St. 38. „8oLft" fzliaja v.sak potuf; in velja po poiti pr«',{P!0.i»;i jlivHori'1 it a 'low |i(i'ilj;inn : V Gorici, 17. septembra 1886. TedajXVI. Vse loto.....;. i.40 Vo\ k*ra.......'.20 Cfctvit k-u ...... i.in 1'ri ozjianilih ii> r«fc.» tudi :-r ../<*»- t'.HHtr.«hu se pJjicuju za. nnvuiluu tristoji- no vrsto: 8 kr. Ce s« tiska I Unit Zh vffie cik4' |> dober, t&iAo se je meiati v glavi in Lugal je muo^okrat, da koga ubije ali da kaj za^ge. Ne> katere krate je tudi v rcanici napadel razne osebe. Obdtnft potegovala se je aa to, da bi prieel v gorilko norianico, ali valed navedenih naredeb in dmzili oko-WteiD, m moaio priti nikoli do tega. Med tern je bolezen raatla m pred nekaterimi dnevi iel je nori 6lo-vek t neko hiSo ter je zikkl gospodinjo, potom jc iel na vrt in je ubil go goapodarja; na to jo. eel pra-fiat iupnika, kje ae mora kot vubijalec oglasiti; pri zeodarmeriji ali pri sodniji. ZetiJarja sta odpeljala neire^oika v je^o; omenjena gospodar in gospodinja at* umrim; nale bolntaui<5ne razmere ao pa ie vedno kvrttne r uradnem pismu._______ LISTEK. Prizor iz kme^kega iivljenja. (Spual P. M.) (Dalje). Pri domaeem krjimarji je dolg tudi rastel in rumena pienica je romala uLe nekaj let na njegovo ka55o, mestu na KorobaSevo. Tudi vino je vedno bolj sililo t krfimarjevo klet, kakor (Sea, da ga uze tako Eorobad raje pije ˇ kremi, kakor doma. V kremi je reaelje med igranjem, doma pa le kiali obrasi zapuseene druitne. Vao dobroto KorobaSevega poseatva je polagoma dobival krLmar, kateri je v teku jednega desetletja mocno obogatel. Prizenil se je bil v vas na malo poaesUo, ki je bilo celo uie zadolieno. S kremare-njem io malo kramarijo rastlo je njegovo premoSenjo o^ividno. E tema je gotovo pripomogel ne malo tudi naS KorobaS, katerega je v malem okviru posne-mal ve6 ko jeden vaJHSan. aSaj birt Se kredo iraafl ! mialil si je menda mnog kmetovaleo zahajajod pre-pogostoma r Zaoetovo krdmo; drugace si ne moremo raalagati tolikega zadolienja. .Kreda" je igrala tedaj fMiB0t • m km** itUoflap ttofQ. Ei^narjapaje Dober svet uadim viuogradnikom. Oe tudi je strupena rosa (Poronospora viticola) po na&i dezoli veliko skodo provzrodila, bodo vendor po nekaterih krajih bo dobra srednja viiiaku letiua in sioer po ninogih krajib na Krasu, kakor tudi po no-gradih v Vipavski dolini in v BrJih, katori bolj na griCib WUj ker cim vise Mb nogradi, torn maujo trpe od strupene rose. Zdaj pa tudi od vinogradaikov samili veliko za-visi, da vsaj to, kar je nesrefiua bolezen puatila, dobro in pravilno pospravijo. Vsai vinogradnik naj posobno dobro na to pazi, da bo bral popolnoma zdravo in zrolo grozdjo ^kupej ter no zrolo in no oil to zopet ikupej; (kjer jo porje vsled roso odpadlo, grozdjo no moro dobro dozoreti). Pra? tako naj m trga le pri lepom, suborn viemenu in no zgodaj zjutraj pri velioih rosih; kdor bore pri slabom vreinenu, dobi malo vo6 vinn, pa si zavolj tega pokvari vso trgatev, ker je tak most provofi vodon. Iz moita, kateri inn premalo eukra, dobimo plebko in labko vino, ki ni oikdar za kupaijo; kadar vroolna uaatano, se navadno tako vino apridi, posobuo v slabili klotih, kakeriuib se pri nat zuliuog nujvoo nahaja. Tukaj nodajem ^So^nitti- 6itateijoni toden po* pis dr. KOuig-a o tem, kako vplim zrelo in $ato grozdjo po Bvojcm uladkorji na razvitok dobrega in stalnega vina. HajvaLni§i obstojni dol moita je sladkor; toda no tisti sladkor, h kutoriui sladimo v navadnem ziv-Ijosiji jodi in pijaco in katerega dobivanio iz sladkor-nega trsa ali iz bladkorne peso. To je biatveno dru-gadon sladkor, kakerinega jahajamo v vaom sladkem sadji, ki je tudi v medu obilno zastopan inga labko tudi iz skroba (stirke), d4 celo iz loau dobimo. Ime-nujemo ga grozdni sladkor. T ciateni etanji je bela, preoej mehka auov, a nikaker tako aladkega okusa, kakor navadni sladkor. Dober most ima okolo 20% tacega sladkorja. Nastaja kadar zaSenja grozdje zo-reti, in mnozi so v njem, dim zi-elejse postaja grozdje. Cim vec je sladkorja v moitu, tem boljao, mo6 nejie in vstrajnejio postane vino. Po tem labko so-dimo, kako vazuo in koristno jo, ce odlasamo tako dolgo s trgatvijo, da grozdje popolnoma dozori, in kako napacuo deiatno, kedar se prenaglimo s trgatvijo ; na pol zrelo grozdje nam nikakor ne more dali zrelega vina. Mostov sladkor je pa tudi glavna tvarina, ka- povzdignila do bogatije ter mu poiuagala do Su- ¦ panskega stola, na katerem je sedel Korobao toliko ; let. Ded&cina je tcdaj presla od Korobaca na kr^- marja. Kolikor bolj je prvi padal, toliko vise je vstajal drugi. f v Zei Korobacevo pa so nastopaii vedno huji 6aai. Se celo lostai sorodniki pridoli so gibati se proti i njemu. Yaakdo, ki je imel ie kaj tirjati od doma — razen strijoa na domu — vsak se jo oglaail. VIII. Prvi in najsilnejsi tirjalec je bil moL Marijin. On namrtfi ni dobil pri poroki vso veliko