AOOEPTANCE POE MAILING AT ftPEOIAL RATE 07 POSTAGE PROVIDED POR IN SECTION 1103, AOT OP OOTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAT 22,1918.
Stev. 24.—No. 24.
JOLIET, ILL., 13. JUNUA (JUNE) 1923.
DRUŠJVO BARAGA.
1903 —1923.
Dva petletnico tega društva bodo praznovali slovenski du hovniki, »lavni "Baragovci" dne 10. julija 1.1. v Sheboygan, Wis. To društvo je ustanovil pokojni Rev. Anton Sojar za slovenske bogoslovce v St. Pa ul, Minn. Takrat je znašalo skupno število slovenski dija kov v šentpavelskem semenišču 27 in di teh je postalo 21 duhovnikov. Društvo je fak-tično prenehalo 1. 1908., ko je bilo posvečenih -devet slovenskih novomašnikov in je ostal v semenišču samo še en član. Najdražji spomin na to društ po je slika društva Baraga, ki krasi slovenska župnišča.
Dvajsetletnica bo prvi tovski sestanek slavnih Bara govcev; ta dan bo vsak član tega društva opravil sv. mašo za pokojnega br. Anton Sojarja, ustanovitelja in prvega pred sednika dr. Baraga; skupno se bo darovala slovensna Requ iem maša v cerkvi sv. Cirila in Metoda, Shebovgan, "VVis. — To mesto se je določilo za označeno dvajsetletnico vsled tega, ker je najbolj v centrali za slovenske duhovnike-'4 Bara-govce."
Prvo izplačani e vojaškega bo-nusa v Illinoisu.
Springfield, 111., 9. junija. — Iz tukajšnega pokojninskega urada se poroča, da bodo pričeli vojaški bonus plačevati letos kine 1. julija. Tedaj bo poslanih prvih 20,000 nakaznic, ali čekov v svrho izplačila; ostala izplačila sledijo malo kasneje.
VOJAŠTVO PREVZELO V-LADO NA BOLGARSKEM.
Sofija, 9. junija. — Pri tukajšnji vlaki* se je danes izvršil nepričakovan preobrat s tem, da je vojaštvo prevzelo njene vajeti v svoje roke, vsi bivši ministri so bili aretirani; na mesto prejšnjega ministrskega pradsednika Stambulins-kija je bil imenovan prof Can-kov; oblast in moč vlade je poverjena vojaštvu.
• Nova vlada je izdala svoj manifest, da bo vpoštevala vse točke mirovne pogodbe. Ker je vsa armada na strani sedan^ je vlade, se ne vršijo sirom dežele nikaki nemiri. V sedanjem ministrstva ni sedaj nobenega zastopnika komunistične stranke.
Ta preobrat je bil skrbno na pejjan od strani armadnih častnikov in političnih voditeljev, spadajočih k stranki fašistov. Razni oddelki vojaštva so naskočili hiše bivših ministrom s poročilom, da je prešla vlada v roke vojaštva; pri tej priliki so bili vsi stari ministri aretirani.
Ze od leta 1919 je bila na kr-[Wlu bolgarske vlade kmečka ptranka z Aleksandrom Stam-buliskijem na čelu, ki se sedaj nahaja na mirovni konferenci v Luzani.
Ker so zadnji čas na Bolgarskem hoteli priti komunisti in arcialisti do premoči, se smatra zadnji preobrat vlade za direkten odpor in odpravo ko munizma v deželi.
Kaznovani kovači.
Chicago, 111. 11. junija. — Ker ni imelo .12 kovačev iz na šega mesta postavnega dovoljenja za podkovanje konj, je danes nadzornik Follmer odredil aretacijo prizatetih. Postava države Illinois namreč do loča, da mora vsak kovač, ki se havi s potikovanjem narediti tozadevno skušnjo, na kar se mu podeli licenco.
Razočarani igralci.
Minuli teden je neka znana kino družba v Chicagu izbirala [sposobne igralce in igralke za kino gledališče. Na tozadev ni priobčeni oglas se je prijavi lo 1040 kandidatov, sprejeti so bili pa samo trije: dvoje igralk in en igralec. — Med ponudili | ki šo bili zastopani različni stanovi, od zidarja do odvetnika; med temi so bili tudi trije zdravniki, 5 zobozdravnikov, 1 profesor in 1 vojaški stotnik
POHABLJEN VETERAN BO OBEŠEN.
Chicago, 111. 9. junija.—Danes je sodnik Filip Sullivan ob delil na smrt 27 letnega poha-3ljenega veterana John Meis-nerja, ker je nedavno ustrelil nekega šoferja. Usmrčenje ,?e bo izvršilo letos, dne 19. oktobra.
Meisner je že osmi kandidat smrti v tukajšnji Cook okrajnih zaporih; sodnik Sullivan, ki je nad njim izrekel smrtno obsodbo se je tudi vdeležil minule svetovne vojne.
Na smrt obsojeni morilec je izgubil eno nogo v bitki na Francoskem; vsled tega je stal med obravnavo v sodnijski dvorani opirajoč se na palico; ko so mu praHtali smrtno obsodbo, je bij povsem miren in hladnokrven; pač je pa padla pri tem v nezavest njegova mati in njegova sestra.
Sodnik Sullivan je pri tej priliki omenil:
4 4 Težko je zame v tem sluča ju, kajti Vi in jaz sva si bila tovarša v eni in isti armadi. Vendar bi se pa morali vir v qr maidi priučiti postave humani* tete; ker ste ravnali nasprotno, vas kaznujem s smrtjo, da ščitim te postave."
Jamca Hunter. Meisnerjev sokrivec je bil vsled tega umora obsojen v dosmrtno ječo, Harold Splita pa še čaka zaslužena kazen.
Prvi, izmed osmih kandidar tov smrti bo dne 15. t. m. obešen ; to je 32 letni Italijan Gašper Tet?! ton i, ker je umoril neko žensko in dekle. Drugi na smrt obsojeni so:
Bernaild Grant in Walter Krauser, morilca nekega policaja; Arthur Foster, morilec svoje izvoljenke; Larry Hof-ferman in Wm. Kramer, morilca nekega agenta avtomobilov in James Smith, tudi vojni veteran, morilec nekega trgovca. Vsi označeni morilci so še v mladih letih.
Kip iz mrtvaških glav.
Iz Tokio na Japonskem poročajo, da nameravajo postavi ti vznanem Jogwanji templju Buddhi velikanski kip iz sa mih kosti mrtvecev, ponajveč iz lobanj.
V to svrho sc bo vporabilo kosti 2600 oseb, ki so umrle te kom zadnjih 10 let. Te kosti so večinoma od mrtvecev bolj revnih slojev, katere so hranili v to svrho v nekem boddhis-tovskem krematoriju.
Kaznovani "graftarji" na
Ruskem. Moskva. — Pri zaidnjem velikem pogonu na "graftarje" | v raznih državih uradih je bilo te dni 61 prizadetih na smrt obsojenih. Pogon na nepoštenje državne uradnike je odre-j dil ministrski predsednik Le-[ niiL Vseh skupaj je bilo spoznanih krivim 32 6 5 44graftar-j jev"; od teh jih bo moralo pre-I sedeti 2 — 10 letno ječo 12500.'— 1664 oseb je bilo tudi kaznovanih, ker so dajali pod-[ kupnino, ostali pa zato, ker so i isto prejemali.
84,000 mark za $1.~ Berlin 9. junija. — Tekom današnjega šdneva je cena nemških mark -zopet padla za 4500 točk dd včerajšnje kvotacije. Uradno se je računalo od 83,-790 do 84,210 mark za 1 ameriški dolar. Vzrok vedno večjega padanja nemške marke je pripisovati dejstvu,da so Fran cozi spravili na trg na bilijone, v Poruhrju zaplenjenih mark.	Ijfl
Ktiajsld banditje osvobodili
ujetnike. Taso Chwang, 12. junija. — Danes so kitajski banditje osvobodili poslednje tujce, (osem po številu), katere so. imeli u-jete že od 6. maja ,t. l.-v Paot-zuku gorovju ko so napadli Shanghai — Peking ekspresni vlak. Med osvobojenimi so štirje Amerikanci, dva Angleži en Francoz in en Italijan.
V 1000 minutah iz New Yorka do San Frisca. New York, N. Y. 9. junija — Vvijatiški poročnik Russell L Mai^harL ki je danes prelete azdaljo iz Washingtona D. C lo New Yorka v 97 minutah namerava prih. teden priredi ti transkontinentalen polet do San Francisca. Za .to pot bo porabil 16 in 7 desetin ur, ali 1000 minut in se bo med pole tom 4 krat ustavil. Razdalja med New Yorkom in San Fris-com znaša 3191 milj.
Umor na visokem morju. Galveston, Tex. 9. junija. —
Ko se je parnik "Bravecoeur" nahajal kakih 400 milj dddal-ien od tukaj na visokem mor iu, je 30 letni podčastnik Stet-tor v hipni blaznosti ustrelii tri dsebe; kapitana Nelsona, radio operatorja Glasierja in potnika J. Terrija; kasneje se je pa hotel še sam ustreliti. Ranjenega trikratnega ca je policija aretirala ko je prispel parnik v pristanišče Leihoes.
NEWYOR6KI GUVERNER V CHICAGU.
Chicago, Ul. 12. junija. —V-čeraj dopoldne je dospel sem-caj newyorški guverner Al. Smith v spremstvu svojega kabineta in številnih prijateljev.
V kolikor se more soditi, je pričel newyorški guverner semkaj, da si ugladi ]>ot svoje \ampanje za predsedniškega candidata na demokratskem tiketu pri glavnih volitvah 1. 1924. Smithov načrt je izvesti olajšavo Volsteadcvega su-laškcga zakona, kar naj bi se izvršilo od strani kongresa po ^nrJanih predsedniških volitvah. Newvorški guverner pravzaprav ni za zopetno uživanje opojne pijače po gostilnah, ampak, da bi ljudstvo pijačo lahko ondi kupovalo in domov nosilo.
Gibanje za odpravo prohi-bicije.
Washington, D. C. 9. junija. Po izgledu države New York ri je nedavno sprejela protisu-laško postavo, bo sledilo še več drugih držav sirom deže-Dosedaj se že delajo tozadevne koraki v državi Rhode Islaud, Tennessee, California, Pennsvlvania, New Jersev, O-lio, Gcorgia in Illinois. V vseh teh in še nekaterih drugih dižavah bo pri predsedniških volitvah 1. 1924 glavna platforma: olajšanje, ozir. odprava
prohibicije.
- »
Hud udarec za inozemske
parnike. New York 9. junija, —Vsled določbe najvišjega zveznega kolišča stopi z jutrišnjem dnem (10. junija) nova postava v veljavo, da inozemski par niki .ne smejo preko določene cone 3 milj, dovažati nobene opojne pijače v ameriška pristanišča.
Vlada v zadregi. Washington, D.C. 11. junija, Generalni državni pravdnik Daughertv bo v kratkem ob vestil "predsednika Hardinga, da se na predlagi zakona iz leta 1878 ne sme vporabljati ne vojaštva in ne mornarice pri u vedbi prohibicijske postave. 7daj je vlada v veliki zadregi, Ver nima zadostno število svojih agentov in ne zadostnih denarnih sredstev, da bi »sitopila državi New York na prste, ki je nefdavno odobrila protisu haško postavo.
GROZEN ČIN AMERIŠKE HRVATICE.
Morley, Colo. — V tukajšnji tovarni S. F. & I.4Co. je dne 25. maja zvečer, ubilo Johna Jav-ha. Dne 30. maja se je pa u ^mrtila njegova soproga Mari ia Javh. Razen sebe je ustrelila tudi svoje tri otroke. Dve hčerke po imenu Marica (8 let) in Danica (4leta) sta bili na mestu mrtvi; 17 mesecev star: sinček John se nahaja v bolnišnici.
Blizu morilke in samomorilke so našli listek, na katerem je bilo v hrvaščini napisano a ne smejo njeni otroci trpeti vskd očetovi smrti, kolikor tr pi ona. Nadalje je izražena želja, naj bo vsa družina pokopana poleg moža in očeti. Tudi je še napisano na tem list, u, naj bo postavljen sredi groba spomenik, na katerem naj bodo pritrjene slike o^eta, ma tere in treh otrok.'
Javhova zakonska dvojica je bila doma iz Delnic na Hrvaš-cem.
Nova postava za pijance.
V mestu South Bend, Ind. so bile zadnje dni tri osebe že opetovano aretirane vsled pi janosti. Sodnik DuComb jim ni za sedaj naložil druge kaz ni, kakor to, da ne smejo nava deinci več bivati v označenem
mestu. ___
Minimalna plača za tesarje
v New Yorku. New York, N. Y., — Tukajšnja unija tesarjev broječa 26, 000 članov je .te dii^ podpisala z Družbo gradbenikov novo •pogodbo za pol leta; nova pogodba se glasi, da ne sme zna šati dnevna plača tesarjev za kontraktno delo manj kot $10. — na dan.	{[ "
Leto IX.—Volume IX.
... ........ i. _j
AMERIŠKO POSOJILO AVSTRIJI.
Washmgton, D.C. 11. junija
— Za Avstrijo določeni del državnega posojila v znesku $25, 00.000 je bil danes tekom 15 ninut podpisan po raznih ameriških bankirjih. Avstrija bo iajela od raznih držav 125 mi-ijonov dolarjev posojila, od koje svote je bila za Združene države določena	petina;
-stanek bode podpisalo še 7 Irugih Vlržav v Evropi. Av-trijski bondi bodo donašali 7% obresti in bodo plačljivi 1. 1943.
Za točno izplačilo jamči os-uero znanih evropskih1 držav m sicer: Anglija 24M>%, Čeho-1 o vaška 24 y2%, Italija 20M>% Belgija in Švedska2%, Dans-a in Holandska 1% od celo-1 rupnega najetega posojila.
Oddaja državnih zemljišč.
Vlada Združenih držav je ansko leto oddala privatnim osebam 12,904.821 akrov državne zemlje, katere so že postali pravi lastniki.
Površina te oddajte zemlje j' tako velika, kakOr tri naše dr zave skupaj: Connecticut, Dc a\vare in Marvland; od tega je bilo oddanih 9,632.635 akrov za takozvane 44homesteade."
Vlada se osobito zanima da bi spravila večje število dAslu-ženih ameriških vojakov i:a državna zemljišča; v to svrho jim je ponudila pod zelo ugod ninii pogoji 10,443,641 akrov.
Odkar je bila v kongresu sprejeta 44homestead" postava (I. 1862), se je na ta način oddalo že 208 milijonov akro\ državne zemlje za 44homeste ade."
f Napredno mesto. Jackconville, 111. — Sedanji župan tukajšnjega mesta, bro-ječega 16,000 stanovalcev, je bil te dni ponovno (že v tret ;ič) izvoljen, ne da bi pri svoi" '*RTTv^anu potrošil en ce/if !r^č' i i^ Drilinbljeni župan jr E. E. Crabt/ee, ravnatelj neke banke. Župan našega mesta ne dobiva za svoj urad nobene plače, tako tudi ne mestni komisarji.
Najmanjši radio aparat
na svetu. Philadelphia. Pa. — Tu živeči 15 letni šolar Nathan Fleis-chman se lahko ponaša, da ima najmanjši radio aparat na sve tu, katerega nosi na svojem slamniku, na dežniku pa malo žice. Ko stopa po ulici, lahke posluša razne koncerte lokal nih in ttfldi olrldaljenih radio postaj. Svojo malo radio na pravo nosi za trakom na slamniku; ista ga velja samo 40c.
Nadebudni Nathan živi še le par le,t tukaj v Ameriki in hodi v 7. razred ljudske šole; doma je iz Poljske. V šoli je svojim tovarišem že večkrat predaval o radiografiji. *
Clemenceau — skladatelj.
Pariz, — M. Georges Cle-nenceau, bivši francoski ministrski predsednik, 'znan tudi ■ >od imenom 44 Tiger", se je naglic visoke starosti (82 let) posvetil skladbi. Baš te dni ladzoruje poskusne vaje svo-ie komične opere 4 4 Dolina veselja," katero je sestavil še pred 20 leti.