doto, ker je ni niti potreboval. Oatal je pri Matiji Se jeden . tisodak, katerega naj bi imela Marija na lastr.o raz- poiaganje. Ko se je pokazaio, da je tudi Eprobaceva 1 kmetija zadolLena, tirjala je Marija, ali prav za prgv | njen drug, ono svoto. Kje naj bi Korobao* denar vzel ter ga avaku oddal ? Vaaj mu je pomanjkoval ! »e za navadno potrito. Ni davkov ni mogel ve5 pla- ' devati; pustil je, da se je davkarija vknjizila Se na oni koa poseatva, ki jo bil od ostale kmetijo locen in na kojega se ni bil uknjizil Se nobeden druzib upnikov. Marijin drug hotel jo vlostfti toibo ter dobiti svoj deleL, ie tudi ima prodati vse Korobacevo do-movje. Ker pa ni bil prav za prav on lastnik, ampak njegova Seua Matija, moral je od te misli odatopiti, ker Marija ni hotela na noben naCio nakopati takega forjL Jwtnemu brata w ^lavo. Toliko Jjubgnu do tora eo spremenja pri Upenji, in da bo tudi ona gpre-minja, vidimo jasno iz toga, da ao moltov sladok okus nolagoma zgublja. Sladek molt ne upijaui; te le kodar aladki okua pojemlj? in so pozgublja, zafie-nja grozdni sok pijaniti in toje, karznaSi vino. Sladkor so spromeni polagoma skoro vo* v dve novi snovi: in nicor v eno tekoco, katora ostaja v vinti in mu podeluje opojno lastnost, ta je alkohol ali vinaki cvet, in v eno zrakovno, po kateri vino pri vrenji vskipuje, in ta je ogoljna kislina. Obeb nastaja blizo enaka mnogina, tako da dobivamo iz raoSta z 20 0/0 sladkorja vino, ki ima blizu 100/0 elkohola. Toda pri kipenji so ne smemo ozirati iamo na sladkor, kajti ta sum za so v vodi raztopljen nikddr ne zavrojo; za to treba So druge snovi, katora vz> buja kiponje, t.j. kvasali kvasoo, ki ostauo po kon-6uum\ vronji na dnu bodnja (oobra) ali soda, kot vlaiuia, lopljiva snov, kot drozje. V sladkem moStu ni So nid drozja; v njom je raztopljena snov, katora jo zolo podobna beljaku v jajoi in bo za to tudi be-ljakovina imenujo. Ta beljakovina bo Bpremoni mod vronjom v drozje, katoro so iz vina loci. Ta pravilua in kolikor mogofio popolna looitev bolja'covitio v obli-ki drozja je pa za dobroto in vstmjnost vina prav posobno vuzna, kajti boljakovinn pripada k nnim sno-vem, katoro lahko razpadajo in gnijojo, in v do tiki z drugimi snovmi dajejo to lastnost tudi vinu. Oo ostaao tedaj znatna muo^ina beljakovitio v vinu, nagibalo bodo vedno k razpadu, h kislemu in Snilastomu vrenju. — Za to si raoromo prizadevati, a to Skodljivo snov kolikor mogoie popolnoma iz vina iztrebimo. NajravnejSa pot v dosogo tega name-naje, daviuo pravilno in popolno dokipi, vsled Lo»ar se sladkor skoro do ftstega spremenf v alkohol in v ogleno kislino. Co ni premiiogo belj ako vine v vinu, lo6i an skoro vsa iz njega in vino so naglo B&sti ter postane vstrajno. Zalibog da je v naSi deLeli v mnogih sluSajih vso drugaee. NaSa vina postajajo rada motna in za-denjajo v drugiS vreti, posebno o poletni gorkoti. Zdaj treba zdravila priskrbeti bolnomu vinu, cesar bi ne bilo treba, ako bi se bilo & njim prav ravnalo. V cem pa obstoji to pravo ali pravilno ravnauje f Da poBtaja vino motno ali kalno, tega so krive beljako-vino, katere so po vrenji v vina zaostale in se zdaj, ko nastopi gorkota, zaeeojajo izloiievati. Pii tem pa zadenja vino vnovid vreti, s prva eares le po malem ; pogostoma pa naatopi ob vrofiini kialo ali gnilo vro* brata je vender So imela in tudi njegovi nedolzm otroci so se jej smilili. Veil drugaden je bil njen moz\ On ni hotel poznati sorodstva in krvi svoje 8cne, hotel je imoti le denar. Na ta nam'n je navstal v hist prepir. Uzo poprej ni bilo tarn vse v redu. Pravega druSinskega Iivljenja ni bilo. Stare zenice pa eo ve6kra*; trdile, da so Ie rumonjaki omoSili Marija tja, kamor je bila namenjena druga. To je vedel tudi njen mo2 in veekrat bo je uze kesal, a le na tihem. Proti svojej zeni je bil bladen, a vender do neprijetnoeti ni priSlo, dokler mu Marija ni zabranila toftti njenega brata. Odslej pa je bil ogenj v strehi. Uresnitilo se je samnt^enje, da je Marijo le denar poro6il; povedal jej je moz to na zobe\ da jo je vze! radi denara, tor se hudoval nad njo, ker mu je zabranila do zadnjega groSa svoje dote. Odslej ni bilo ve5 mini .in ljudje so govorili, da seMarijihudb godi, da se Bogu smili, ter da bi bilo stokrat bolje za njo, ako bi bila doma oatala. Kakor joj je nekdaj marsikdo zavidal lepega in bogatega zanina ter pozneje spoStovanega in veljav-nega moLa, tako ae je zdaj mnogim v sroe smilila ; vecina jo je pomilovaia, Ie najhujSim njenim sovraL-nioaoi, onim, katere so ielele stopiti na njeno mesto, je nesre6a nekako dopadala, cea, prav se jej godi, imela je doma ostati ter roztii venec v roke vzeti. Zavidal pa jej odsiej ni nikdo njenegajstanu ; vsakdp je rekal: ubo^a, awreena Marija 1^ fije. Zato je kalnoat vioa ssaoesljivo znamenje, da se namerava zbirsati ali.akaziti. Da Skodljive beljakoviae t vinu zaostajajo, pri-haja iz dveh uzrokov: 1. moSt jih je imel v proveliki mnoiihi; 2. vrenje je bilo neredno in je vcaaih tadi po-polno ponehavalo. Pri naa ae godi obojo, , m Znanatvene preiakave in aknSnje naa dovajajo do sledf&ga aklepa: Nezrelo gro^dje ima prat mnogo beljakovine in slozeca; mej sorenjem se pa isgabi ve-lik del teh anovi. Cira zrelejie je grozdje, tern nianje ima ten Skodljivih anovij. Zgodnja trgatev nam daja tedaj ne aamo kialo, ampak tadi nevstrajuo vino. Zato povdar-jamo le jedenknrt: It nearelega grozdja ne bode mkdariokgavma. Fr. Zepi& Kako vino pred kanom obvarovatij Kaj nepoToljna prikazon pri vinu, raaen pri naj-mo«neji«ra a 10 do l2«/o alkohola in pa pn tako tvanem likernem Tinu (pikolit) je pac to, da ae na-pravi, na povriji knn, ako poaoda, ˇ kateri leii, m pi»v polna. Uie celo je to pri Sibkejaem Tinn, katero je nastavljeoo, ali kakor ae tudi reSe na pipi. Kor kan vino onesnaii in ga tudi oalab), da lahko ae cel& popolnoma ugonobi, akaialo ae je uie od nekdaj kanu v okom pritt. — Najatarejie in najnavadnejSe ared-atfo v ta naraon je pao to, da ae xakadi proator vrhu Tina ae iveplom. Ako ae namrec nastavljeno vino Tank tedeo enkrat na povriji ae iveplom dobro za-kadi, kan ne naatane. Vendar ima pa dolgo dasa na-daljevano kajenje ta alabi naaledek, da aadnje ?in© prav neprijetno po iveplu didi (prav aa prav amrdi) in da tadi v natih in v gria neprijetno pede. Da ne more tako vino zdravju hasljivo biti, razume ae pa tadi aamo o aebi. In zato trudil ae je uie marsikdo, da bi aa iveplo kako drugo neSkodljivo aredalvo izmnil. Baron Babo priporocal je na pr. u2o sdavno komprimirani irak ali pa oglenSevo kialino vrbu naatavljenega vina napeljati. Yapeb je res izvr-Ftcn, kan ne naatane pod komprimiratiim zrakom ali pi pod ogloncevo kialiuo, toda a prevelikimi, yeliko prevelikimi atroiki je to svesano, osobito pa a ner od-uoatjo. No, ˇ najnovejSem daau iaumil je, kakor „Wcin-seitung" po magjarakem vinarakem Saantka aBoraazoti lapok" poroca, nek Fr. Nagy v Daravara elato po eeni in kaj priroSno aredatvo proti kanu. Nagy naraoci namree fiiato ruto ali pa gobo v fiai Spirit, zaige jo ter za iico pritrjeno urno v vuuko ne popolnoma polno poaodo vtakoe, veho samo (Inknjo) pa z drngo, ˇ cisti vodi namoSeno ruto dobro zatiane. Kedar Spirit pogori, vzame ruto hitro iz posode in veho trdno zabije* Nagy trdi, da tako vporabljeni Spirit glede kana popolnoma nadomescja iveplo. On pravi pa tudi, da najpoalednejSi kanec vina najmanjSega neprijetnega duha ali okuaa ne razodeva. Da ne more a Spiritom zakajeno vino nezdravo biti, to razume ae pa tako aamo ob aebi. Kak6 je bilo pri srci nbogi Mariji, ko je pre-misljevala ialostni polozaj svojega brata in njegovih otidk ter obcutila gorje, katero njo samo bije noS in dan. NajhnjSe gorj6 pa je bilo p:eprican;'e, da ne more pomagati nearednim aorodnikom, Se ce!6 sama aebi ai ne more pomodi. Gorje t Bada bi namre6 vzela k aebi vsaj dvoje bra* tovih otrdk* a razarjeni raoz c tern ai hotel nie aliSati. Pretakala je nboga ieaa vroSe aolze; a zaatonj. siao omehoale okameoelega area. K. JBeric& ae je naS kinetic navadno uze tako bal, kakor vrag kriia, a kmetice so ae kar prestra-§ile, da jim je aape zmanjkovalo, ako jim je priSel pred hiSo ter usiljeval kake liatke, valed katerih se jo niorala placati veeja ali maojaa vsota. Uze aamo to, da bo treba placati, je zadoati, da postanejo obrazi kisli vsakokrat, ko ae prikaz-; beriL. Le jedenkrat ae otroci veseI6 berida. To pa je iakrat, ko z bobnom v rokah po »trgu« faodi ter jednakomerno bobns zadnj? nro kakemu gospodarju. Utroci ae takrat veae!6, a to veselje ie Se bolj greni ore nbogim nearednim, katerim ono bobnaaje veljd. Poleg nedoISaega veaelja otrdk atoji neizmerna tuga nesrednih stariSev, kateri so aroje premoienje pri-peljali do bobna. V^ tem poloiaji jo bil neko apimlad tudi naS KorobaA Njegovi upniki ao poatajali vaak dan bolj neatrpljivi ter ae aknpno ali poaamozno zatekaii k aodniji ter napravljali toibe. Koaeo vaemu temn je iinela narediii draiba, kataco je oznanovala peaen ni'srecnega bobua. KorobaS je bil uze vae korake atoril, da bi drazbo ustavil, a ni se ma poareSilo ; ni mogel toli-kim toznikom zamaS.ti Strokih uat: celo zaatanih duvkov in ob.eati pri bliiajej aastavljavoicr (tnoutu) m mo|;el poiayoatj. Se JVeplom zakajevala ae je pa do zdaj tadi I prazna vinaka posoda, da ni apleaaela ali ae zacikila, 1 aplob, poSkodovala. V ta namen aaigala ao je v vsaki prazni poaodi gotova mnuztna ivepla, in poaoda I ae je rea 6wto zdrava ohranila. Pred aopetno porabo take poaode jo je bilo treba ae ve da prav dobro a vodo izpiati. Goapod Nagy trdi, da tadi w apravo I prazne poaode ni treba vee iveola, ampak tadi saiga- I nega Spwita. On pravi, da, ako ae vaake 3 mesece I prazna vinaka posoda po enkrat b Spiritom zuige aii I zakadi, kakor Be nie hoLe reci, ohrani ae ona ravno I tako dobra nepoSkodovana, kakor ako bi ae toliko- 1 krat 80 zveplom zakadila. . J Iznajdba je gotovo velikega pomena, kajti zdaj | more vsak, posebno pa kdor je do zdaj v ta namen j le a najvecjo n,evoljo iveplo rabil, po popol- I noma neSkodijivem Spiritu aeci. Proo tore] a pekiea- I akim iveplom I _____________ R. Doleac. Dopisi. fopOVait, 14. aept. - (Na hladu. Po vodo. Slovo.) Primorako in pac Se marstkatera deiela se ne more ponaSati a tako prijetoo g.