Japonska protestira. Washington, D. C., 6. junija. — Tudj Japonska se je pridružila onim državam, ki protestirajo proti določbi Združ. dr-^.av, da ne smejo inozemski i ar niki dovažati opojne pija-"e v ameriške luke. V .to svrho je pri naši vladi vložil pro-4est japonski poslanik Haniha-ra.
Linčali zamorca. Dallas, Texas, 9. junija. — ^emkaj se poroča, da so belo--ožci v Ander^onn zadnji to-r-k s silo iztrgali iz rok policije 24 letnega zamorca Richard Chapmana, ker je napadel neko 14 letno belo deklico. Nesrečnika so nato obesili na pročelju neke zamorske cerkve. ;>omožni šerif Fabimi. Id ie a-'ivnl ChaTvm^^a nravi. dR nn
a

Pravi komunisti.
Po načelih Sovjetske Rusije, bi morala biti označena država strogo komunistrčra republika; noben posameznik bi ne mel biti kty3italist. V resnici ondi šedajidnnes komunisti iplerijo kapital, kjersikoli morejo.
Čudno. — Nedavno smo či-tali, da je 44sodrug" Leon Trockv, boljševiški Vojni minister svojemu bratu v Berlin ooslhl ogromno svoto 125 ti-=oč dolarjev, da ga reši iz zadrege, ker je vse svoji premoženje zaigral na borzi. Čudno, kje je Trockv dobil toliko dernrja, saj vendar živi .v deželi, kier ne poznaio privatnih kapitalis+ov. — To n paniko nam bo znala naibolj razvozlati boljše?vjška tetka <4D. S." v Mihvaukee, Wis.T
Dr. sv. Cirila in Metoda, št. 8, Joliet, m.
Tem potom naznanjam vsem članom našega društva, da se bo vršila prihodnja seja, dne 17. junija 1.1.; kjer bo to pollet
na, ali šestmesečna seja, in. se hodnja s^ja dne 17 junija točno
bo volilo .tudi pomožnega delegata za prih. konvencijo, — zato ste vljudno vabljeni vsi člani, da se te seje kar največ mogoče v velikem številu vdeležite, in da si izvolite po svoji volji pomož. delegata.
Ob enem tudi opozarjam vse one člane in članice, ki mi še niso oddali spovednih listkov, da to storite kakor hitro mogoče, da jih potem oddam na pristojno mesto.
Sobratski pozdrav,
Matthew Buchar, tajnik.
NAZNANILO.
Društvo Vit. sv. Mihaela, št. 61, Youngstown, O.
Tem potom naapianjam vsem članom in članicam našega društva, da se bode vršija pri-
Iz urada dr. sv. Janeza Krst
nika, št. 14, Butte, Mont.
Tem fotom se vabi, oziroma opominja člane našega društva, da naj se v polnem številu vkleložijo seje, katera se bode vršila dne 20. junija, to je tretja sreda v mesecu juniju. Na tej seji se bode volilo, ali izbralo delegate za prihodnjo konvencijo, katera se bode vršila v mesecu avgustu tekočega leta. Vsak član je videl v "Glasilu", da se morajo delegatje, izvoljeni za konvencijo potrdi pri društvu v mesecu juniju, zato upam, da se bo članstvo vdeležilo te seje v polnem številu in da si izvoli delegata, kateri bod? gledal in delal za korist in uspeh društva in Jednote.
Druga glavna točka na tej seji bo, da se določi obvrševa-nje godovnega dife patrona našega društva — sv. Jan. Krstnika. Kakor vsako leto, tako bode tudi v tem letu, da se bode obhajal praznik sv. Janeza Krstnika z vsemi obrodi kakor. šne smo dosedaj imeli.
Glede veselice se bode na prih. seji določilo ter vse uredilo na željo večine članstva. Določeno je bilo že na zadnji seji, da vsak član kateri se ne bode vdeležil te slavnosti, bo zapadel kazni $1.00, izvzeti so samo bolniki in člani s potnimi listi.
1 Naznanjam tudi, da so sedaj seja vrši samo enkrat na mesec, to je tretja sreda v mesecu, vzrok temu je, ker se članstvo ne zanima, da bi prišli na seje, osobito se je malo število videleževalo sej, katere so se vršile prvo sredo v mesecu. Zaradi	s^o opustili prvo sejo v mesecu, oziroma na prvo sredo.
S tem upam, da si bodo člani zapomnili ta dani in naj ne opustijo te važne seje; vsi ste vabljeni da se v polnem številu ^berete v društveni dvorani, dne 20. junija, na tej seji imamo še več drugih važnih točk za rešiti.
S pozdravom do vsega članstva .
John Dolenc, tajnik.
Druitvosv. Jožefa, št. 16, • Virgina, Minn.
Prosim vse člane našega društva, da se polnoštevilno vdeleže prihodnje mesečne seje, dne 17. junija ob drugi uri popoldne v Odd Fellow dvorani, da bomo izvolili delegata za prihodnjo konvencijo, ki se bo pričela dne 20. avgusta ti. v Clevelandu, Ohio.
Dalje opozarjam one člane, ki so zaostali z asesmentom, da to pri prihodnji seji poravna-jo.
S sobratskim pozdravom, Frank Liurich, tajrfik.
ob eni uri popoldne v običajnih prostorih. Na to sejo se vabi vse člane ( ice) brez razlike, da se iste gotovo vdeleiijo v največjem številu in pravočasno; izjema nevdeležbe je samo bolezen in nujno delo.
Dalje prosim vse one člane (ce), ki so zaostali z vplačili že po 3 do 4 mesece, da svoj dolg na prihodnji seji poravnajo, i-nače jih društvo dalje ne more čakati. -— Bratje in sestre! Zdaj so malo boljši časi; torej skrbite, da boste tudi bolj redno plačevali, kar bo boljše za dfcštvo, laglje za tajnika in tudr za vas.
Daljo naznanjam vsem onim članom (icam) našega društva, ki niso bili navzoči na zadnji seji 20. maja, — da je članstvo zaključilo, da naj vsak član(i-ca) — ki ima kaj otrok —, iste _dovOde na prihodnjo sejo točno ob pol drugi uri popoldne v dvorano, kjer jih bo zdravil ik pregledal in vse sprejemne listine uredil; določeno je bilo namreč od članstva, da naj se zdravnika v to svrho pokliče v dvorano na prihodnji seji.
Bratje in sestre! Zdaj i-mate lepo priliko, da svoje o-troke zavarujete pri K. S. K. J. z malim asesmentom za lepo posmrtniiio; pomnite, da je naša K. S. K: Jednota najstarejša in največja in najboljše slov. katol. podp. organizacija.
K sklepu še priporočam v-sem članstvu našega društva da naj vsak posamezni privede tudi po enega kandidata za aktivni (odrasli) oddelek, kar bo v korist društva in Jednote.
S sobratskim pozdravom, Imbro Mavračich, tajnik.
Drage mi sosestre! Ce 5i-tate "Glasilo," vidite kako ee druga društva zanimajo za prihodnjo konvencijo, zatorej glejmo, da se pripravimo tudi me in si izberemo tako delega-tinjo, ki b0 sposobna za odgovornost, katero prevzame in da se bo zavzela korist in napredek Jednote.
Marija Starašinič, ^	tajnica.
Društvo Vit. sv. Martina, št.
75, La Salle, 111.
Naznanjam vsem članom in članicam našega društva, da bo prihodnja redna mesečna Seja dne 17. junija glavna seja. Ker bo na tej iseji dosti zelo važnah točk na dnevnem redu, ste vsi. vabljeni da se iste zanesljivo vdeležite: Pomnite, da samo Irije ali štirje prisotni člani na seji ne morejo vs^ga rešiti; to-i ej je v vašo korist, da se navedene seje zanesljivo vdeležite.
S sobratskim pozdravom,
Frank Malli, tajnik.
VABILO NA SEJO.
Društvo sv. Jožefa, št. 103, West Allis, Wis.
Tom potom \fljudno vabim člane našega društva, da se polnoštevilno vdeležijo izvan-redne seje dne 16. junija ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Na tej seji bo več važnih točk na dnevnem redu, kakor tudi volitev delegatov za prihodnjo konvencijo. S sobratskim pozdravom do vsega članstva naše Jednote.
Louis Sekula, tajnik.
Iz urada društva Marije Milosti Polne, št. 114, Steelton, Pa.
Tem potom se poživlja vse cenj. sestre in članke društva, da se poln številno udeležijo prihodnje seje, na kateri se bo izbiralo delegatinjo. Ker je to zelo važna zadeva, se iste ne nprcre rešiti samo s par članicami; zatorej pridite na sejo vse, da se bomo lahko posvetovale, kar bi bilo za napredek društva in naše slavne Jednote.
Kansas City, Kans. Spoštovani sobr. urednik:—
Naznaniti_ vam hočem, kako smo se tukajšnji Slovenci imenitno zabavali dne 29'maja. Na ta dan je bil poročen v naši slovenski cerkvi Sv Družine g. Pelter Majerle ml., sin jako uglednih starišev in vzgojen v katol. duhu; zato ga vsi tukajšnji katol. Slovenci čislamo; 011 je tudi že večletni tajnik dr. sv. Petra in Pavla, št. 38, K. S. K. J. in zastopnik lista, "A. M.". Nevesta je Miss Marija Derčar, tudi iz jako u-gleklne katol. družine.
Pisec teh vrstic še enkrat no-voporočencama iskreno čestita in kliče: Bog vaju blagoslovi v novem stanu!
Naj še na kratko omenim, kako smo se imeli na "ohceti".
—	Fino! Vsega dobrega je bilo v izobilju; seveda smo tudi polne kozarce Noetove kapljice praznili na zdravje ženina in neveste. Ko sem sedel pri bogato obloženi mizi, sem mislil na številne "spring čiken-ce", katerih je šlo vsled tega dosti in- prerano na drugi svet.
—	Seveda so se tudi moje že stare oči ozirale po dvorani, kak0 se je sukala mladina. Pri tem sem si mislil: "Kje so o-ua mlada leta, ko smo tudi mi tamkaj v znani Šiški plesali z nekdanjimi mladenkami."
Naravno, da je imel največ posla na tej ženitnini naš znani kansaški kralj harmonik, po domače Kenik; baje ima od o-nega meha še. danes debele žulje na svojih prstih; revež se je tako potil, kot da bi igral za maratonsko stavo; če bi ne bilo znane Noetove kapljice, bi uam bil revež lahko še onemogel.
To naj zadostuje za danes; v kratkem zopet kaj več.
Joe Russ.
Tioga, Wis.
Slavno uredništvo 'Glasila
Prosim Vas, sprejmite sledeče vrstice v Vaš cenjeni list, da naznanim imena daroval cev(k) za sodražke zvonove; za kar sem svojčas prosila v tem listu v ta namen. Darovali so tukaj na Tiogi, oziroma na Gormamsu sledeči: Po dva dolarja: Mary Toleni, Po en dolar: Mary Lekan, Mary Belay, Frenk Lesar, Frenk Francel, Anton Kožar, Anton Mrhar. Po 50c: Mary Kalti-niger in Eli Bogdanovič. Po 25c Frenk Lunka in po 15c Fr Chamipa. Skupaj $9.40.
Iz Towerja, Minn., je poslala $6 dolarjev Mrs. John Zo bitz, ki je nabrala med tamoš-njimi rojaki. Darovali so sledeči: Po en dolar: Jack Pav-lieh, Clias. Klun, Anton Zavod-nik. 75c.: John Zobitz. 50e.: Frances Loushim. Po 25c so darovali: Mary Zobitz, George Zupančič, John Japel, TVank Shweiger, Ignafcz Koreltz Louis Gotllip in Frank Rus.
Iz Olevelanda, Ohio mi je pa poslal rojak John Gornik po domajče Nevrtnek en dolar. Ta domoljubni rojak je tudi nabral v Clevelandu lepo svoto S8 dolarjev 50 centov med ta-mošnjimi rojaki potem ko je čital v časopisih,moj poziv in prošnjo za sodražke zvonove in je dotično svoto takoj odposlal v domovino na pristojno mesto skozi (bančno podjetje Fr. Sakser, kakor je bilo že sporočano v Clevelandskem lokalnem listu kakor tudi imena
darovalcev in svota. To je že prišlo na cilj kakor mi sporočajo (Al doma in so vsi zelo vedeli, vsa župnija tako lepega daru in vsi se najlepše zahvaljujejo visem darovalcem zlasti pa še naibiratelju John Gtorni ga. Bog povrni vsem tisočero! Tudi vsem blaigim darovalcem (am) v Towerju, Minn., posebno Mrs. Zobitz, ki se je potrudila za to. Vsem skupaj srčna hvala. Tudi tukajšnjim rojakom Gormančanom naj dobri Bog obilno povrne! Skupaj sem nabrada $16,40, katere sem poslala skozi "Edinost" za poslati v stari kraj na pristojno mesto.
Pisala sem tudi nekaj pilsem na Mesaba Range v Minn., na priporočilo tukajšnjih znancev ki sb mi dali tudi naslove od mojih ožjih rojakov(inj) Šoti ražanov, pa mi še odgovorili niso na mojo prošnjo v imenu domače fare in vseh dragih doma. Saj res bi kmalu mislila o njih in sodila, da so tudi oni izmed tistih zapeljanih re-vežev, ki slepo slede sleparjem ki delajo le za svoje nenasitne malhe, ker verujejo v laži in grdolbije, ki jih trosi njih ostudno in odpadniško časopisje. O u/bogi zapeljani reveži. Bog se Vas usmili in Vas razsvetli! Za vse drug* imajo denar u-bogi zaslepljenci le za Božjo čast ne. Obžalujem, da so ravno moji ožji rojaki (nje) tako brezbrižni postali in da je tako malo darovalcev za doforo stvar za pomoč domačem rojstnem kraju, ko vedno čitamo v časopisih koliko darujejo drugi za svojo rojstne župnije in za zvonove. Ali bomo res Sodra-žaiije najslabši za to in najzad. njit^ Ali nas ne bo gram da tako malo maramo zo svoje drage doma in za to, kar je njim najljubše, ko nočemo še par dolarjev žrtvovati njim na lju bo. Saj pa tudi ni stran vr Eeno kar darujemo za Božjo čast.
Tukaj na farmah imamo že par tednov prav krasno vreme, le presuho je že postalo, zemlja potrebuje dežja; posebno seno slabo kaže; ako ne bo kmalo dežja, ne bo ni5 zrastlo.
Končno želim obilo vspeha "Glasilu" in naši dični Jed-pti. Pozdravljeni vsi!
Mary Toleni.
„ Jackson mosta v kanal skočil 45 lotili čevljar Andrej Štirn, doma iB,vw Tupaliče v kamniškem okraju- Pokojnini se je omračil um, da že od Velike • noči ^m mogel delati. Njegovo fruplofco že $ez pol u-re pri McDonough mo6(tu po-1 »gnali iz vode; koronerska preiskava je dognala, da je nesrečnik izvršil ta čin v hipni blaznosti in da si je pri skoku ▼ vodo zlomil tudi tilnik. Tu-caj v Jolietu zapušča ženo Angelo in enega sina;v Chicagu svojo enodejanko Jdva brata Josipa in Antona, ter dvoje omoženih sester, Ivano in Ano; v Detroit Mich. Drata Franka in omož. sesitro Mar}', v starem kraju pa mater in še efio sestro. R. I. P.
Prihodnjo neieljo popoldne ob 2. uri priredijo učenci in učenke višjih razredov naše farne šole v 'Ste ven ia' dvorani veliko veselico v korist cerkve. Na sporedu bo nad vse zanimiva slovenska enode-janka s petjem "Prelomjena obljuba," dalje petje,deklema-cije in drugr nastopi. — Prvič se vršr ta prireditev že v petek popoldne ob 2. uri. — Vsi prijatelji naše vrle šolske mladine elobrodošlj na ta veselico!
Pittsburgh, Pa.