>rako doliuico, ka- J kerSna je depovanska. Le dve uri od Oorice z vo- | zom, a vender uie pi-i cerkvi je 6ez 600 metrov nad j morjem; v tej Tiaocini ti je prifetna doliua, obkoljena j a hribovjem, z ^.vrbovi", vkociroi po biizu 1000 nie- j trov, raz kslero jekrasou razgled na gore pa tndi ni j morje in pobreije. ?l x\ \ da Se marsikaj manjka, da ni Se pripravnih stancuratij za poletoe tujee. Vkljub tenia, pomanjkanju vsporo se je Stevilo mjeev, ki ao pisli sem na iilad, dim 7. aept«'mb«a na 39, in mod temi je 7 oscb iz BukareSta na Rumonakem. Gibauje pa jo bilo toliko bolj zivo. ker so prav v teh dneh piiliajale razne komisije. Da o drugih mjlcim, omo nim le, dapretekli teden bo zopet Gorifiant pnSli po vodo. lakali ao jo in merili v Cepovanu, prekorafola je komiaija pa tudi n8Buro" ter Sla po vodo tjo do tolminake meje na TribuSkej strani. Studenci ao pac krasni, a kedo ve, zmaga ii Gorica potrebne atrnSko? Da boiio nafirtl in preudarki agodni, to jo pa6 gotovo, ! kajti vse to izdelujeta dva gospoda inieuirja n B c» j nedek. Naj ta Se dostivim, da blisa omonjoaiii atudencev po nahaja tudi iveploni izvirok, ki pa So nomofien, proato skaklja v Tribtiiieo. a | Dne 8. aeptembra ae je B. g. Jaree vikarij v Gorenjt TribuSi piiSel p»stovit od svojega aoaeda *o- , povanakep, ker ima v kratkem zapuatiti TribuSo. To | prilikj ao porabili tukajSiiji ceciiijanci, da ao gospodn j aodruzmku zapeli v alovo nekoliko narodoib peaaic. | Improvizirali so celo njemi? po3vc6oao pesen v alovo. Bil je goapod vikarij jako priljubljen ne le priavojih | ov(5icah, za katere jo gore<3e deloval, ampak tudi pri j svojih gg. aoaedih. N \jbolj§e z -Ijo in voSeita vaeh ga I spremljajo na libuMajsfce vi'Sine. J IZ Volfian, 12. aept. — V nedeljo po prazniku | Marijinega rojatva imamo na Mengorah shod. Z vseh j gricev in dolin tolminske dekanije, pa tudi iz boISke in cerkljanake, pridejo leto za Jetom verniKi preje- j mat av. saluameate in slavit Materebozjo ime. Samo J obhajancoT je navadno okolo pet stotin. Spovedovaio j ae je letoa prejSuji vecer od 3. do 10. in v nedeljo I zjutraj od 4% do 11. ure. Pomagajo moatarski in j tolminski duhomiki, pa tudi iz Gorice dobimo vsako [ leto zdatuo pomoC. Bodi nam tu dovoljeao zahvalo j objaviti poirtovalnemu mooa. dr. Gabrijerdtgu, kate- I rega je letoa g. profesor T. Cerin blagovolil name-etovati. j Pot mengorako na volfonaki strani zaljSajo od idrijakega malarja g. Tavfiarja letoa izddaai, oziroma [ ponovljeni Stacijoni. Mnogt izmed romarjev so se u- I atavljali pred Iepimi alikami v kapelicab, nekateri ao j tudi poklekovali in molili. | Biizu cerkrioe mogel ai danes videti 3repinjo I lonca a priamojeno kaSo. Oroinik je prepovedal pro- i dajati kramo in iiveL ljudem na griSi. Gotovo radi j kolere! Nadejamo se, da se je a tistim loncem tndi j kolera ubilal — UoSinjaki in levpski vikar ata ae I avojo navzo5aoatjo razveselila druStvo obeJovajoco pri { g. zupniku. I Po cerkveui aloveanoati ob 1% priredilajsnaia j za vse8tranaki napredek vneta mladina v cltalafei res I kraano veaelico. Pridne in vajene roke aeatavUa ao I oder v aobani. Stene na odru oblekle ao a prirodaUp j iametom (zelenim mahom), posntim z razntmi cvet- I licami. Ob atenah in na stropa visoli ao eeli in po* 1 Invenoi brSljanovi, zlaati okolo podob preavitleg>« ce- I aarja in njegove druzine, Skofa Strosamajerja in dm- i gih ter okolo trorocnih avefinikov. V lepih okvirjih I pod ateklom Iepopiano zabtleiena pravila in imenik j udov kiocajo atene. Kot podporni ad se je prvi v- [ pisal mona. dr. Gabrijevdic; pa je Se proatora; Lastno [ mesto Saka YaSth cenjenih imen, duhovniki, doktorji I itd„ rojeni v Yolcab ali tudi drngjel Kedor irtvuje j na leto en foriot, uiiva vae pravice redoega nda. | Program in vabilo prineala je sSoSa* v naSe [ kraje 11. aept. Yeliko Sastitih goatjv, Toimincev in j JSIostarjer, je zraven domac'h vabilu ugodno odgovo- I rilo. Kesal ae nobeden ne bode, Se ae je le tadi po I k»a&m feeaedi v«o #xeont> btolsto. i Vae tocke programa so ae zvrSile v prijetno za-bavo pa tndi v poduk vsem posluSalcem in v prospeh isarodne zavednosti. Moiaki, ki smejo o pfetji ie kako aodbo izredi, ao hvalili naS pevaki zbor. Videlo in ali-aalo se je, da so njegovi udi tudi Sutili, kar bo peli, Tocno so izraiali piano in forte brez neprijetnega na-penjanja glaaovnih miSic. Goapod, ki je 8 primernim govorom drnitvo nav-duSeval, pokazal se je v mimiki, v kretauji in v be-scdi popolnoma koa avoji nalogi. Igra „Pravo juna-Stvo" v Saljivi obleki biSa kvartavce, zganjarje in au-roveie, pravi krii pridnim gospodinjam, ki jih pa znajo ukrotiti z ljubeznjivo in bi8troumno potrpezlji-voatjo. Deklamovaiki „Zaljubljenoga mo;jau, mladi de-klici, lebko razumljiva teanost pri prvem nastopu na oder ni dovolila, da bi bila zbudila spece modi, ki morejo omagati teiave takega predavanja; a bill amo zadovoijni. G. J. H. govoril je GrcgorciSevo BV po-pelnicui nociu z obeutkom trpljenja in upaivja naiega naroda in je zato zel aploSno pohvaio; le bkoda, da ao uUo podluSalci ie popraj aeznanili z ono tako je-drnato in gatiljivo pesuijo, kor potem bi bili loie z govotnikom «?u!ili. Pri bruLkanji bilo je druStvo samo najsrefinejSe, ker g. O&av G. mu je pudmil dobitek tombole Dr. Strupi-ja zivinozdravniStvo. S dinkvine dobila je vol-vanaka deklica lepo svetilnico za petrolej. Kvaterna je osrc&k n»koga z dvema medenima aveSnikoma. Ker je v teh dobitkih omika in IuL dovolj predatav* Ijena, ni mogel nikdo bud biti, ako je terno dalo ameSea dobitek, endnega moiidka. Dohodki tombolo ao namenjeni druStveni knjii-nici. Da se nakupijo le koristne, in potrebno knjigo, kakerSua je knjiinici ;/acotna: ZivinozdravniStvo bo Hkrbel ndbor. Sklonern z besedaini, a katerimi je g. govornik drustvu voSdil: naj zivi, uaj irate, najevetel S Kra8a, 15. aept. — Dno H. t. m. popol-dne gotelo je v HruSovici. Zgorela je atroha in nekaj pohiStvn kmetu J. GrSi St. 48. Yigale so se monda aaje. Sosi'dje ao takoj ptilutoli in oteli zraven atojeS » alamo krit hlov. Moi jo bil zavorovan. — Skoro prav takat je pa v Stijaku slroiti udarila v So w-dozidani zvouik; ubila je onogn moza, dva pa IpoSko-dovala. Pa tudi v vinogradih je nevihtu narediia ve* Hko Skodo; toH je pobila zlaati v Hmarijah in pvl Skrbitii. — Na Krasu bo vinaka lotina dobra, tudi vipavnko vino bo letoa bolje, kakor lani. PriSakujemo pa tudi voL kupcev v naSe kraje, kakor pretekio leto. Drugim pridelkom pa aula moono Skoduje. Bati ae je tudi, da nam bo priraanjkovalo vodo, Le ne do* btmo dezja v kratkem. — frviua pa mora piti ie tako vodo, da ao jo le cuditi, kako da ae ji ne za* rede v zelodci kvakajo6o dvoiivke. In tako biago naj ae redi in haane! Y triaSki okolioi imajo SiatejSe kale, pa tudi veliko lepSo govedo. Ni priraerjati ii-vine, ki dobiva disto vodo, a tako, kije piimorana piti umazano mlakuio. Skrajni 6aa je pa6, da iupanatva in drngt o tej zadevi potrobno ukrenefo, ker lahko ao ie prepriSani, da pri aedanjih letioah je iivinoreja Se edina, ki noai dobicek. Sred Ipavskega, n. aept - 30. juiija t. i. potovai je pj tej dolini neki agent za Stampiije, uradno marke, pec.its itd. Ilekel je, d i atanuje na cesti pri GoriSkem mo* stu in je spiejol od mene 1 gl. 80 kr. *flur 1 Crayon mit Siegel & Stampiglie", kakor govori dana mi BElnpfang:^b!»8ta^ig^ng,,, pobotnica z nebralaira pod-I'iaom Achtsohin I. r., ter mi je obc^al, da naroSeno atvar dobim do 12. avg. po poSti. in do danea je ni Se. Kazal m« je med drugimi peSati enega 8. And^. iz Preva&ne, k. k. Steueramt Gorz, in nadSkofijaki Go* riSki, in moj pecat je na vec krajih v avojo knjiioo pritisnil —zakaj, panevem; roke! jo, dajo malovredno delo. Rekel mi je, da ima na prodaj tudi barvo «* Statnpitje tvrdke R. Gardtner & Oorap. prav dober knp, To sem objavil z nimenom, dt bodo oni, ki take atvari rabtjo, vedeli, kako je ravoati a takimi ageoti, ki se jtogost^ma po deioli sprehajajo ter pla* Lila uie naprej sprejemajo Politi^ni razgled. Velikega pomena so po menenji politikov vojaske vajc, ki so sc vrsile v Galiciji na av-stroruskej meji, katere je vodil sam fnadvojvoda Albrccht in pri katerih je bil uavzo6 tudi pre-svitli cesar, docim se je zbralo k vajam onkraj meje okolo trdnjave Brest Litovsk 50 do 60 tisofi ruskilr vojakov. V obCe se smatra, da na-stane iz teh vaj in na teh tleh reseh boj med Avstrijo in Rasijo. Nas cesar je sicer dne 11. t. in. o priliki imendana ruskega carja napil na sdravlje carju ter mu Cestital, a to ne zabra-ujuje, da bi se ne mo^el spremenJU ^ soi ve# polozaj ter postati resen.