Rojaki po Ameriki nam očitajo, da smo Pittsburžani še "Kranjci". Pa to ni res. Ravno te dni smo krasno dokazali, da smo Slovenci in sicer prav zavedni in domoljubni Slovenci: ko je šlo za uboge otroke Mladinskih domov v starem kraju. Zadostoval je gorak poziv dr. Zamjena, pa se je cela naselbina enodušno zavzela za njegove '4 otročke' \ Pred vsemi je šla naša mladina in, pa naša društva. Samo 14 dni jo bilo časa za priprave, pa ismo doživeli predzadnjo "soboto in nedeljo prireditve, ka-koršnjih ne bo več zlepa v Pit-tsburgu. Manjka nam žalibog za to voditeljev in učiteljev. Dr. Zamjen je vodil sam vse o-sebno. Z občudovanja vredno vnemo in vztrajnostjo so se vršilo vaje. Prireditve same pa so nas naravnost presenetile in očarale. Nismo mislili, da imamo v Pittsburgu toliko tako zmožnih in porabnih sil na tem polju. Naj le zdaj vztrajajo in nadaljujejo začeto i-zobraževalno delo!
Program je bil skoro probo-gat. V soboto večer so vrle žene Materinskega društva in dekleta Marijine družbe pripravile sijajen banket v Slov. Domu v vseh treh nadstropjih. Zgoraj se je vrtila mladina, v spotinjili dveh "štukih" pa so razvedrevalj lačne in žejne mo-ški^zbor "Prešerna", velika, nalašč zato sestavljeni mešani pevski zbor, naša vrla tambu-raška "Ilirija", kakor tudi š<?
mlada, upapolni slov. Sakso-fomski sekstet. Večer je bil nad vse prisrčen, ki ga ne pozabimo tako kmalu.
Res kar nestrpno pa so se Pittsburški in okoliški rojaki veselili ^nedeljskih prireditev. Pa vam je bil zares užitek, srečen in duševen! Bilo je postreženo vsakomur. . Dobre mamice so se npjokale ginjenja ob ljubkih popevkah in dekla-macijah farne ljudskošolske mladine^ Višješolska dekleta Mar. družbe so prijetno prese-nctele s "Mladje". V dno duše navzočih pa je posegla tragika ža-loigre "Ivane", umetniško dovršeno podane od malega Pep-čka in naših najboljših odrskih moči}. Vsebina je nad vse aktualna za razmere našega naroda tu in onostran oceana. Do sok pa si se »pet lahko nasmejal junakom šaloigre "Vraže", ko kopljejo zaklade in nasedajo raznim potepinskim Pavlihom. JVišek užitka pa so imela naša slovenska srca ob prelepem in prisrčnem petju združenjih Pittsburških pevk in pevcev pod vodstvom dr. Zamjena. Bile so to narodne pesmice, pa so se zato preliva
le iz srca v srce____ Zakaj ta
zbor ne ostane še naprej, koliko duševnega užitka bi nam še lahko nudil pod spretno diri gentsko roko! Ves ta pestri program pa so preplezali še nastopi "Prešerna", "Ilirije", Saksofonskega seksteta in de klamatorjev globokih pesmi našega Goriškega slavčka. Popoldansko predstavo je počastilo tudi veliko število soroja-kov iz ilrugih naselbin; celo daljni Cleveland je bil zasto pan. Zato je bil pa tudi gmoten uspeh sijajen; kljub velikim stroškom je bilo $620. L j. nad 200.000 jugoslovanskih kron :• čistega: svota, ki jo je društvo za mladinske elomove moglo nabrati v Sloveniji ko-Imaj v dveh letih trdega dela, Tu vidite, sorojaki, s kako ma limi žrtvami lahko ogromno pomagate stari domovini, posebno še zapuščeni deci. V-sem vrlim sodelovalcem pa čast in srčna zahvala. Tako se je Pitteburgh plemenito oddolžil dr j. Zamjenu za trud sv misijona med nami. Bag njim na njegovih potili v Ameriki in v domovini, kamor se vrne v kratkem med svoje "otročke"! Naj bo uverjen, da ga Pittsburg ne pozabi več zlepa, pa tudi njegovih sirotk ne..—
F. G.
LOKALNE VESTI.
..— Minuli pondeljek se je vr šil iz bolnišnice sv. Jožefa voli časten pogreb čast. matere Ma rija Marcela Rastetter, vrhov ne prednice frančiškanskih sester sv.Srca Jezusovega v Z druženih državah, ki je umrla po daljšem bolehanju v 65 letu svoje starosti. Pogreba se je vdeležil poleg številno duhovščine in sester redovnic tudi premil. nadškof iz Chicaga.
Čast mati Marcela je bila r0 jena 1.1859 na Nemškem; v sa mostan je stopila 1. 1874, 1. 18 Sipa prišla semkaj v Joliet Vso svoje moči je tekom dol grh let posvetila učenju mladi ne v akademiji sv. Frančiška in oskrbi bolnikov v bolnišnici <v. Jožefa, kjer je bila tudi ravnateljica tega zavoda. Prednica reda Frančiškank je pos tala 1. 1908. R. I. P.
—	Dne 9. L m je umrla na domu svoje matere Marije Ver sčaj, 22detna Katarina Ander son, hči nedavno • umrlega An tona Verščaj; bolehala je zad nje 4 mesece. Pokojnica je bi-
rojena v Calumetu, Mich.— Tukaj v Jolietu zapušča mater .1 sestre iu 4 brate. N. v m. p.
—	M i milo nedeljo dopoldne ob 10. uri je v hipni blaznosti
VABILO NA PIKNIK.
Cenjenemu občinstvu v Chicagu in okolici se naznanja, da priredi Slov. Mlad. Sam. Podp. dr. "Danica" veliki izlet, dne 4. julija t. 1. v Cicero na Mak-sovem vrtu, 22. in 61. cesta.
Vsa društva so vljudno vabljena, da se tega izleta vdeleže, ker bo za vse dosti neprisiljene zabave; igrala bo izvrstna godba na pihala pod vodstvom g. Začek-a; vrtelo se bo kolo za s ročke; ribolov na suhem in turška poroka na balkanskem otoku. Tudi za prazne želodce in suha grla bo preskrbljeno. '
. Rojaki in rojakinje iz Chicaga in okolice! Obeta se vam lepa prilika do turške poroke in nad vse zabavnega izleta; torej ne jK>zabite na dan 4. julija. Vsi na izlet "Danice" v Cicero, ker poulična in nad-nlična Železnica Vas pripelje naravnost do Maksovega vrta. Xa svidenje!
Fr. Novak, tajnik.
(Advertisement.)
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tem naznanjamo globoko potrjenega srca, da je dne 29. maja za vedno v Gospodu zaspal naš ljubljeni sin, oziroma brat, g.
Mihael A. Zoran.
Star je bil 28 let; umrl je v-ded srčne bolezni. Pogreb se ie vršil dne 1. junija iz hiše žalosti v cerkev sv. Jožefa, od tam pa na slovensko pokopališče. Pokojnik je bil rojen v La Salle, 111.
Zahvaljujemo se vsem darovalcem krasnih vencev; tudi o. um, ki so ga prišli kropit, in *o ga spremili na pokopališče.
Lepa hvala vsem onim fantom, ki so pokojnika v vojaški uniformi nosili in spremili na Dokopal išče.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag ipomin. —Svetila mu večna 'uči
Žalujoči ostali: Mihael in Frances Zoran,
stariši.
Joe, Anthony, Frank, Edvard, John, bratje. Mrs. EcJ. Stuckel; Mrs. M. Bradaska,
Elizabet-b Zoran, Marga-reth Zoran, «estre. foliet, 111., dne 6. junija 1923.
J. M. Trunk:
"V delavnico sem Tvojo zrl..."
(Nadaljevanje.) HI. SOLNCE.
Duh peroti naj razvije prek gora, voda in cest, tja do večne poezije, , tja do solnca Ln do zvezd.
Gangl.
Pa nimaš morja, ne puščave, ne prerije. Amrpak gore imaš. Ne straši se truda težavnega pota, ne boj se znoja in mraza. Pohiti vsaj enkrat na visoko goro, da vidiš, kako tam solnce vzhaja. Veličastni prizor ti ostane živ vse tvoje dni.
Vsekafko vidiš vzhajati solnce vsak dan. Odpri dči, občuduj, divi sie s pesnikom:
Sobice čez hribček gre, luna pa za gore; zvezdice presvetle se potope!
Solnce čez hribček gre, rožice se bude, v rosi pa njih glave kra»sno blišče!
Solnce čez hribček gre, ptičice zvrgole, žarkov se vesele, k nebu lete.
• t s r t..
Solnce čez hribček gre, pesmi v nebo done; rajati tudi sme •moje srce!
Miroslav Vilhar. Nemila usoda, ako človeku ni dano, da bi gledal kras vzlia-j ' jajočega solnca. Morje bolesti kipi iz duše slepčove, ki toži in zdiliuje:
Le enkrat bi videl, kak solnce gor gre,
bi videl, kjer luna, kjer zvezde t	blišče;
a tema poskuša nad mano in
moč,
ne vem nič od dneva, obdaja
me ndč!
Enako lepo solnce tudi tone.
Ogrinja s krilom črnim se višava, ker solnce proti sinjim goram plava, oddalec mrak prijemlje so zemlje. Frank Levstik.
kje se solnce na nebu nahaja.
Stopi v znanje ovnovo. Pihljati začne prijetna sapa, noč in: dan sta enaka (21. sušca). Pred durmi je veana, vesela spomlad.
Diše sapica gorkeje zbežal mraz je čez gore, ptičic kita črna spe je spet iz tuje dežele.
Solnce stopi v znamenje rakovo. Napočilo je toplo poletje. Dan« je najdaljši, noč najkrajša (21. rožnika). Dnevi gredo rakovo pot nazaj. Sobice stopi, v znamenje tehtnice, začne se prijazna jesen Noč in dan sta si zopet enaka (23. kimovca). Končno pride solnce v znamenje kozorogovo hoda zima začne brit i (21. grudna). Kozorog zapušča snegom pokrite gore in prihaja v nižave.
Tako gre leto za letom, dan za dnevom. Solnce je ura, na katero se moramo vedno zanesti, Bog sam je pripel to znamenje na nebo!
Kam žarki tvoji zasijejo, mrakovi in megle izginejo — Kam tvoji plameni padajo, moči življenja zavladajo. Cvet na livadi vzdiga glavo, hvali za tvoje žarke nebo. Ptice po gajih se oglase s pesmijo milo te.be slave. In krog in krog zeleni log in polje se v rosi leskeče. O to sio solze radosti in sreče, ki jih pretaka vesoljna narava, ko Tvojo krasoto strmeč občudava.
Višave žarijo, mimo počiva svet, mrak se dela v ravnini. Na večernem obzorju zahaja solnčna kroglja. Čarobno blišče oblaki. Solnce gre "spat. za morje v svoj kristalni grad".
Kak' lepo se solnce ozira, Zahaja in jemlje slovo! Že žarek za žarkom umira, Zapustilo skoraj nas bo...
Solnce vzhaja, • Duša oživi. Vse postaja vedno, živo, veselo. Solnce tone, ponehava in umira njegov žar. Bolestno nas dime. Otožni postajamo. Pevec, ki je zjutraj izvabljal strunam glasove radosti,^vris kal in pel, sanja na večer v bolestnem koprnenju.
Kadar za gorami tam daljnimi nebeško solnce zahaja, črna tema se vzdiga od izhoda tam črna žalost pa v duši ustaja.
Dr. Kette.
Solnce zahaja. Večerni zvon zadoni.
Glejte, že solnce zahaja, skoiaj za goro bo šlo. hladen počitek nam daje, pojd'mo veselo domov.
Čujte zvoniti, počivat zvoni. Zvoni, lo zvoni nocoj, sldlko počivat zapoj!
A. M. Slomšek:
Solnce deli razne čase. "Naj bodo luči na trdini neba in
naj ločijo noč in dan---- in
dneve in leta". Brez solnca bi vladala na zemlji večna tema, noč in dan bi se ne vrstila. Tudi letni časi in vse njih po-posebnosti so odvisni od tega,
i.) Višji pomen solnca.
Lepo solnce mora biti človeku še več. Pesnik poje:
Sin nebeške luči, luno razsvetliš; vedno, vedno uči, komu v čast goriš!..
Tik pred koncem svojega življenja je pripoznal pesnik W. Goethe v pogovoru z Eckerma-inom: "Ako me vprašate: "Ali je v moji naravi, da častim solnce," odgovorjam: V-sekako. Kajti solnce je razodetje Najvišjega, in sicer najmogočnejše razodetje, ki ga ze-mljaii* zamoremo spoznati. Jaz vidim v solncu luč in ust-varjajočo moč božjo, po kateri edinole živimo, se 'gibamo ir. smo, in vse rastline in živali z nami."
Vidne stvari razodevajo nevidnega duha božjega. Božje bistvo in njegove lastnosti pa nam se njkjer ne odkrivajo tako veličastno, kakor ravno v solueu. Solnce ni samo kralj in vladar vsem premi čnicam. Poleg, rekel bi, fizične oblasti in sfvojega obvladanja pre-mičnic, je solnce tudi vir vseh oživljajočih in ustvarjajočili moči, prav posebno z ozirom na zemljo. Edinole solnce ima zemlja zahvaliti za vse v fizičnem življenju; od njega sprejema največ dobrot. Solnce odko der prihaja vsa luč, vsa svetloba, nam je najbolj vidno, a čudo, ol^o ga ne more prenesti.
"V solncu nam se razodeva Najvišji", je rekel Goethe. Nehote se dviga duh od solnca, od njegovih lastnosti in posebnosti k Najvišjemu bitju in k Njegovim lastnostim. Boga Spoznamo preklvsem po tem. kakor nam se je razodel. Ker bistva in naraye božje človek ne more pojmiti; se nam je Bog razodel tako, da nam popisuje nerazumljivo svoje bitje v raznih podobah in primerah. Pri sv. Janezu nam se bistvo božje razodeva po besedah:
"Bog je luč in teme ni v njem". Nehote stopi nam pred duha podoba bitja božjega, ki je nekako enaka, podobna solncu, ker nikjer v naravi si ne moremo misliti več luči, vee svetlobe, brez ysake
teme, kakor ravno v solncu. A podoba, ki jo rabi sv. Janez in jo gledamo v solncu, sega v podrobnem še dalje./ Poleg luči ima v solncu svoj vir tudi toplota. Iz solnca se izliva nepopisljiiv žar. Gorkota, žar nas spominjata na drugi izraz sv. Janeza^ . Tudi ta izraz, ta podoba nam razodeva enako veličastno bistvo božje. Sv. Janez pravi: ' "Bog je ljubezen". Če si predstavljamo ljubezen, vežemo sodeč po naših čutih z ljubeznijo tudi neko gorkoto, saj govorimo o "gorki" ljubezni. Prav zato je najveličastnejša podoba neizmerne ljubezni božje zopet solnce, ker poleg luči je v solncu nakopičena tudi. vročina a taki meri, da presega vse poj me.
A vidimo še dalje. Solnce je v naravi nekako velesila Ta sila pa ni imperialistična avtokratična, mrzla, sirova. Nasprotno. Moč( solnca, ki sega do najskrajnejših mej, o-življa, greje, ogreva, se kaže povsod dobrotljiva, blagodej na in pl©donos.na, V tem i imuno najlepšo podobo one lju bežni in mogočne previdnosti božje, ki se enako razprostira na vse kraje, objema in obsega vse styari in se javlja v najma-njiših podrobnostih. Solnce prešine s svojimi žarki vse. Tako prodre vsovidno oko Božjo vse kamor, ničesar mu ne moreš prikriti. "Oči Gospodovo so svetlejše od solnca." (Sirah 23, 28).
Kdo v solncc božje more zreti, ko na oboku jasno sveti, ko obrisal sever je nebo in solnee suho je zlato?!
Svetlejša božja veličast, silnejša božja je oblast!
Simon Gregorčič. —J ob.