--—.Kakor .je razvidno iz cesarjevegs pisma, so te vojaSke vaje izvrstno izpadie; cesar sc radi tega zahvaljuje nadvoj-vodi Albrecbtu in poveljnikom, kakor tudi vojski, ki se je tek vaji udelezila, v pravtopli bescdi. Od tod odpelje se cesar na Tirolsko, kjer o-stane do 22. t. m. Med nasim in ogerskim ministerstvonj za-fiela je vnovi6 razprava radi carinske pogodbe. Znano je, da neso hoteli spi ejeti Poljaki vladnih predlogov glede carine na petrolej ; radi tega je treba z Ogersko novih razgovorov, a kakor se kaze, pride le tezko do sporazumJjenja, Madjari bocejo povsod dobiSek in prednost. Ko se vladi sporazumete, sklicanbode drzavni zbor; fiujesc, da Se le koncem nieseca septembra, do&iiu se snide ogerski zc jutre 18. t. in. Ne le na avstro-ruski, ampak tudi na nem-Sko-francoskej meji vrSijo se vojoSke vaje, ki kazejo rcsnost fiasa in so le priprave resnemu bojn, ki se bode v kratkcin bil med Nemfcijo in Francijo, Cesar Viljera in nemSki stolonaslednik potujeta po Alzaciji in Loreni, dezelah vzadnji nemiko-francoskej vojski pridobljenih, da bi nav-duSenje za Nemcijo pomnozila. NemSka strogost in naseljeni Nemci so sicer dosegli nekc navi-dezne vspche v teh provincijab, a ljudstvo, tudi nemfiko, sovrazi Prusijo bolj nego kedaj, in tciko gaka trenotka, da se zopct zjedini s prvotno zemljo, s Francosko. Valovi, katere je povzrofiilo bolgarsko vpra-sanjc, se neso 80 poiegli. Knez Aleksandcr je dezclo zapustil in s tern pouzrofiil angleskim kramarjem in nemSkim zidom innogo britkih ur in grenkih solza, a vpeljal je tarn Rugom vec all raanj sovra^no regentstvo, t. j. mo^e, ki za-Sasno vladajo Bolgarijo. Na te obrneuo so oci nasili ziilov in Madjarov, ki upajo, da bode zopct Aleksander knczom voljen, uh pa vgaj zopet tak, ki bode plesal, kakor bodo oni piskali. Due It, t. m. bi bilt morali priti bolgarski poslanei skupaj, a ker je bil isti dan carjcv inendau, odlozilo se je zborovanje do ponedeljka 13. t. m. KakSen dub veje v sobranji, knze to, da je nekdo reke), prva nasa misel naj bode na kneza Aleksandra, demur so sledili burni Itvio-kliei, potem pa so se odstranile podobe carov Alek* Sandra II. in III. Teinu se ni Suditi, ako pomi-slimo, da so bili ti poslanei zbrani pod vlado kneza Aleksandra, ki je Nemec in ve, kako se volitve vodijo. Kolike vrednosti so take izjave, kaze tudi to, da se je regentstvo zacelo poga-jati z ruskini konzulom v Sofiji ter izjavilo, da ne6e tirati Rusiji sovrazue politike, a ho6e, da se ozir jemrje na mnenje narodovo. A Rusija zahteva od regentstva, naj dovoli v to, da vsto-pijo ruski castniki v bolgarsko vojsko ter da bode ona dolo&la cas, kedaj se ima voliti nov knez. InaLe ne pripozna regentstva in bi Bolgarijo zasela, ko bi nastali nemiri. Domafie in razne vesti Imenovanja. C. k. okrajni sodnik v Kormiou Avgust Huber imenovan je svefovaiec deieine sodoije v Trstu. — Konoipist c. k. loterijskega vod-atva dr. Olivier baron Kobor in koncipist o. k. fi-nanenega vodstva Radovan M i 1 k o v i 6 iraenovana sta financna komisarja, — c. k. konceptua prakti-kanta dr. Napoleon F a b b r o in Ivan Z e i 1 i o g e r pa koncipiata pri trzaskem 6nancnem vodatvu. — Avskultanti pri aodnijah na Primorskem so imenovani: Jurij CotiL, Stefan Tripalo in KonStantin Bu-dinicb. — Nov popotni uiitelj kmelijstva za slo-venake dele Primorja imenovan je Jakop Perhavz. O njegovem znanji slovenakega dezelnega jezika sli-iali smo neugodaa poroSHa. Sku§DJa pokaie, kako je v tej sadevi. — C. k. fiuanLno vodstvo v Trstu imenovalo je davkarskega pristava Franca G r i g n a-acki-ja in kancelista pri fiaanSni prokuraturi Angela Beranek-a davkarska kootiolo-ja; — prak-tikanta Viktorja Bradamente-ja in Jaoeza pi. Zattoni-ja pa davkarska pristava. Volitev driavnega poslanca iz Bkupine kme6kih obLin v okrajuem glavarstvu gradiSkem za eodoijske okraje Trii6. Gradiice, Eormin in Cervinjan bo v Gradi3& doe 30. oktobra t. I. Ker se snide po casai-skik porofiilih. drSavni zbor u2e konec tekodega me-neca, bodo omenjeoo obdine en mesec brez zastopnika f kfymm lim ^ak^j $% jm jo to tfflrjJo, m vemo; to pa vemo, da je uze nad stiri mosece, od« ksr je prejSnji poslanec mons. Yalussi odlozil svoj maadat. — Glod6 kaGdidatov ni s» vse t^oLovo ; ne-kateri menijo, da v obmmbo veljave poiitojeuiU ura-dov pusti gi-of Taaffc tudi zdaj, kakor pred dvema letoma v yelikem posestvu, da postavi defolna vlada J po zanesljiviii osobab svojega mo2:i, 6e tudi bi ta ne hotel stopiti v liokonwaitov, vladi uajzveatejsi klub, \mpak v Coreuinov, kakor knes HokenloUo, ki v udlodilniii trouotkik glasuje proti ministoratvu. Na vsak uaciu je upali, da se skuha poslanec, ki ne pojde se Slovaai, iu s tem bi bilo veliko doseLeao, kajti cdina nevaraost, kalora preti — irredenti, je. slovanstvo ; zato jc treba, slovaustvu peruti sti'ici pri. vsaki piiliki, kolikor io tnogo5e. Cudao, da z avstrij-skim dubo'.u, kakor ga umejo aeki visoki politiki, se dandanes italijanski irredeatizum tuko dobio ujema, da se no locita ui v svoji ooeai bloveuskega zivlja ni v dojauskih pojavah te ocone. llohonloho je v najveoji sili lovil glasovo z gaslom; Jaz sovraLim Slovane. To je pomagalo. Slovenska deklifika (Sola v Gorioi odpro so prve doi prihodnjoga meseca oktobra. Ker sinemo biti prcpti6aai, da nasi tnedtai ooetje, na oelu jim ofo zupan, so za uaprodek in omiko vaeti, iu da ujik area plamtijo enako ljubezui do aslovenskik mestuik prebivalcov, katerih so zadujio sesteli nad 4000, kakor do