Dan na dan izvršuje solnce pokorno svojo nalogo. Enakomerno, neprestano razsipava svoje žarke na zemljo, ne meneč se za to, kar se tam godi. Ali ne vidiš v tqjn podobe dobrote božje f Bog je dober v-sem,ne izključuje nikogar, "pu sti solnce sijati na pravične in krivično".
Cerkveni očetje vidijo v solncu tudi podobo Gospodovo po prerokbi • Malabijevi (4, 2): "Vam, ki se mojega imena bojite, bo prisejalo solnce pravice." Albert Veliki piše:
"Solnce sije ves dan pred tvojimi vrati. Prav kakor mu odpiraš, prihaja več ali manj svetlobe v stanovanje. Če vrat no odpreš, braniš luči in svetlobi, a solnce samo zato ne zasluži ukora." Krasno piše sv. Bazilij: "čo je to premenljivo sioli?ce tako lepo, pravo oko vsega stvarstva, kako lepo mora potem biti šele solnce pravice! In če jo za slepca neznansko bolestno, ker ne Vidi solnca, kako pač bo mučilo grešnika, ki bo oropan prave luči?".
Zaradi mogočnega vpliva na zemljo so smatrali solnce večkrat za nekako višje bitje. "Tu je bila zmota", pravi o. Secchi, "ki človeka manj ponižuje, kakor vsaka druga verska zmota. Ravnq solnce se razo deva človeku kot^najpopolnej-ša podoba božjuistva, ker je sredstvo, ki se ga Stvarnik poslužuje, da deli Zemljanom svoje dobrote."
Človek pač lahko spozna, da je tudi solnce le končna in nepopolna stvar. Strogo se mora držati svojega tira brez vsakega znaka kake svobode. V tem oziru je nepopolnejšc od najmanjše živalice.
Še ima solnce neizmerne zaklade luč in svetlobe. A temne lise na njem so nezmotljivr znamenja, da se stara, da po nehava njegova sila.
^o otemnelo," (Mat. 24, 29). Vsj zvezidogledi so v tem edini, da bo nekoč otrpnilo površje zdaj še tako žarečega solnca, a daleč za nami je ,ta doba.
Oziraje se na krasno solnce pripoznajmo s psalmis.tom:
"Na solncu si je postavil Gospod svoj šotor. Kakor že. nin je, ki gre iz stanice svoje; raduje se kakor korenjak, ki se pripravlja na tek." (Psalm 18, 5). _
(Dalje sledi.)
Kako se lahko prepričamo, če je sukno pravo ali ne? Iz
sukam izločimo nitke podolgem in počez. Posamezne 'nitke zazremo. Pri volneni ali svileni nitki se naredi gobnato o-
ki zaduši plamen. Zelo lahko zgori koniopna ali Ianema nitka, najhitreje pa; bombaaova (1*1-volnata). Ako na ta način blago preizkusimo, bomo spoznali še tako dobro ponarejeno
glje v velikosti prosenega zrna, sukno.
ČLANEK XVI.
Teža in mera dojenčkov.
Stariši bi morali redno tehtati svoje otroke ter zaznamoati, koliko tehtajo. Tehtanje vsaki teden je pripo-ročAjlivo za prih šest mesecev življenja majhnega otroka. Po dvokrat na mesec pa naj se jih tehta tekom drugega leta. Bofj nežne in občutljive otroke je treba tehtati bolj pogosto. Zdrav in normalen otrok izgubi deset ali- enajst odstotkov teže, katero je imel 'ob rojstvu v teku dvfch dni po rojstvu in prvotno težo dobi nazaj šele približno v desetih dneh.
Nadaljna izguba teže po drugem dnevu znači, da potrebuje dete več hrane kot pa mit je morejo nuditi prsi. ,	'
Povprečni otrok tehta ob koncu prvega leta približno trokrat toliko kot je tehtal ob rojstvu. Povprečno tedensko pridobivanje na t^ži pri normalnem, zdravem dtroku znaša od štirih do šestih imč. Povprečno višina zdravega novorojenega otroka znaša med šestnajstimi in štiri in dvajsetimi inči in teža znaša od šest do osem funtov. . Novorojeni mož-kega spola tehtajo po navadi pol do tričetrt funta več kot pa otroci ženskega spola.
Teža dojenčka se poveča bolj hitro tekom prvih tednov življenja. Po Po dveh tednih pa do petega meseca raste otrok hitro, a rast postane manj nagla, a stalna in enakomerna do konca prvega leta. Tekom drugega leta zraste otrok približno za šrtiri do pet inčev. Tfckom tretjega eta od treh do štirih inčev. Tekom četrtega leta od dveh do treh inčev in od te starosti naprej do enajstega leta zraste vsako leto do dveh inčev.
Doba hitrega naraščanja teže dojenčka je tekom prvih petih mesecev življenja in največ pridobi dete na teži v drugam mesecu, ko bi se morala teža vsakega dojenčka zvišati od šest do osem unč vsaki teden.
Naslednja tabela predstavlja povprečno težo, višino, ogseg prsi ter obseg glave možkega in ženskega otroka od rojstva naprej.
Tabela, ki kaže povprečne teže za otroke.
Ob rojstvu:	7.55
	
De,klice .........................	_ . 7.16
Po treh mesecih:	•
Dečki —___.....................	12.10
Deklice ...............................	______ 11.60
Po šestih mesecih:	
	_____ 16.0
Deklice _____________________________	________ 15.5
Po dvanajstih mesecih:	
	.. 20.5
	19.8
Po osemnajstih mesecih:	22.8
	
Deklice ...................-_______	22.0
Po 24 mesecih:	
Dečki ................................	_____ 26.5
	.. 25.5
Materam, ki imajo dojenčke, kate-	
rih ne morejo same dojhi, priporočamo uporabo Borden-ovega Eagle M!leka za prehrano otrok s pomočjo steklenice. To je najfinejše mleko ter najboljtši sladkor, ki sta zmešana in pripravljena na znanstven način. Borden-ovo Eagle Mleko je živilo, ki ustvarja močne noge ter zdrava telesa. Dojenčku omogoči pridobivati na teži, kar se mora zgoditi, če hoče biti otrok normalen in zdrav. Odobravajo in priporočajo ga zdravniki že nad pet in šestdeset let radi njegove kakovosti. Matere bodo iznašle, da se normalni in zdravi otrooi stalno razvijajo ob zavživanju Eagle Mleka, če ne veste, kako poslužiti se Borden o v ega Eagle Mleka izrežite kupon iz oglasa, priobčenega v našem listu ter ga postjite Bordenovi kompaniji, Vci vam bo poslala zastonj navodila v vašem lastnem jezik-u, kako prehranjevati vašega dojenčka ter tudi druge važne spise, ki vam bodo nudili polne informacije, kako skrbeti za dojenčka ter za vas samo.
Prečitajte te članke vsaki teden pa-:ljivo ter jih prihranite za bodočo u-1 Solnce iPorabo.	i
^crrcleAtd
EVAPORIRANO MLEKO ne stane več kot druge temeljne vrste mleka, toda za seboj ima garancijo in čistost, okus in sve-žost, za katero so se Borden's zavzeli izza
~—' lJImi -	----—-
GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
GLASILO k. & g. JEDNOTE 13, JUNUA
'!1r
Izhaja Tiako sredo.
Lastnina Kranjsko-Slorenake Katoliške Jednote r Združenih državah •	ameriških.
1M4 N. Chicago St.
Uredmitvo in upi aroistvo: Telefon 1048.
JOLIET, ILL.
Ea Slane, na leto
Za nečlane___
Ea inozemstvo__
Naročnina:
41 •*> .$2.00

OFFICIAL OH G AN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA. Mainted by and in the interest of the order.
Issued every Wednesday.
1004 N. Chicago St.
OFFICE: Phone: 1048
JOLIET, ILL.
Razmotrivanje v prilog XV. konvencije K. S. K. Jednote.
.XXXIII. NEKAJ PODATKOV O NAŠIH ŽENSKIH DRUŠTVIH.
(Poroča ureduik "Glasila".)
Prepričan sem, da bo nastopno i>oročilo pred vsem zanimalo vsa ženska društva naše organizacije in .tako tudi vse cen jene sosesitre. Morda bodo nastopne številke tudi naši cenj. sobratje bolj začudeno gledali iz gotovih vzrokov!
To poročilo sem sestavil in uvrstil mdd kolone razmotrivanja vsem delegatom in delega-t in jam v blagohoten prevda-rek, kajti prepričan sem, da se bo. letos na konvenciji debatiralo o ženskih društvih, raznih prestopih in o večjih pravicah, do katerih so opravičene naše vrle in agilne sosestre.
Nihče naj pri tem ne misli, da se hoče morda urednik našega lista s tem člainkom prikupiti ženskim društvom! Ne. Stvar sem sestavil s popolnoma nepristranskega stališča kot večletni član Jednote, kot večletni bivši uradnik krajevnega društva, kot večkratni de legat, kot večletni glavni uradnik in slednjič, kot — mož.
Ako primerjamo našo Jedno-to veliki podporni družini, pro-najdemo, da šteje danes skupaj 136 krajevnih društev; od teh je 104 moških in 32 ženskih. Začetkom junija t. 1. je štela naša Jednota 13,363 članov v aktivnem (odraslem)oddelku. Po natančnem prelivanju iz knjig br.- gl? Rajnika sem pronašel, da je .biloVzmed tega celokupnega števila 7588 moških in 5775 žensk; moških nas je danes torej pf i. Jednoti 57%, žensk pa 43%; razlike je torej samo za 14 odstotkov. Jaz sem popolnoma mnenja, da nas bodo ženske čez čas dohitele in morda še v številu prekosile? Vso mogoče f
Ako pogledamo moška in ženska društva jdede števila spola članstva, dobimo sledeči rezultat: Pri 104 moških društvih je skupaj zavarovanih 10,401 čt in članic; od teh moramo odrač.unati 2813 članic, pa dobimo 7588 moških, ki so pri Jednoti zavarovani. Značilno je skupno število članic pri onih 32 društvih. Isto znaša 2962 članic; prištejmo k temu še članice moških društev 2813, pa dobimo skupno število članic 5775, ali 43% izmed celokupnega števila članstva K. S. K. J.
Kakor znano, je poteklo celih 10 let, predno se je dalo našim sosestram pravrCo ustanavljati svoja lastna (ženska) društva pod Okriljem naše Jednote. Ta točka je bila sprejeta na V111. konvenciji leta 1904. Kmalu potem, dne 6. jan. 1905 je bilo že ustanovljeno prvo žensko društvo Marije Pomagaj, št. 78, v Chica-gu, IU.
društev j<fT h reBfc, »edaka d rušiva še le od št. 78 49, članov pa 38). Tako se naprej.	1 f, fHf® dogaja, da so pri teh društvih
Škoda in žal, da se ni že pri ustanovitvi naše Jednote oziralo na važnost ženskih krajevnih društev! Prepričan sem in z gotovostjo bi rekel, da bi štela naša Jednota danes veliko več članov in članic, ako bi bila t<* točka že od začetka v-peljana. Kako hitro so potem rasla ženska društva, nam kažejo njih zaporedje številke, ki tečejo kar po vrsti naprej. Naše zadnje, ali najnovejše društvo (štjl73) so tudi ženske ustanovile. Najbolj važno je pa dejstvo, da stopa baš žen<sko društvo, staro komaj 6 let v ospredje vseh drugih starih in večjih društev: menimo namreč vrlo društvo Sv. Marijo Magdalene, št. 162, ki je z današnjim dnem že 9krat v Jednotino Zlato knjigo zapisano. To društvo, staro samo nekaj let šteje klane® že 380! članic in je po velikosti 5. ia-med ostalih, večjih. Največje je št. 7, potem št. 29. št. 2. št. 25, zatem jim pa sledi št. 162. Ako bi bilo elruštvo št. 162 že pred 30 leti ustanovljeno, in* če bi vedno tako rapidno naraščalo, bi štelo danes že o-krog 2,000 članic; to je samo primera.
Iz vseh teh številk je torej jasno razvidno, da se ženske bolj zanimajo za društveno gi-bai?je in življenje kot .pa mi moški. Čast jim!
Zidaj pride pa važno vprašanje, kako hvaležnost in priznanje jim je zato K. S. K. Jednota dajala ? Odkar jim je bilo dovoljeno elelovati v svojih lastnih (ženskih) društvih bj poteklo letos že 19 let. V tem času so morale naše sosestre vedno tako plesati, kakor so jim moški žvižgali. Geliii 19 let niso smele pošiljati dtlega tinje iz svoje sredine, ampak so morale prositi sobrateyela so jih na konvencijah zastopali. Toela vsaka eitvar traja samo nekaj časa. Na zadnji konvenciji so tudi naše cenj. sosestre dosegle i>opolno enakopravnosti in letos, meseca avgusta bomo prvikrat v zgodovini Jednote videli tudi dele-gatinje v konvenčni zbornici, okrog 40 po številu.
Zdaj prihajam pa na plan z nekim očitkom in zopetnim obžalovanjem. Torej, pri naši Jednoti je da^es 5775 članic in te sestre bo zastopalo na prih. konvenciji 40 delegatinj Čemu tako malo? Komaj na 144 člairic 1 delegatinja. Temu so si pa same one članice krive, ki preveč silijo v moška društva in se ogibajo ženskih društev. V tem hočem navesti samo par slučajev in dokazov: Društvo št. 153, šteje danes 89 članov in članic skupaj; izmed teh je 48 žensk (Čla nic)in 41 mehkih (članov) društvo št. 46, šteje 87 članov
ženske (članioe) v večini, a ni majo ne pri društvu, in ne na konvenciji nobene besede. A-ko bi se članice prvega društva priklopile, oziroma spočetka prisitopile k tamošnjemu ženskemu društvu, bi isto lahko letos poslalo dve delegati-n je na konvencijo. V drugem dučaju naj bi se bilo pa ustanovilo v on naselbini še eno žensko društvo, spadajoče h K. S. K. J. —
Jaz sem popolnoma mnenja, da naj bi moški spadali samo k moškim društvom, ženske pa k ženskim; razlogov zato je več.
Vzemimo mai primer .slučaj članico, ki je že več let pri kakem moškem društvu. Ista tploh ni bila nikdar oficijelno sprejeta na seji v društvo ne v Jednoto. Kako lepe obrede i-tnamo zato, kojih se pa pri v-;;4opu članic žal ne vpoŠteva. Znana so mi namreč društva, ki sprejmejo članico, 110 da bi prisegla pri vstopu v društvo in v Jediioto. Društvo jih i-ma samo nja papirju, in vendar smo vsi enakopravni, in vendar se nazivamo vsi bratje in sestre! Ni čuda, da se take članice nočejo dosti zanimati za Jednoto, ker morda še i aših pravil niso prečitale?
Neumestno in nelepo je, ker moška društva ne dovoljujejo svojim članicam prihajati na seje. Enakopravnost, -kje si ? Ali nimajo članice do Je. dnote istih pravic obveznosti cakor člani F Ali pa nimajo tudi članice od Jednote ravno-i*te prednosti in koristi 'kakor člani ? Čemu se dela torej v tem uzira razliko!
Pa bo rekel ta, ali oni Član,: 'Ženske naj doma ostanejo, ter niso za drugo; društvo t>omo vodili že mi moški". — 'rijatelj! Tako naziranje je povsem krivično.
Zopet drugi bo zatrjeval; 'Kaj bo hodila žena na sejo, ;aj jaiz s svojim denarjem pla-
•ujom zanjo aisiesment."--
Tako torej! Ti se bahaš, da za svojo ženo milostno plaču-još njen ases.? Ali je 12 do 14 urno redno dnevno delo tvoje žene bre^ vsake vrednosti. Ti delaš morda od 8 do 10 ur; žena se mora pa z gospodinjstvom* in družino ubijati še enkrat toliko; celo po noči mora vstajati k otrokom, ti pa sladko spiš. Ne podcenjuj torej naipc>rnega dela svoje žene. In pa asesment? Kdo bo pa imel koristi od istega? A-
10	slučajno tvojo ženo nesreča zaklene, da umre, ali ne boš prejel ti njene zavarovalnine? A-
11	ni njen certifikat v tvojo korist izdelan? —
Da pridem do pravega jedra tega razmotri vanja naj še končno omenim nekaj važnih točk delegatom in delegat in ja^n v pretres; osobito pa opozarjam na te točke vsa ženska krajevna društva.
Moj nasvet je, da naj se v pVvi vrsti premeni, ali črta točko pravil, gleele prestopa čla-uic ženskih društev k moškemu društvu v enem in istem mestu, da ne bi prestopale če plačajo $2.00 ptestopnine, ampak, da sploh takim članicam ni dovoljeno pod nobenim pogojem prestopili k moškim društvom v enem in istem mestu.
Drugič: če hoče članica moškega društva prestopiti k ženskemu društvu v enem in istem mestu, naj bi bila popolnoma prosta prest opni ne.
Tretjič: Članice naj. bi ^ obče pristopale k ženskim dru štvom, kjer je to mpgoče; člani pa k moškijn društvom.
Četrtič: Članice moških društev bi morale biti navzoče pri sejah ko se jih sprojme društvo in Jednoto radi zaprite..
Petič: članicam pri molkih društvih naj bi se dovolilo
hoditi na mesečne seje; če že tega ne, vsaj na četrtletne, o-obito pa na glavne, ali ldtne, !ijer bi se istotako vdeležile volitve uradnikov.
Šestič: Članice naj bi imele tudi v glavnem odboru Jed-uote kako primerno mesto.
XXXIV.
Pittsburgh, Pa Zasledujoč članke in dopise, tikajoče se razmotri vanja o, točkah, katere bodo spejete a-li zavržene na prihodnji 'konvenciji K. S. K. J,, meseca avgusta v Clevejandu, Ohio moram priznati, da se vsi dopisniki v obče ozirajo ra tri, ali ;ltiri točke: Prva točka za povišanje odškodnine pri rhz-uih operacijah; — druga točka je bolniška centralizacija in tretja točka na kakšen način bi se pomoglo našim onemoglim članom; — druge točko so pa manj ali več 'zanimanja vredne.
1.)	Če bi slučajno bila o-peracija potrebna in tudi izvršena, naj bi se tudflfca take o-[>eracije nekaj plačalo akorav-110 ne bi bila dotična označena v pravilih, če se član izkaže s potrdilom bolnišnice in. je potrjeno isto po vrh. zdravniku; samo ta svolta nie sme prekašati i-vcite kot je določena za razne drugo operacije v pravilih.
2.)	Za onemogle člane naj e plačuje posebni ases. 2 cenr ta na mesec v posebni sklad, (sklad za onemogle)
Ako bi slučajno naraslo število onemoglih se mora paziti, da vsi dobivajo enako podporo.
3.)	Ko sem ravno pri posebnem skladu za onemogle, bi priporočal še en posebni sklad v katerega bi se naj tudi plačalo posebni ases. 2 centa na mesec in ta je Narodni sklad. P<> mislite dragi mi član,i(iee), kako nam je težko, ko se nas prosi za kakšno hitro pomoč in iste ne moremo izvršiti, ker nimamo p(welwiiega ali narodnega sklada. • Če pomislimo na nesrečo, kajtera je zadela naše rojake v Pueblo Colo., ob ka-»eri priliki je stradalo .t.udi večje število našega članstva, kako je_l>iIo težko gl. uradnikom in milo, v srce segajočo prošnjo odbiti in zakaj? Samo ^ato, ke>r nimamo pri naši Jednoti posebnega sklada, iz katerega bi mogli pomagat j svojemu niarodu. Iz tega sklada bi lahko pomagali v raznih nesrečah, podpirali bi lahko razne prosvetne in kulturne ustanove; istega sklada bi lahko začeli akcijo za Slovence jako potrebno sirotišnico se vodarne sami, ampak s pomo čjo drugih bratjgkih organizacij; iz tega sklada bi se marsikatera prošnja lahko rešila gl. uradu in ne bi morala romati od naselbine do naselbi-i /e k raznim podpornim društvom in tam pa roma v koš s besedami: Blagajna je prazna Da pa enkrat napravimo tem izgovorom ko/iec, uvedimo po sobni. "Narodni sklad" in ta ko bomo zadostili znanemu re ku "Kdor hitro pomaga, dvakrat pomaga,".
4.)	Da si prihranim nepotrebno pis*yije se jaz tudi strinjam z 20 letno plačilno zavarovalnino, kot jo je priporoča gl. tajnik.
5.)	Pristop v bolniško centralizacijo naj bo prostovoljen
6.)	Za višjo operacijsko podporo naj se uvede posebni pi ostovoljni ases. in sicer, ako kateri član želi večjo operac podporo naj zato plača nekoliko več kot to določi konvencija, če pa nocV več plačati naj dobi podporo kot bo določena v pravilih ozir. je že določena
7.)	Strinjam se tudi s isobr Grdinom, glede mrliških listov
t
ker on ima o tem veliko isku-lenj kot pogrebnik.
Končno bi bilo tudi želeti, da bi se za naše "Glasilo" vpo->abljal malo boljšd papir, ker je sedanji, ako ga vzamemo v roke in ga berelno od kraja, do sonca ini ko bomo gotovi, nam bo "Glasilo" v rokah razpad-
o.
S sobratskim pozdravom, Jožef šneler,
zastopnik dr. št 50.
XXXV.
Etna, Pa. Kakor se je že več društev oglasilo v razmotrivanju po-vidom naše prihodnje konven-ije, tako je tudi naše društvo rv. Juri ja,''št. 64 na svoji zad-lji seji sklenilo in izrazilo žejo, da naj <bi konvencija zviša-a podporo za operacije in in druge poškodbe, in zato naj lanstvo plača primeroma večji asesment.
Naše društvo tudi priporoča, la naj bi se Jednota zavzela za redno in večjo podporo elol-HOtrajnih, onemoglih, ali nee>-dravljivili članov(ic), za kar naj se tudi plačuje za to primerni asesment- Za to podporo bo vsak član*rad zavarovan in bo tudi raj] par centov to svrlio plačeval ker bo .siguren, da bo preskrbljen v slu-aju dolgotrajne bolezni. — Na ta jiačin, bodo odpadle vse o-ie mile in ponižne prošnje takih članov, katere sedaj društva dobivajo skOro vsak me-ec.
Glede bolniške podere priporočamo, )da (TiUlj ostane po t arom; katero društvo želi bi-i v centralizaciji, naj bo, katero ne, pa — ne, ker pri društvu, ki samo plačuje bolniško podporo, plačujejo člani manjše prispevke za podporo in do->ivajo tudi $7.00 na teden, ka-cor od Jodnote in to takoj na irvi društveni soji, da jim 111 reba na podporo od Jednote 'akati in jim s tem še več st-oškov delati.
Končno priporoča naše dru-tvo, da naj se za naprej pri aši Jednoti zviša smrtninsko :avarovalnino na $1500.— in p2,(XK).— tako, da bo dana pri-ika vsakemu članu zavarovati -e lahko tudi za večjo svo,to in nu ne bq treba vsleld tega pristopati še v kako drugo Jednoto.
S pozdravom do vse^ka član-tva K. S. K. Jednote.
John Skoff, zastopnik
pomanjkljivost se lahko odpravi na glavni konvenciji; ce je premalo uradnikov, se jih mora toliko nastaviti, da bo Jednota na vse strani zadovoljila svoje člane. Ce se iz nobenega fonida, katere omenja Panian ne sme denarja vzeti za nove gradnike, naj se pa nov fond ustanovi in po moji misli, se da ta fond združiti s »trotovim fondom; ker kar se uradnikom izplačuje, to spada med stroške. Ako bi bilo zato kaj prklejati k mesečnim prispevkom pri vseh društvih, bodo člani radevolje dodali. Mi moramo kot člani Jednote držati skupaj, nikakor ne sme. mo razdirati. Brat Panian govori o vnebovpijoči krivici to je raeumestno in sploh noben član .Jednote tako hudo ne misli, ako se vpelje centralna bolniška podpora, da bi bilo to VNEBOVPIJOCA KRIVICA. Ne krivica, ampak v največje dobro bi nam to bilo.
No, presneto slabi so taki člani Jednote, ki bi odstopili d društva zaradi malenkostnega mesečnega poviška par centov.
Ko sem jaz prišel v Leadvil-e in nastopil službo 1. februar-sem moral v februarju napraviti po hišah prvikrat me-ae>čno kolekto. O.koliko nespametnega go-orjenja in besedičenja je bilo ponekod, predno so nam dali Idola r. A sedaj, ko je cerkev zgorela, pa radi dajo brez ugovora za novo cerkev po -25, 30, 50, 100 ali 200. Po-.rej pa na mesec niso imeli do. arja za cerkev! Ravno tako bo "L mesečnim poviškom, nekateri bodo godrnjali, a dru-benlo vsi z, /radost jo dodali. Vsako društvo tako dela; če more shajati, obdrži primerno mesečnino, če ne more delovati s tem denarjem, napravi povišanje. Br. John Zulič in Mihael Hočevar, le naprej, se i treba nič ustrašiti in na konvenciji Vaju bomo podpirali, ter edinole v pravi centralizaciji je moč! Na svidenje v Clevelandu! Rev. John Miklavčič.
XXXVI.*
Leadville, Colo.
Ker jaz tulili spadam h K S. K. Jednoti kot član društva sv. Jožefa, št. 56, sem se nanie-iil nekaj malega Vam sporočati v prilog prihodnje k on venci je v Clevelandu.
Po mojih mislih se ne bo noben član Jednote strinjal z dopisom brata Josipa Pahiana Brat Panian ne ve, kaka moč je v centralni organizaciji. Če ie organizacija dobra, ne sme )iti nobenega separatizma. I11 iaša organizacija je izvrstna 11 zato sem jaz na strani br. Jo ina Zuliclia iz Clevelanda in )r. Mihaela Hočevarja, tajnica društva št. 23, v Bridgepor-tu, O. Br. Hihael Hočevar lajo zelo pametne nasvete in jaz se ž njim strinjam. Bol-liška podpora najbi bila 2 do-arja in naj se stalni prispevek T.viša. Da lahko vsak na me-^ec za Jednoto prihrani 2 do 3 ^ente, je brez dvoma in težave Če jo denarja za razne nepot -ebne zadeve in alkoholne pi iače zadosti; na raznih veseli cah se lahko vrže 5, ali 10 do larjev, a za povišek pri društ-vih je pa godrnjanje, ako tre-,ba dati 2 centa na mesec več. • Nadalje brat Panian omenja v svojem dopisu glede poman kljivosti v glavnem uradu. Ta
Za, ljubitelje petja in glasbe.
Naš priljubljeni in marljivi oevovodja in glasbenik Mr. Matej Holinar je pravkar po-lal slovenski muzikalični jav-losti v Ameriki lično knjigo n*ojili popevk. Knjigo je naslovil: Ameriška Slovenska Lira". V tem delu se nahaja 11» izbranih Hohnarjevih pesmi, za glasove in za spremije-vanje s klavirjem ter je knjiga jako priročna tako za mladino, kot za odrastlc. Tisk je vrlo jasen in razločen. Na notranji strani platnic je slika skladatelja, Mr. Hohnarja Mr. Matej Holmar je edep najbolj zaslužnih slovenskih mož v A-rneriki za slovensko cerkveno in narodno petje. Kot dolgoletni organist pri največji sl<v-venski fari sv. Vida v Clevelandu ter pevovodja izl>ornega pevskega zbora "Lire" si je pridobil trajne zasluge; zato pa prosimo cenj. slovensko občin-stv, kla poseže po tej mični glasbeni knjigi, katero se naroča pri skladatelju:
Matej Holmar, 6211 Glass Ave., Cleveland, Ohio. Cena knjige je $1.50.
PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO je bilo 1. julija L L odprto
Pilite meni da Vam naredim pravilne in dobre proinjt. C« oseba ne pride povrnem denar.
Ne odlaiajte da ne bo kvota coPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar »a Ameriko in stari .kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa
K. S. K.
m

Jednota
-i
Ustanovljena T Joliet«, 111., dne 2. aprila lg94. Inkorporiraa* * Jnl*tu,'< državi Illinois, dne 12. januarja, 1898 GLAVNI URAD: JOLIET, III.	Telefon 104»
SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA 100.27%
Od ustanovitve do 1. junija 1. 1923 znaša skupna izplačana
pokipora $2,200.862.00. GLAVNI URADNIKI: T Glavni predsedniki Joseph Sitar, 607 N. Hickor/ St. Joliet, IIL I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mchigan Ave., Pueblo, Colo. II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St, N. S. Pittsburgh, Pa. Glavni ttjriik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St.. Joliet, ILL Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IU. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Azbe, 620—lOth St., Waukegan, 111 Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 303 American State Bank Bldg., 600 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Fraik Opeka, st 26 Tenth St, North Chicago. IIL Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. -
.John Zulich, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
John Germ, 817 East "C" St, Pueblo, Colo. Anton flemanich, st 1000 N. Chicago St., Joliet, IIL
POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St, Joliet 111. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa John Wuk»hinich, 5031 W. 23. Plače Cicero, IU.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL John De&nan, Box 529, Forest City, Pa.
UREDNiK "GLASILA K S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet, IIL Telefon 1048.
JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa ns "GLASILO" K. S. K JEDNOTE. 1004 N. Chicago St. Joliet IIL
Uradno naznanilo.
PREMEMBE ZA MESEC MAJ 1923.
'Pristopili	♦
K dr. sv. Štefana, at. 1 v Chicago. 111., 24631 Mladič Viktor L. roj. 1907 R. 16 $500. Spr. 5. maja 1923. Dr. šteje 228 čl.
K. dr. sv. Jožefa št. 2 v Joliet, 111., 10651 Horvat Julija roj.
1906	R. 16 $1000. 24648 Mačak Anton roj. 1907 R. 16 $500. Spr. 7. maja 1923. Dr. šteje 444 čl.
K dr. Vit. sv. Jurija št. 3 v Joliet, IH., 10652 Konda Marija roj. 1902 R. 21 $1000. Spr. 15. maja 1923. Dr. šteje 140 čl.
K dr. sv. Družine št. 5 v La Salle, 111., 24649 Klopčič Ivan roj.
1907	R. 16 $500. Spr. 6. maja 1923. Dr. štej© 140 čl.
K. dr. sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo., 10653 Jaklevič Rozalija roj. 1907 R. 16 $1000. 10654 Russ JosipLna roj. 1907 R. 16 $1000. 10655 Smrekar Josipdna roj. 1884 R. 39 $1000. 24650 Prijatelj Anton roj. 1907 R.16 $1000. 24651 Shustar Ivan roj 1906 R. 16 $1000. 24652 Pucelj Franc roj. 1907 R. 16 $500. 24653 Uršič Ludvig roj. 1906 R. 17 $1000. 24655 Okoren Anton roj. 1906 R. 17 #1000. 24656 Rožič Mihael roj. 1906 R. 17 $1000. 24657 Smrekar Štefan roj. 1906 R. 17 $1000. 24658 Gačnik Franc roj. 1906 R. 17 $1000. 24659 Zaitz Andrej ro-j. 1906 R. 17 $500. 24660 Pele Albert roj.
1905	R. 18 $1000. 24661 Shustar Franc roj 1904 R. 19 $1000. 24662 Kenig Martin roj. 1903 R. 20 $1000. 24663 Shustar josip roj. 1902 R. 21 $1000. 24664 Perko Josip roj. 1900 R. 23 $1000. 24665 Krepenc Albert roj. 1880 R. 42 $1000. 24666 Rožič Mihael roj 1874 R. 49 $250. Spr. 25. maja 1923. Dr. šteje 494 čl.
K dr. sv. Janeza Krstnika št. 11 v Aurora, 111., 24667 Zagorc Ivan M. roj. 1907 R. 16 $500. Spr. 6. maja 1923 Dr. šteje 77 čl.
K dr. sv. Jožefa št. 12 v Forest Citv, Pa., 10656 Oblak Marija roj. 1891 R. 32 $1000. 24668 Zidar Franc roj. 1905 R. 18 $1000. Spr. 13. maja 1923. Dr. šteje 240 čl.