italijauskih, upamo, da bo tudi mestaa bla-gajnica zdatno podphala zavod, ki oskrbuje omiko ouitn, ki so bili do zdaj popoluo zapudoeni. To smemo toliko gatovojo prifakovati, ker gorifiki Slovonoi in Slovonci 7, dezolo donaSamo prav lop del k mcstnrm dohodkom ter k plaft goapoda zupaua, ma^istramih uraduikov iu vseh mostuiii naprav. Gotuvo jo to pra-vicno, da v razmeri z donoaki in s potrobo uiivutno Had svojili zuljov in da Be tie obruca vmar rove^ov v ra/koHJu bogatih Italijauov. V tej naili potrjuje uas imc uuistuega fiulskcga uadzoruiku, ki jo polu avsttijstva, katoro no pozua Italijaua in Slovaua kot taka uuipak kot driavljaua, let sta poklioaua k onakim biomonom in pravicam, er.akim dolzuoatiiu iu dobio-tam. Siovenski roditolji, "'« stanujejo v mestu, juj toioj o praveui Hm oglaso , • ojo deco za iolo, kajti proitori niio preobilni iu kdor bi med /adnjimi pri-lei, bi moid it ne inogel biti uiliiau. I'uaiiiuo mcatu njegov italijauski zna6aj in italijansko naroduost; alt Lkrbimo, da tudi goriiki Blovenoi za se iu za bvojo otroke, za svoje druzlno iu drulbe, za kuptfijo in obrtaijo, za sulo iu urad, za zasobno iu javno zivljoujo ohmnimo svoj elovonaki zuacaj ia slovousko uaroduost. Tujoi bodo potom %% vodeli, ali imujo so* diti mcato po menu alt po — meifiauilt. O triadkem nameBtaiku baronu Pieiibu pi-sala je otioijozua „Trt@ster ZoiUiug" v uasprotji z du-najsko „Deutscke Zeituog" in drugimi listi, da se mu je zdravljo popoluo povruilo iu da s 1. oktobroin preuzame spot svoje uradue poelo. Ta novioa gotovo inodno razveseli vse piijatelje vzviieuega gospoda iu dudimo ae, da je goriiki liberalui list ui se prinesel. A glede njenega umzega dela smo vender Se neverui Tomaii, kjjti znauo je, da glavua sktb veleslavnega nameatnisva v Trstu te obrnena zdaj na koleio, ki mori po nekaterili krajih v Primorji, da vse dotidue zadeve vodi vitez Hinaldtni in da, ko kolera poneha, bo sledilo zasluzeno prizaanje. Doklur re5i tako ato-jijo, ne sodimo, da bi vzviseui gospod namestnik, ki jo bil 5 metscov na odpustu, preuzel svoje poslo, kajti naravno bi moral eprejeti iz veeoo roke zdrav-stvene zadeve, easar brzoas ne stori. To je naSe ne-merodajno mnenje in dojanja pokaiejo, koliko je opravioeno. Prej bo utegntla uplivati volitev v Gra-di&6i na kako premembo. I^udske in srednje Sole zacnejo v Gorioi prve dm oktobra. Pri tej priliki no moremo, da bi ne priporocali svojim rojakom, naj posiljajo svoje o-troke v prav obilnem Stevilu v solo, lies, da »o te-2ave dandaaes silno velike in da povisana naukovina neznansko otezuje vstop v r^ednje Sole, pa vendor naj se ne dd ostraliti, kdor ima zmoznega in bistrega otroka. U&tclji in duhovniki naj bi opozarjali rodi-telje na bolje obdarjene otroke in naj bi jim Sli tudi na roko, da bi znali oskrbeti, kar jo oti-oku naj-bolj treba, da more solo obiskovati. Brcz izvrstnega iolskega nara85aja ne pridemo nikoli na bolje. Po-magati si moramo sami, ko nam drugi ne pomagajo, katere veie sveta dolznoat vsled stalisa, ki ga imajo v druibi sebi v prid, a narodu v kvar iu pogubo. Iz aebe mora roditi oaiod mo6, ki ga povedo do boljsih dnij. Dr. Aleksij Kojic, ki je bil gel nekaj casa na hlad, vrnil se je 15. t. in. v Gorico, kjer bo stalno bival. Udje „Slov. bralnega in podpornoga druitva" naj torej zaliajajo k njemu v zdravstvenih zadevah, kakor poprej. „GorriereH se jezi nad goriskimi izvoSCeki ali fijakarji, da na zelezniiki postaji ne poznajo roda, da se svojimi vozovi jemljejo prostor privatnim ko5ijatn, da silijo obfiinstvo do precejsnjih pott, ako hoSe do narofienih vozov, da se prenadlezao usilujejo potni-kom iu da roocno npiJHJo. sploh da tdkega razgra- svetu. Zadujib besedij bi ne zamerili kakema gori-Skemu oasnikavskemu zaeotniku, ali od „Corriera«, ki je pisal uvodni Slanek o sviloreji v okolioi Loretski, smemo zahtcvati, da bi vedel, kak pokel delajo laski izvoSJeki na postaji LoretBki (pod mestom), ki hoSejo potnike kar oglusiti se svojim stivisanskim upitjem, m o lc.itorib se mora mireu ^lovek vodno bati, da se vsak ttenotek zlasajo in razmesarijo sebe ali potnike. Io bi moral „Corr." vedeti kot natanfien opazovaleo in optsovatolj italijauskih razmer, u. pr. Garibaldijeve in Cairolijeve slavnosti v Vidmu dno 29. avgusta t. 1.; pa kaj ko mu je vcS na svili in na zlatu ter na dobii pitni vodi ko na bozji poti, bodisi v Lorctu bodtsi na Sv. Gori pri Gorici. Oznanilo. Razpisujejo se s tem 4 devoid 6ti-pondiji po 200 gld. za dijake z GoriSkega, kateii so dovrsili svednje iu stop-li v visoke Sole. Pri podelitvi se bo glodalo na to, da dobita to Stipendije dva dijaka slovenske in dva italijansko na-todnosti. Co bi manjkalo dijakov izmed eno refienih narodnosti, sme se nakazati stipeudij dijakom drug© narodnosti. Stipi___v. m.