K dr. sv. Janeza Krstnika št. 13 v Brvvabik, Minn., 24669 To-metz Ivan S. roj. 1907 R. 16 $1000. Spr. 13. maja 1923. Dr. šteje 51 čl.
K dr. Sv. Janeza Krstnika št. 14 v Butte, Mont., 10657 Juršinič Katarina roj. 1906 R, 16 $1000. 24670 Flajniek Josip roj. 1907 R. 16 $1000. 24671 Sternad Anton roj. 1880 R. 43 $500. Spr. 16. maja 1923. Dr. šteje 178 čl.	,
K dr. Marije Pomočnice št. 17 v Jenny Lind, Ark., 10658 Ker-hlikar Josepina roj. 1907 R, 16 $500. Spr. 20. maija 1923. Dr. šteje 17 čl.
K dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland. Ohio., 10659 Skerbec Lucija roj. 1883 R. 39 $500. Spr. 6. maja 1923. Dr. šteje 442 čl.
K dr. sv. Frančiška Sal. št. 29 v Jolietu, 111., 10660 Milavec Ana roj. V1907 R. 16 $1000. 10661 Vidič Franca roj. 1907 R. 16 $500. 10662 Kobe Ana roj. 1907 R. 16 $1000. 10663 Kočevar Margareta roj. 1904 R. 19 $1000. 10664 Vkfcvtič Marija roj. 1904 R. 19 $500. 10665 Težak Ana roj. 1897 R. 26 $1000. 10666 Butala Katarina roj. 1894 R. 29 $500. 24672 Muren Alojzij roj. 1907 R. 16 $1000. 24 673 Vesel Edvard roj. 1907 R. 16 $1000. 24674 Kočevar Franc roj. 1907 R. 16 $1000. 24 67 5 Batužič Ambrož roj. 1902 R. 20 $1000. 24676 Novak Franc roj 1901 R. 22 $1000. 24677 Butala Franc C. roj 1901 R. 22 $500. 24678 Batužič Mihael roj. 1900 R. 23 $1000. 24679 Jerman Ivan roj. 1898 R. 25 $1000. 24680 Ster-le Ivan roj. 1896 R. 26 $1000. 24681 Horvat Jurij roj. 1896 R. 27 $1000. 24682 Starešinič Josip roj. 1895 R. 28 $500. 24683 Težak Franc roj. 1891 R. 32 $1000. 24684 Smerajc Anton roj. 1890 R. 33 $1000. 24685 Klepao Leon roj. 1889 R. 34 $1000. 24686 Bolte Anton roj. 1883 R. 39 $500. Spr. 16. maja. 1923. Dr. šteje 447 čl.
K dr. Marije Device št. 33 v Pittsburgh, Pa., 24687 Mance Franc roj. 1888 R. 35 $1000. Spr. 8. maja 1923. Dr. šteje 147
v j
K dr. sv. Petra in Pavla št. 38 v Kansas City, Kans., 24688 Matl-nar Jurij roj. 1884 R. 39 $500. Spr. 6. maja 1923. Dr. šteje
109 ČI.	*	T :
K dr. sv. Barbare št. 40 v Hibbing. Minn., 24689 Petric Jostp roj.
1906	R. 17 $1000. Spr. 21. maja 1923. Dr. šteje 103 61.
K dr. sv Alojzija št. 42 v Steelton, Pa., 24690 Matjačič Ivan M. roj 1907 R 16 $1000. 24691 Radocaj Ivan roj. 1907 R. 16 $1000. '>4692 Gorup Josip roj. 1907 R. 16 $1000. 24693 Simonič Viktor roj 906 R. 17 $1000. Spr. 23. maja 1923. Dr. šteje 245 čl.
K dr Vit. sv. Florijana št. 44 v So. Chicago. IU., 246JM Kapler Franc J. roj 1907 R. 16 $100(5. Spr. 6. maja 1923. Dr. šteje 190
K dr sv. Frančiška Seraf. št. 46 v New York, N. Y., 10667 Hren Paviina roj. 1906 R. 17 $1000. . 10668 Kralj Jennie mL 1906 R, 17 $500. 10669 Hren Marija roj. 190o K. 1« $1U00. fcpr.
majaKdf sv. Alojzija št'47 v Chicago. IIL 24695 Kozjek Starfislav roi 1907 R 16 $1000. Spr. 13. maja 1923. Dr. šteje 102 cl J' K dr Marije Sedem žalosti št. 50 v Pittsburgh, Pa*, 10670 Gas-Ur- ManJ 1897 R 25 $1000. 24696 Galetič Franc roj.
K dr. sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111., 24702 Umek Josip roj. 1907 R. 16 $1000. 24703 Cel«mik Ivan roj. 1906 R. 17 $1000 Spr 13. maja 1923. Dr. šteje 192 čl.	,
"K dr. sv. Jožefa št, 56 v Leadville, Colo., 10671 Ponikvar Terezija roj. 1907 R. »16 $1000. 10672 Zaitz Angela roj. 1907 R 16 $1000. 24704 Jamnik Matija roj. 1893 R. 30 $500. (spr 27 aprila 1923.) 24705 Jamnik Ivan roj. 1889 R. 34 $500. Spr 14 maia 1923. Dr. šteje 155 čl. '	^	J
K dr. sv. Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. Y., 24706 Glad Matija roj. 1904 R. 19 $500. • Spr. 5. maja 1923. Dr. šteje 134 čl.
K dr. sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn., 10673 lotili ar Franca roj. 1891 R. 32 $1000. 10674 Petrie Ana roj 18S4 R 39 $1000. 24707 Perušek Alojzij roj. 1907 R. 16 $1000. 24708 Petik Anton roj. 1907 R. 16 $1000. 24709 Greben Alojzij J roj 1907 R. 16 $1000. 24710 Drobnie Franc roj. 1906 R. 16 $1000 24711 Gruden Ivan roj. 1907 R. 16 $1000. 24712 Ahlin Alojzij roj 1907 R. 16 «600. 24713 Gragorič Franc roj. 1905 R. 18 $1000." 24714 Korošec Karol roj. 1904 R. 19 $1000. 24715 Gregorič Ivan roj. 1903 R. 20 $1000. 24716 Dolenc Josip roj 1901 R. $1000 24717 Petrič Primož roj. 1901 R. 22 $1000. 24718 Kral Jurij P roj. 1900 R. 23 $1000. 24719 Brine Jurij J. roj. 1899 R. 24 $1000 24720 Schutte Josip roj. 1897 R. 26 $1000. 24721 Planinšek Josip roj. 1891 R. 32 $1000. N 24722 Peterlin Alojzij roj. 1879 R 44 $1000. Spr. 21. maja 1923. Dr. šteje 213 čl.
K dr. Vit. sv. Martina št. 61 v Youngstown, Ohio., 10G75 Bisko-pič Marija roj. 1900 R, 23 $1000. §pr. 20. maja 1923. Dr. šteje 103 čl.
K dr. sv. Lovrenca štt. 63 v Cleveland, Ohio, 10676 Jernejčič Marija roj. 1907 R. 16 $1000, 10677 Trček Neža roj. 1884 R. 39 $1000. 24723 šušteršič Ciril roj. 1907 R. 16 $1000. 24724 Legan Anton roj. 1898 R. 24 $1000. Spr. 13. maja. Dr. šteje 231 čl.
K dr. sv. Antona Padovanskega št. 72 v Ely, Minn., 24725 Kos-telac Josip roj. 1906 R. 17 $1000. Spr. 3. maja 1923 Dr. šteje 107 čl. *
K dr. Marije Pomagaj št. 78 v Chicago, 111., 10078 Kavčič Antonija roj. 1897 R. 26 $1000. Spr. 20. maja 1923. Dr. šteje 212 čl.
K dr. Marije Čistega Spočetja št. 80 v So. Chicago, 111., 10679 Stajdohar Marija J. roj. 1906 R. 17 $1000. 10680 Jurinčič Marija roj. 1906 R. 17 $1000. 10681 Kasunič Marija roj. 1905 R. 18 $1000. 10682 Mosetič Sofija roj. 1905 R. 18 $1000. 10683 Mosetič Ivana roj. 1901 R. 22 $1000. 10684 Vukšinič Helena roj. 1893 R. 30 $1000. 10685 Judjen Ružica roj. 1890 R. 33 $1000. 10686 Jerič Franca roj. 1888 R, 35 $1000. 10687 Derikrav Sofija roj 1887 R. 36 $1000. 10688 Donotič Marija roj. 1884 R. 39 $1000. 10689 Porenta Margareta roj. 1883 R. 40 $1000. 10690 aunčič Barbara roj. 1882 R, 41 $1000. 10691 Obsitovič Marija roj. 1882 R. 41 $1000. Spr. 20. maja 1923 Dr. šteje 209 čl.
K dr. Marije Sedem Žalosti št. 81 v Pittsburgh, Pa., 10092 Curl Matija roj 1907 R. 16 $1000. 10693 Matešič Marija roj. 1907 R. 16 $1000. Spr. 27. maja 1923. Dr. šteje 180 či.
K dr. sv. Antona Padovanskega* št. 87 v Joliet, 111., 24726 Mah-kovec Franc roj. 1907 R. 16 $1000. Spr. 17. maja 1923. Dr. šteje 106 čl.
K dr. sv. Alojzija št. 88 v Mohavk, Mich., 24727 Sabalj Peter roj. 1878 R. 45 $250. Spr. 6. maja 1923. Dr. šteje 29 čl.
K dr. sv. Petra in Pavla št. Ul v Rankin, Pa., 24728' Dumenčič Marko roj. 1894 R. 29 $1000. 24729 Berdik Maks roj. 1891 R. 32 $1000. Spr. 13. maja 1923. Dr. šteje 103 čl
K dr. sv. Barbara št. 92 v, Pittsburgh. Pa., 10694 Kust Marija roj 1888 R. 35 $1000. 10695 Mkrečič Terezija roj. 1887 R. 36 $1000. Spr. 14. maja 1923. Dr. šteje 81 čl.
K dr. Frid. Baraga št. 93 v Chisholm, Minn., 24730 Breznik Ivan roj. 1889 R. 34 $1000. Spr. 13. maja 1923. Dr. šteje 124 čl. .
K dr. sv. Jožefa št. 103. v Mihvaukee. Wis., 24731 Kastelič Franc roj. 1898 R. 25 $500. 24732 Zamida Anton roj. 1&% R. 27 $500. 24733 Florjančie Anton roj. 1895 R. 28 $1000. 24734 Ai-dič Josip roj. 1894 R. 29 $250. 24735 Kastelič Ivan roj. 1892 R. 31 $500. 24736 Grill Andrej roj. 1888 R. 35 $500. Spr. 5. maja 1923. Dr. šteje 128 čl.
K dr. sv. Ane št. 105 v New York, N. Y., 10696 Vardijan Marija roj. 1902 R. 21 $100. Spr. 13. maja. 1923. Dr. šteje 71 čl.
K dr. sv. Genovefe št. 108 v Joliet, 111., 10697 Marolt Ivana roj. 1890 R. 32 $1000. Spr. 6. maja 1923. Dr. šteje 145 čl.
K dr. sv. Jožefa št. 110 v Barberton, Ohio, 24737 Gainer Rudolf roj. 1888 R. 35 $500. 24738 Železnik Andrej roj. 1878 R. 45 $1000. Spr. 20. maja 1923. Dr. šteje 76 čl.
K dr. sv. Srca Marije št. 111 v Barberton, Ohio, 10698 Pavlic Mollie roj. 1906 R. 17 $1000. 10699 Bavetz Marija roj. 1896 R. 27 $1000. 10700 Gregorilč Margareta roj. 1892 R. 31 $1000. 10701 Petrič Franca roj. 1889 R. 33 $1000. f0702 Hiti Fannie roj. 1886 R. 3 $500. 10703 Pavlrč Terezija roj. 1883 R. 40 $500. 10704 Petrič Margareta roj. 1883 R. 40 1000. 10705 Sterle Alojfija roj%
Josip roj. 1907 R. 16 $1000. $500.	' - - - -
Stf RKl6r$llpoT' 24697'Be"rkopec Franc roj. 1888 B.+ 30 $1000. 24^98 Hučič Valentin roj. 18992 R. 31 $1000. |	" '
24699 Janko Štefan roj. 1889 R. 33 $1000. SPr. 16 maja 1923. Dr.
K dr. sv. Alojzija št. 52 v Indianapolis Ind., 24,(K)Li£cek Tranc roj. 1881 R 42 $500. 24701 Vidic Andrej roj. 1878 R, 4., $5000. Spr. 6. maja 1923. Dr. šteje 13< cl.
1881 R. 42 $1000. 10706 Troha Jennie roj. 1881 R. 42 $1000. 10707 ftranc Ceeilija roj. 1879 R. 43 $1000. • 10708 Sterle Marija roj. 1869 R. 53 $250. Spr. 13. maja 1923. Dr. šteje 94 čl.
K dr. Marije Milosti Polne št. 114 v Stelton, Pa.. 10709 Krase-vec Katarina roj. 1905 R. 18 $1000. 10710 Stular Reza roj. 1896 R. 27 $1000. 10711 Shnkle Marija roj. 1880 R. 43 $1000. Spr. 23. maja 1923. Dr. šteje 61 čl.
K dr. sv. Veronika št. 115 v Kansas City, Kans., 10712 Šutej Margareta roj. 1901 R. 22 $1000. Spr. 13.*maja 1923. Dr. šteje 117 čl.
K dr. Marija Pomagaj št. 119 v Rockdale, 111., 10713 Ferkovič Marija roj. 1900 R. 23 $1000. Spr. 2. maja. 1923. Dr. šteje 42 čl.
K dr. sv. Ane št. 120 v Forest Citv, Pa., 10714 Gerchman Fannie roj. 1907 R. 16 $1000. 1071-5 Osolin Albina roj. 1907 R. 16 $1000. 110716 Oster Sofija roj. 1907 R. 16 $1000. 10717 Planinšek Jennie roj. 1907 R. 16 $1000. Spr. 20. maja 1923. Dr. šteje 198 čl.
K dr. sv. Ane št. 127 v \Vaukegan, 111., 10718 Artač Pavlina roj. 1907 R. 16 $1000. 10719 Rožnik Jennie roj. 1906 R. 16. $1000. 10720 Oblak Marija roj. 1889 R. 34 $1000. Spr. 27. maja 1923. Dr. šteje 125 čl.
K dr. Marije sv. Roižiiega Venca št. 131 v Aurora, Minn., 24739 Zakrajšek Franc roj. 1907 R. 16 $1000. Spr. 5. maja 1923. Dr. šteje 120 čl.
K dr. sv. Ane št. 134 v Indinapolis, Ind., 10721 Trušnik Gustina roj 18992 R, 31 $500. 10722 Brezovšek Ana roj. 1887 R. 36 $1000. Spr. 20. maja 1923. Dr. šteje 51 čl.
K dr. sv. Družine št. 136 v Willard, Wis., 10723 Bajuk Albina roj. 1884 R. 39 $500. 24740 Klanchar Ivan roj. 1905 R. 18 $500. Pristopila 14. maja 1923 in 24741 Volk Franc roj. 1873 R. 50 $250. Pristopil 1. jun. 1923'. Dr. šteje 76 čl.
K dr. sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, Wrs„ 24742 Ko-vačič Ivan roj. 1907 R. 16 $1000. Spr. 6. maja 1923. Dr. šteje 150 čl.
K dr. sv. Jožefa št. 146 v Cleveland, Ohio. 10724 Petrič France roj. 1886 R. 37 $1000. 24743 Lekan Josip roj 1907 R. 16 $1000. 24744 Kravcatr Franc roj. 1906 R. 17 $500. 24745 Papež Alojzij roj 1905 R. 18 $1000. 24746 Bombach Anton Rev. roj. 1895 R. 27 $1000. Spr. 6. maja 1923. Dr. šteje 136 čl.
K dr. Marije Pomagaj št. 147 v Rankin, Pa., 10725 Skrak Ana roj 1907 R. 16 $500. 10726 Sirak Marija roj. 1906 R. 17 $1000. 10727 Sirak Magdalena roj. 1884 R. 39 $1000. Spr. 16. maja 1923. Dr. šteje 57 čl.
K dr. sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport, Conn., 10728 Gostan Ana roj. 1901 R, 22 $500. Spr. 22. maja 1923. Dr. šteje 93 čl.
K dr. sv. Mihaela št. 152 v So. Deering, 111., -10729 Santič Mari-ia roj. 1890 R, 32 $1000. 10730 Markovič Jelena roj. 1888 R. 35 $1000. Spr. 25. maja 1923. Dr. šteje 70 čl.
K dr. .sv. Jeronima št. 153 v Canonsburg, Pa.^ 10731 Supančio Terezija roj. 1906 R. 17 $1000. 10732 Bevc Marija roj. 1906 R. 1" $1000. 10733 Krese Marija roj. 1900 R. 23 $500. 10731 P*tn~* Marija roj. 1899 R. 24 $500. 10735 Bunčič Kfltarrra rov 18?° r 44 $1000. 24747 Bevc Ivan roj. 1907 R. 16 $1000. - 24748 Bevc
24749 Krese Josip roj. 1896 R. 27 24 750 Smerdelj Jakob roj. 1879 R. 44 $250. 24754 Fabi-jan Pugar roj. 1895 R. 28 $1000. Spr. 21. maja 1923. Dr. šteje 89 čl.
K dr. sv. Ane št. 156 v Chisholm, Min., 10736 Pirnat Marija roj 1907 R. 16 $1000. 10737 Medved Marija roj. 1906 R. 17 $1000. 10738 Breznik Julija roj. 1889 R. 34 $1000. Spr. 6. maja 1923. Dr. šteje 110 čl.
K dr. Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio, 10739 Levstik Franca roj. 1907 R. 16 $1000. 10740 Becjan Franca roj. 1907 R. 16 $500. 10741 Lenarčič Marija roj. 1906 R. 17 $1000. 10742 Fortuna Marija roj. 1906 R. 17 $1000. 10743 Lenarčič Marija roj. 1881 R. 42 $500. Spr. 7. maja 1923. Dr. šteje 380 čl.
K dr. sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa.. 10744 Filetič Helena roj. 1884 R, 39 $1000. 24751 Ivicak Josip roj. 1901 R. 22 $1000. 24752 Filetič Ivan roj. 1884 R. 39 $1000. 24753 Petrovič Ivan roj. 1879 R. 44 $1000. Spr. 17. maja 1923. Dr. šteje 218 čl.
K dr. Marije Pomagaj št. 164 v Eveleth. Minn., 10745 Zupančič Neža roj. 1900 R, 33 $500. Spr. 23. maja 1923. Dr. šteje 75 čl.
K dr. Marija Pomoč Kiystjanov št. 165 v West Allžs, Wis., 10746 Kozmuth Antonija roj. 1897 R. 26 $500. 10747 Arch Jožefina roj. 1879 R. 44 $1000. Spr. 13. maja 1923. Dr. šteje 61 čl.
K dr. sv. Ane št. 170 v Chicago, 111., 10748 Grosko Marija roj. 1894 R 28 $500. Spr. 17. maja 1923. Dr. šteje 23 čl.
K dr. sv. Ane št. 173 v Mihvaukee, Wis., 10749 Kolar Jožefina roj. 1898 R. 25 $500. 10750 Lampelj Ana roj. 1894 R. 29 $500. 10751 Gross Marija roj. 1883 R. 40 $500. 10752 Klobučar Ana roj 1881 R. 42 $250. Spr. 29. apr. 1923. Dr. šteje 22 čl.
Suspendovani zopet sprejeti.
K dr. Marije Sedem Žalosti št. 81 v Pittsburgh, Pa., 7918 Radočaj Katarina R. 30 $1000. Zopet spr. 27. maja 1923. Dr. šteje 180 čl.
K dr. sv. Alojzija št. 88 v Mohavk. Mich., 9799 Smuk Ivan R. 32 $1000. Zopet spr. 14. maja 1923. Dr. šteje 29 čl.
. K dr. sv. Petraf in Pavla št. 91 v Rankin, Pa.. 8235 Radečič Katarina R. 38 $1000. 15228 Radečič Marko R. 46 $1000. Zopet spr. 8. maja 1923. Dr. šteje 103 čl.
K dr. sv. Družine št. 136 v "VVillard, Wk., 22639 Cesnik Ivan R. 17 $500. Zopet spr. 6. maja 1923. Dr. šteje 76 čl.
K dr. sv. Mihaela št. 152 v So. Deering, 111., 9099 Rupčič Katarina R. 16 $1000. 7472 Pešut Božiča R. 33 $1000. 21737 Perš$ Mile R. 19 $1000. 21433 Janjčič Anton R. 22 $1000. 21796 Per-šič Anton R. 22 $1000. Zopet spr. 13. maja 1923. Dr. šteje 70 čl.
Suspendovani.
Od dr. sv. Roka št. 15 v Pittsburgh, Pa., 4568 Bukovački Antonija R. 38 $1000. 16443 Bukovački Jakob R. 36 $1000. Susp 23' tnaja 1923. Dr. šteje 139 č{.
Od dr. sv. Jožefa št. 16 v Virginia, Minn., 8298 Belaj Peter R. 29. $1000. 13542 Skubič Ludvik R. 43 $1000. Susp. 20. maja 1023. Dr. šteje 101 čl.
Od dr. sv Janeza Krstnika št. 20 v Ironwood. Mich., 7505 Meda-rič Katy R. 41 $1000. Susp. 22. maja 1923. Dr. šteje 83 čl.
Od dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio, 23615 Arko Alojzij R. 31 $1000. Susp. 24. maja 1923. Dr. šteje 442 čl.
Od dr. Marije Device št. 33 v Pitssburgh, Pa., 9169 Tomes Johana R. 16 $1000. 24259 Tomec Edvard R. 16 $1000. Susp. 6. maja 1923*. Dr. Šteje 147 čl.
Od dr. Marije Device št. 50 v Pittsburgh. Pa.. 4592 Zepuhar Nikolaj R. 43 $1000. Susp. 13. maja 1923. Dr. šteje 316 čl.
Od dr. sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland. Ohio, 22132 Kočevar Franc R. 19 $1000. $usp. 20. maja 1923. Dr. šteje 231 čl.
Od dr. Marije Čistega Spočetja št. 80 v So Chicago. 111., 3780 Mil%kovič Julija R. 32 $1000. :)264 Mertič Marta R. 35 $1000 Susp. 20. maja 1923. • Dr. šteje 209 čl.
Od dr. sv. Antona Padovans-kega št. 87 v Joliet, 111., 20014 Hol-vat Peter R. 20 250. Susp. 21. maja 1923. Dr. šteje 106 čl.
Od dr. sv. Jožefa št. 103 v Mihvaukee, Wis., 17913 Cimermančič Josip li. 35 $250. Susp. 21. maja 1923. Dr. šteje 123 čl.
Od dr. Marije Milosti Polna št. 144 v Steelton. Pa , 10421 Se-ijanac Ljuba R. 31 $1000. 10419 Toth Ana R. 29 $1000. Susp <>0 •uaja 1923. Dr. šteje 61 čl.
Od dr. sv. Ane št. 123 v Bridgeport, Ohio, 8265 Rebets Terezija R. 16 $1000. 9750 Kikel Pavlina R. 25 $ 1000. 8666 Lipov-ščak Draga R. 27 $500. 3844 Pavlinič Katarina R. 40 $1000 Susp 20. maja 1923. Dr. šteje 67 čl.
Od dr. sv. Cirila in Metoda št. 135 v Gilbert. Minn., 18179 Ab-setz Jožef R. 23 $1000. Susp. 20. maja 1923. Dr. šteje 86 čl.
Od dr. sv. Mihaela, št. 163 v Pittsburgh. Pa., 23392 Sarič Josip G. Rev. R. 38 $1000. Susp 21. maja 1923. Dr. šteje 218 61.
Prestopili.
Od dr. sv. Cirila in Metoda št. 8 v Joliet. 111., k dr. sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, Ul., 18524 Kovač Ivan R. 20 $1000 Prest 6. maja. 1923. 1. dr. šteje 105 čl. 2. dr. štej 447 čl.
Od dr. sv. Petra št. 30 v Calumet. Mich., k dr. sv. Elizabete št. 171 v New Duluth, Minn., 2199 Kočevar Katarina R. 37 $500. 2551 Kočevar Josip R. 43 $1000. Prest. 22. maja. 1923 1 dr šteje 2°2 61. 2. dr. šteje 30 čl.
Od dr. sv. Alojzija št. 52 v Indianapolis, Ind., k dr. sv. Ane št. 134 v Indianapolis. Ind., 9312 Stergar Marija R. 16 $1000. Prest! 20. maja 1923. 1. dr. šteje 137 čl. 2. dr. šteje 51 čl. -
Od dr. Frid. Baraga št. 93 v Chisholm, Minn., k dr. Marije Se-
153 v Canonsburg. Pa., 23083 Recelj Franc R. 16 $1000 Prest 2. maja 1923. 1. dr. šteje 123 čl. 2. dr. šteje 86 čl.
Od dr. sv. Ime Marije št. 133 v Iromvood. Mich., k dr. Kraljica Majnika št. 157 v Shebovgan. W"is., 7482 Katušič Zl<*a R. 18 $1000. Prest. 15. maja 1923. 1. dr. šteje 16 čl. 2. dr. šteje 97 čl.
Odstopili.	*
Od dr. sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo., 2880 Simčič Martin R 1] $1000. Odstop. 16. maja 1923. Dr. šteje 494 čl.
Od dr. sv. Alojzija št. 52 v Indianapolis, Ind.. 22469 Markič Jo-han R. 29 $500. Odstop. 6. maja 1923. Dr. šteje. 137 čl.
Zvišali zavarovalnino.
Pri dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio, 4620 Pajk Ivan R 39 z $500. na $1000. Zvišal 6. maja 1923.
Pri dr. sv. Alojzija št. 52 v Indianapolis, Ind., 4168 Stergar Ka-rolina R. 35 z $500. na $1000. Zvišala 1. maja 1923.
Pri dr. sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio, 7494 Madic Cecilija R, 36 z $500. na $1000. Zvišala 13. maja 1923.
Pri dr. sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport, Conn., 22573 Zadravec Jožef R. 27 z $500. na $1000. Zvišal 29. maja 1923.
Pri dr„ Marija Pomoč Kristjanov št. 165 v West AUis. Wis., 8483 "!arolt Franca R. 38 z $500. na $1000. Zvišala 13. maja. 1923.
Josip Zalar, gl. tajnik.
POPRAVEK.
V uradnem naznanilu priobčenem v "Glasilu" številka 23- minu-e?a tedna, vrinila se je neljuba pomota pri društvenih, opravičenih lo razpisanih nagrad. Pri društvih II. razreda je bilo poročano, da je lruštvo sv. Cirila in Metoda 50. Eveleth. Minn.. opravičeno do druge nagrade in društvo Marije Čistega Spočetja 80. So. Shicago, Uli^fois, do tretje nagrade. Pravilno se ima glasiti, da je društvo Marije Čistega Spočetja 80. So. Chicago. Illinois, opravičeno do iruge in dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn.. do tretje na-rfade. Omenjena pomota je nastala vsled tega, ker se je v tabeli-"A št: 2, priotočeni v Glasilu z drie 6. t. m. štiri članice pristopile me-■eca aprila, kreditiralo društvo Marije Sedem Žalosti 81, Pittsbursrh, Pa., namesto, da bi se iste prištelo k društvu Marije. Čistega Spočetja 80. So. Chicago, Illinois. Društvo Marije Čistega Spočetja 80, k,5o. Chicago, Illinois je sprejelo tekom kampanje 33 novih članic in dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth. Minn. 32 članov (ic). zaradi te- | ie dru«tvo št. 80 »»■»rnviče^o dm^e i« f* ~ ♦■»»'*» j
Josip Zalar, gl. tajnik.
| VESTI IZ JUGOSLAVIJE |
Smrtna kosa.
V SemHni je dne 22. aprila preminul po kratki in mučni bolezni gpflošno spoštovani dolgoletni posestnik
star 56 let.
sil, začne gasiti. Pri tem se je najbrž spotaknil in padel v gorečo brinje. Na njegov 0-bupni kic prihitevši vnuk An-občinski odbornik, I ton Ceglar ga dobi že v zad Tomo Konjedie, j njih zdihih. Obleka mu je bi-|la docela vsa zgorela, telo pa
V Celju je umrl dne 23. apri- ožgano. Bil je obče spošto la Marko K>.rm, 16 letni sin van in zgleden mož. Sveti
iiit^arja Korena na Bregu.
V Sodražici na Dolenjskem je dne 25. aprila usahnila v cvetni dobi 21 let gdč. Stana
mu večna luč! Pomorska vojna akademija.
Kakor dobrava "Jutro", se ustanovi baje že letošnjo jesen
Fajdigova iz znane in ugled-j potisk* vojna akadttaija, ki
ne narodne rodbine.
VRožni dolini pri Ljubljani je umrl dne 25. aprila vpoko-
; bo imela nalogo, da skrbi za j pomladek eastništva jugoslovanske vojne mornarice. A-
iT'1 ^^fH..^,^?:..!1!!-1 kademija se bo nahajala v
Gružu poleg Dubrovnika, kjer S3 je v ta nameni adaptirala
"V Ve£nju je umrl Lovro gi-j primerna, zgradba.
79 let, svoj čas požrtvovalni1 prosvetni delavec med našim narodom.
lih,oče sotrudnika ljubljanskega časnika "Jutra" Gustava;
Smrtni skok z vlaka.
Tihotapka s kokainom,221et-
Siliha in vodje ljubljanske po- ; na Ana Bežek, ki se je pod nad družnice "Orienta" Josipa Ši-'zorstvom finančnega stražnika
liha.
V Mariboru cene Kuhar, trgovec z železni-!biti no.
vračala iz Avstrije v Barkov-je umrl Vin-[lje pri Trstu, ®e je hotela izne-neprijetnega spremstva.
! Ko je dospel vlak v bližino Bar Na kliniki v Zaigre*bu je po|koveijt je ženska vprašala s-•atki 'bolezni umrl dr. Ludvik picmljevak>a, ali sme na stranišče, kar ji je, nič hudega slu-
kratk
Zupin, sodnik v Krškem.
Po-
kojni dr Zupin, doma iz Brus- ^ finan(xni stražnik tudi do. nic pri Novem mestu je dose- volil< - Toda kmalu ^ se za.
čalj prestrašeni klici potnikov ia nekdo je potegnil tudi alar-
gel komaj 30 let.
V	Celju je umrl dne 21. a-prila gostilničar mesar Mar-	^^^^^ tin Janzek v najlepši moški signal, nakar se je vlak u-
jf 'avil. Potniki so stopili k ok-
V	Kaddiji pri Novem mestu : !;u l\vidf	^mesarje umrla dne 23. aprila Kami- * no truflo- Ana Be
la Bizjak v starositi 72 let. V Tržiču je umrl dne 24. a-
z.k je namreč v namenu, da >begne, odprla na stranišču prila Anton Globočnik, znani in skočila iz vlaka. Pri in ugledni tržiški tovarnar in :oku pa je padla tako liesreč-posestnik, v starosti 73 let. i no, da je prišla pod vlak, ki jo Prevoje.	j ic razmesaril ter ji zdrobil lo
Dne 26. apria je nenadoma banjo. Pri Bežkovi so našli izdihnila svojo blago dušo tr-jpet kilogramov kokaina, govka Terezija Pcžar v 33. le- gurov naoad v hiši. tu svojega življenja. Ni še Posestnik josip uičar iz Go-' zapel mrliški zvon že je sla od z ^ Trebeljevem je prepo-vasi do vasi bliskovito vest:; vcda, gvojim ^^ . .
Rezika je umrla 111 zadrhtelo ,	, .