______________ , „„„„ w. trtletnih odplaotlih na proSnjo dfietonoa,' ki "mora ^« kazati, da je vpisan v v9eu6ili6(5no matrikulo iu poz-iifije, da obiskujo u5iliS5e. Doticno pi-oSojo se imajo podati de&olnemu od-boru v Gorioi pismono do 15. oktobra 1886 in naj so jim prilozljo spriiovala zrelosti, uboStva in vpiea v ono izmed visokih iol. Dezolni odbor. Blu^beni razpis. De^elni odbor poknezeno grofijo Gorifiko in GiadiBke razpisujo slu^bo ravuato-Ija dozalne gluhonemnico v Gorioi z lotno plaoo 1200 gl. a. v., s potletnim povifikom po 100/0 jQ Bicer za 4 potletja, potom se stanovanjem v zavodu iu s po-trebno poslrozbo. Prosilci imajo dokazati: a. da zuajo podu6ovati gluhoneme v predpisanih prodmotih iu da imajo /raven toga potrobno znanosti v oskrbniitvu iu kmetijBtvu; b. da so zmoLni italijanakega in sloven-skega jezika; c da je njiliovo zadrlanje noomado-^ovano; d. iu da so trduoga zdravja. Opazujo so, da bo imol pri onakili zraoiuostib prodnost dubovnik, ktori bi po namenu |, 13 zavodovili pravil piovzol kri6anskl nauk iu oerkvona opravila. Proinje za slu^bo naj so podajo doiohiotnu od-bom do 25. tek. meseca. Dcfcelni odbor. 0. k. postni uradnlk, ki je imel predlaoskim kot prioa va/no bosedo v pravdt Fttz Makuz, zabaval so jo letoinjo pomlad pono6i s tem, da je ugasal ludi ob oesti proti postaji. Hnogi so mislili, da uraduik dobi vsled tega ukor, kakor zasluLi dejanje, ki se je pripisovalo prej le goriSkim pouli6ujakom; a na vi-BJem meatu so baje sodi, da to je bila le — olro-darija. Munimo, da taka razeodba bi bila najvecja obsodba, ki more zadeti okolo 30 letnega moza. Niti kazni ali ukora vrednega bi ga ne steli. Drobne novice. Ignacij Grunt ar, c. k. no-tar v Logatci, poro&l se je 12. t. m. z gospodifino Marijo Angler, ondainjo ufiiteljico. — P o d d r u L -u i c e, Druzbo. sv. Cirila in Metoda Bnujejo se prav pridno. V Sempasu, v Ajdovscroi in v Vipavi so ze osnovano; v Kanalu, v Tolminu in na Krasu se pa pripravljajo k tcmu. — VRifenbergu umrl je te dni nekdo za kolero, kakor se pripoveduje v mestu- — Vreme popusda vender svoj zna5aj pa-sjib dnij ter se nagiba k joseni. Veeraj bilo je v mostu nekoliko dezja, v hribib pa dosti, tako da zrak je bil davi prav prijetuo ohlajen. — T o 5 a ni prizanesla zemskim pridelkom. Zadnje dni bila je v dtijaku, v Skrbini, v Oornbergu in v sosednjih krajih. Po nekaterih mestib uaredila jo precej skodo. — K o 1 e r a je v Trstu in v Istri zopet bujga uego jo bila. V Trstu obolelo jc en dan tega tedna 22 oseb; zanesli so jo tudi v Budapesto na Ogersko. V Koboridu nasel je dr. Marohesetti iz Trsta staro grobisde iz ono dobe, kateri pripada pokopaliSoe pri Sv. Lucijt, samo da je manjSe in da ima manj in bolj redkih grobov, v katerih se nahajajo lonci, kinLi in razne priprave, kakor v drugih gcobiSSih enake starosti. Po tem grobiSft zaslovi Koborid med uLenim svetom, kakor Sv. Lucija pri Tolminu, ali Vade in Sv. Margareta na Kranjskem. V Tolminu bi moral biti aejom. sv. Matevza dan 21. septembra, kakor jo tudi „Sjcau io dvakrat naznanila, ali dezelska oblast prepovedala je ta sejem, kakor tudi muogo drugih drugod, iz zdravstvenih o-zirov, ker se bojijo, da bi se lahko zanesla in razdi-rila kolera, ako bi prialo veliko ljudstva iz raznih krajev vkup. Kmecko bralno druStvo v Sebreljah pri-redi bivaemu §ebreljakemu iupniku pre5. g. Andr. Jokaetu v proslav]jenje, dno 19. t. m. /eselico s tem lo sporedom: 1. „Slovoncev dom", moikt zboc; ugl. Volari6. 2. Slavnostni govor. 8. nDomoviniB, mosau zbor; vgl. F. S. Vilhar. 4. Deklamaoija „Yrlemu mo-2uB; zl. S. Gregorys. 5. BSarafaau za mozki zbor ; priredil J. K. 3. nO} z Bogom, ti p'aninski cvet", mozki zbor; ugl. Volari^. 7. tt2upantt, saloigra v 2 delih. 8. „Kitica slov. narodnih pesmi", Sesteroglasno sest. A. Foerstor. 9. Sredkanje za saljive dobiike. UieteO. vb & j?P|?oJu in gosjih pores, peresnikov, biserov, glavnikov, lul, Tf frnegu poskn, kljuCniliov, listnic, peneznih mo^njic, urnic, SkuMjic 7a vzignlice, posodja, brtvnih britev, mjil (zajf), popotnih fiatuljev za uioSke in zcn»kcr Skatelj za Sgavni tabak, htanicnih metel, met lie in g(etk, zrknl, trakii, brcik, tabaLnic, skrilnih tabl't, po-rosuih nozev, toplomerov, hlainikov, popotniii torb, mahalo, rumenjukov (cckinot) za igrt>, Titgalnih klinCkov, aladornic. Pa tudi povrinega aemena vnake baiie in go-tove dobrotc. Gorica, 1. sevtmbra 1886, M ! « obeegajo«e. lepo zcmljigCe, ki meri enajst JMl \ _ ;______ ^.. -^-v^rSr L?J nJiv» S',zda in orauc zeinljc, zasajmie- s trfca- IB] >JsfS5iS3«B*aaW«^ • M mi, oh voznji cesti, ki vedrt "od Lij 50 k. n»prej c«I* obIek» izT*rstno izdeUna po turn iegi oil 9 , — w s»prej Karoibe 10 Wtro in U«oo isrri^aja po ¦•jnoraj iemkrojt ! Ewiti, si Tranih, polsg tow. 4 ft & fill iJDo<%oy*»] smMk; M '^tiirtrJ* "Hilirialslra"t bakarna> i m Hanfit. -----------T t - ^ jp^SBii^BaBaBaBBjpBaaBBiyBBaBBjBaBf flSBajBaaaBBBB|pfBBBSV y ^BajsaaBB^faaaBBajp