. ,	.. , hoditi skozi njegov
je srce in solzile so se oci ne le ^ , . . . TT
J	1 pa sosedom 111 prijalo. V so
vrt. To
ljubečemu in ljubljenemu so- ! .	■ ■ ■
progu ter ubogim otro&čem, 21\apnl1a so 86 !wkoh temveč vsakemu, ki je pokoj-1?0 ?aPlh> liakar 80 odsh k L1 nico pozna* Saj je bila vzor (arJu- Ta Je ravno sedel Pri
_ i peci in kadil iz pipe. Naen-Vzoma in vesela krat so se odprle duri njegove njena dekliška mla-	Ulčarja je planilo'6
katoliške žene, matere in gos rpodinje. Vzorna in je bila
dost, zato pa tudi izredno sreč- m°ž, ki saga začeli neusmfilje ma njena zakonska zveza, ve- j 1*> protepavati in ga tolkli toli lika njena materinska skrib in ko časa 19 pestmi, da se je sta# ljubezen, saj je rz ljubezni do ice zgrudil na tla. Eden ga j< otroka žrtvovala svoje mlado nato sunil še z nogo v obraz ir življenje. Kako vzorno je mu izbil oko. Ulčar je dobiT 'bilo njeno gospodinjstvo in v- j Še več drugih poškodb, vslec1
.ogledna ddbrotljivost do reve žev, čeprav sama ni razpolaiga-la s bogastvom! Reveži niso grado od sodišča, ob njeni smrti zastonj hiteli, rekoč: "Kdo nam bo zdaj kruha dajal?" Živela je le za »svojo družino, tolažbe in razvedrrlla pa je iskala le v
cesar je moral v bolnišnico, na f ilneži pa dobe primern.o na
Pisatelj Ksaver Meško.
Iz Trbovelj piše nek naroč nik "Jutra": Še nikoli me n l ilo tako sram, kot oni dan, k(
molitvi in pri Zveličarju v do- scm Cltal , v Vašem časopisi ma« cerkvi, za koje lepoto je Janko Arnušev "Obisk pri pi veliko storila. — Pogreb je pa|satel.iu Mešku". Nisem sen še prav posebno pokazal, kako i ti men talen, vendar sem se pri je bila povsod priljubljena in^l-za glavo in osupnil. Je 1' spoštovana. Takega pogreba mogoči, da so avtorja "Sose v Št. Vidu še ni »bilo. Kljulb dežju je prišlo iz domače ob-joine vse, mlado in staro, pa
dovega Peterčka" porinili a gorsko faro Sele^ kjer prejem? . _ tako sijajno plačo, da "si odtr tudi od daleč so prišli znanci' gava od ust, da si more kupit-' in znanke izkazati pokojnici "Ljubljanski Zvon" in "Don
i 11 Svet"? če bi živel še nje gov prijatelj iz mladih dni - jegov "Pelerček" se mu bi s«
zadnjo čast. Ko se je domači dušni pastir poslavljal od-pokojnice v imenu sorodnikov,
znancev in revežev, so vseh o6i|upaH pogledati v oči? Ne1 jokale g4asen jok. ^ žalostni j Pred «Pet€rčkom„ M sram,
»o M od groba, zelec blagi,	^ Svečenika, ki j.
duši veem pokoj, težko pre«- žrtvoval vse za druge, čLeka kuse nemu soprogu z osirote------j Jj
'litni otročiči pa tolažba in moči od Boga.
Strašna smrt 84 letni užit-kar Anton Glavan, po domače "Logaflčkov oče" iz Repelj v župniji Sefla-Šumbreg pri Za-Igradcu na Dolenjskem je šel dne 3. maja t. 1. v bližnji gozd grabit listje. Tam je zakuril ogenj, kamor je nosil suho draiejfe. Ker je bilo vreme toplo, se mu vžge tudi poleg rastoča resa in brinje. Revež misleč, da bo ogenj sam poga-
ki je služil z vsemi svojim' močmi, z vso svojo brezprimer no ljubeznijo narodu, ljubljen ca naših malčkov, ki j'e kol malokdo trpel fižične in dušev ne muke za svobodo naroda, sc
—	menda v znak hvaležnost'
—	poslali kakor kaznjenca ^ samotno gorsko vas, da tam kaj strada... če je kdo, po tem je baš Meško upravičen da krikne s Cankarjem: "O domovina, Ti sd kakor vlaču ga..."
12 UENO DELO V JEK-LAKNAH.
(Polf. C. W. G. News Service).
Vsled interesov? jeklarske industrije se je ponovno določilo obdržati po raznih jeklar-nah in železolivarnah 12 urno dnevno delo. To je bilo sprejeto vsled priporočila posebnega odbora z znanim sodnikom Elbert H. Garijem, predsednikom jeklarskega trusta na čelu.
Navedeni odibor navaja za to več Vzrokov:
1:) Da je delavcem baje ljubše 12 urno delo po sedanji plačilni lestvici, kakor 8 urno delo.
2.) Da širom dežele dandanes ni zadostiti delovnih moči,
dobri, ker 12 um6 delo je prenaporno za uslužbence po jek-larnah asolbito v poletnem času vsled hude vročine.
9.)	Cene ni treba dvigati za 15%; jeklarski magnatje naj! ra jši znižajo svoje mastne divi-dende, jeklarske družbe pa svoje milijonske profite.
10.)	če bi se uvedlo 8 urni delavnik, ibi cene jeklu nikakor ne poskočile, ker bi izurjeni in skušeni delavci z veliko večjim veseljem delali, kar bi bilo v korist družbe same.
11.)	Zadnje označeni neodvisni odbor je na podlagi in-vestigacij pri 6 drugih velikih industrijah dognal, da bi uvedba 8 urnega delavnika cene
ki bi zamrle prodneirati ^i^lemh produktov »amah ne
L S uvedbo 8 urnega	>» h' tu'!i ^J?^1
J»n,rt *	0 industriji v oTic-e nic ne skodi-
dnevnega dela.
3.) Da 12 urni delavnik niža cene jekla za .najmanj 15 odstotkov v primeri z 8 urnim delovnim časom.
V svojem poročilu navaja ta odbor dalje prepričanje in dokaze? da 12 urno dnevno delo še ni? škodovalo nobenemu delavcu ne v telesnem? duševnem? in moralnem oziru. Celo ta vzrok navajajo, da bi bilo delavstvo vsled krajšega delo-
la, če bi imela drugačno vodstvo, oziroma, če bi si jeklarski baroni tako naglo ne pol-I nili svojih žepov .na rovaš u-'bogega delavstva.
1,100,000,000,000,000,000,, 000,000.
V začetku tega stoletja smo govorili o naši "dobi elektrici-tete", in vendar je malo stvari v naravi, o katerih bi vedeli ta-
tok"
vnega časa na slabšem. KdOr ko malo. "Električni dela samo 8 ur, ima vdč prilike je zvozil naše zvonce, vlekel denar potrošiti kot po 12 ur- j naše vlake, razsvetljeval naše nem delu, pa naj že preostali sobe, a nikdo ni vedel, kaj je
ta tok. Sedaj mislimo, da je tok le hitro premikanje elekt-
prosti čas porabi doma pri svoji družini ali ne.
Ta investigacijski odibor za-j ronov po žici ali kjerkoli se na-trjuje dalje, da nastaja eko- liaja ta tok. Elektron je atom
nomski nesporazum med dela-
clektrike, je zelo majhen in v-
vci in konsumeirti; vsled tega mm0 1 oktilijon 100 septilijo-
je nastopil (pravzaprav
označeni odbor nov ali 1,100,000,000,000,000,-jeklarski trust) 1000,000,000,000 elektronov da
kot posredovalec, da reši ta e- tehta ou irrnm (28 gramov je e
konomski nesporazum, ki hoče nepristransko delovati na obe strani. Sodnik Garv, predsednik ravnateljev jeklarskega trusta je s svojim aiibitracij-ikim odborom auvvedel vzrok, da bi zmanjšanje, delovnega časa (na 8 ur) škodovalo produkciji, ter dvignilo ceno pro-luktov jeklarske stroke. V tem pogledu bi to naravnost škodovalo javnosti. Svoj odlok je navedeni odbor sprejel tudi vsled tega, ker se je večina? delavcev v jeklarnah izrekla za 12 urno delo, 8 urno pa je zavrgla.
Proti tej trditvi bi lahko navedli več točk in razlogov:
1.)	Če je že delavec v jeklar-•ii res vnet za 12 urno dnevno delo, *potem se povsem razlikuje od drugih ljudi.
2.)	Če 12 urno naporno delo (res nič ne škoduje k njegovem telesnem, duševnem in moralnem razvoju, — potem se tak delavec zopet razlikuje od drugih.
3.)	Na tisoče in -tisore jeklarskih delavcev je že pri večkratnih velikih stavkah zahtevalo uvedbo 8 urnega delavnika kot prvi predpogoj. Tega ti omilovanja vredni delavdi niso dosegli, ker so še vedno zgubili stavko.
4.)	Če hočejo ti delavci že v resnici delati za staro plačo po 12 ur na dan, ali (bi ne bilo boljše zanje, da bi od tega časa porabili 4 ure za svoje družine, oziroma, da bi delali samo 8 ur dnevno za toliko večjo plačo?
5.)	Če ni dandanes dosti delovnih moči, da bi producira-le dovolj jekla na podlagi 8 urnega delovnika, kako je bilo pa pred letom dni ko je jeklarski trust vedno plačo nižal, in ie bilo več jeklarn zaprtih. Ve. 'iko popraševanje po jeklu je samo začasno.
6.)	Če bi jeklarski trust plačo za nekaj zvišal in uvedel 8 urni delavnik, bi imel vedno dosti delavcev na razpolago.
7.)	Neki neodvisni odbor sest o ječ iz ekonomistov in inženirjev se je nedavno naravnost izrekel za 8 urni delovni čas.
8.)	Tudi če bi se cene jeklenih produktov vsled uvedbe S urnega delavnika za 15% dvignile, — naj se ta delavnik 0-
na unča). Ali si morete to predstavljati? Prav gotovo 110. Mnogo naših odjemalcev se čudijo, ko čitajo, da je bilo več kot osem milijonov steklenic Trinerjevega zdravilnega grenkega vina že razprodano. I11 to število bo rastlo čimdalje bolj, ker to popularno zdravilo, ki gotovo pomaga v slučajih slabega teka, slabe prebave, plinov v črevah, glavobolov, nervoznosti in sličnih želodčnih neredih, si pridobiva vsak dan novo prijatelje. Kupite .stcklenico danes in dobite pojasnilo tudi o drugih izvrstnih Trincrjevih zdravili in prepa-racijah od vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili, ker se izplača vedetj. o takih rečeh.
NAZIST A JST I o, THE
GREA1, NORTHERN STEAMSHIP C0MPANY
(Incorporated)
BOSTON, MASS-
NAZNANJA, DA ZDAJ UREJUJE SVOJO ČRTO ZA MESEČNO VOŽNJO.
$110 za v Evropo in nazaj
BOSTON-SOUTHAMPTON BOSTON-GOTHENBURG $110	$138
V EN KRAJ $65.	ZA EN KRAJ $7S
Zveza za	Zveza za
London, Liverpool,	Christiania, Stockholm, Helsing-
LaHavre	fors, Danzig, Riga, Copenhagen
TE CENE VELJAJO TUDI ZA ŽELEZNIŠKO VOŽNJO V KRAJE DO STOCKHOLMA.
Ta linija namerava prepeljavati po dva tisoč potnikov mesečno. Zdaj izdelajte svoje načrte, ako mislite potovati v Evropo letos.
Življenje potnikov zavarovano z vednotoplimi varnostnimi Oblekami, katere preprečijo utop in prehlajenje v nezgodi.
lja v Franciji, domovino Shakespeara, Skandinavijo, deželo polnočnega solnca, itd. Tu je prilika v življenju! rVsaj tako izgleda. Pi še več kot to! Družba si postavl;a
Vožnja tam in nazaj vas ne stane več kot bi vas stale počitnice tukaj doma. Da je mogoče dati potnikom nepredrago vendar udobno prekmorsko vožnjo je glavni cilj Great Northern Steamship kom-panije. Organizovana je od ljudi, ki se zavedajo prilike, katero se jim nudi s primerno nizko ceno za vožnjo v Evropo. Družba želi ponuditi svoje parnike tisočerim zavednim, ki žele obiskati bojna po-
stalno poslovanje, zato hoče postaviti novi standard udobnega prekooceanskega potovanja in to le v enem razredu. Da je to mogoče vršiti po primerni ceni, je že dokazano. Zanimalo vas bo, če
dobite od nas vse podrobnosti.
OBENEM VAM HOČEMO TUDI POJASNITI KAKO ZA-MORETE POSTATI SOLASTNIK NAŠEGA PODJETJA, KI JE USPEH DOLGOLETNIH NAČRTOV.
Izrežite to spodaj in pošljite nam s svojim imenom in naslovom.
A. Wikstrom Information Dep't Edmunds Bldg., Suite 54 Boston, Mass.
Zanima m< in se želim informirati glede potovanja v: (Zaznamujte s križcem)
V en kraj Tam in nazaj
England	_____________
Germany	-------------
S\veden	____________
Norway	------------
Denmark	___________
Baltic Provinces___________
Finland	____________________
Russia	_______________
Street or R.f.d_____________________
A. Wikstrom Information Dep't Edmunds Bldg., Suite 54 Boston, Mass.
Zanima me kako postati solast-
nik the Great ship Company.
Northern Steam-
Pošljite drobnosti.
mi prospeetus in po-
Ime _________
Street or R.f.d.
Mesto ________
Država______
ODHOD IN PRIHOD.
Na pomlad in na poletje se največ po tuje jo tja na obisk in po opravkih.
Rojaki se vračajo v domovino, hodi-
V stari kraj:—Ako ste Vi med onimi, ki so namenjeni v stari kraj to pomlad, tedaj je v Vašo korist, da potujete "skozi " tvrdko ZAKRAJŠEK & ČEŠARK v New Yorku, ki je znana po svoji točni in solidn i postrežbi in katero Vam priporočajo oni številni rojaki, ki so do sedaj skozi njo potovali.
Iz starega kraja:—Po 1. juliju 1.1. bo zopet prišlo 6426 Jugoslovanoh v Ameriko. Ako ste Vi namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja, tedaj je najbolje, ako poverite vse posle, ki so s tem v zvezi, tvrdki ZAKRAJŠEK & ČEŠARK v New Yorku. Ona Vam bo daJla vse informacije, izdelala potrebne izjave, prodala karto, oziroma poslala denar za karto, ter bo nudila Vašemu potniku svojo pomoči ob prihodu v New York.	'»	<
Pošiljanje denarja:—Tvrdka ZAKRAJŠEK & ČEŠARK ima svoje lastne direktne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in je zato v stanu biti rojakom na službo pri pošiljanju denarja. Njene pošiljatve pridejo točno na zadnjo pošto ter so izplačane hitro brez vsakega odbitka. Ne pozabite tega, kadar pošiljate denar v stari kraj.	,
Jtli
Za nadaljna pojasnila se obrnite na TFF!?!^
' SLOVENSKO BANKO

ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
70—9th Ave.
New York, N. Y.
Tolminski punt.
(Odlomek iz predavanja ravnatelja Joško Čveka v društvu * Soča' dne 3. marca 1.1. v Ljubljani.)
Krvav bič žvižga in zvene verige,
ipo vseli vaseh < pošilja -grof trabante,
ki Agonijo na , Grad može in fante
in žgejo stara pisma nam in knjige.
Dr. Alojzij Gradnik.
< Dne 20. aprila t. L je poteklo 200 let, odkar se je odigrala na Travniku ('glavnem trgu) v Gorici ena največjih tragedij našega naroda. Omenjenega dne je — na cesarjev u kaz in po želji vsemogočnih grofov — padlo pod krvniko-vim mečem 11 žrtev s Tomin-skega, borečih se za 4'staro pravdo", za svobodo, jedna-kost in bratstvo, kar so našemu ljudstvu dosledno odrekali grofovski trinogi.
Čedadski zgodovinar Marc Antonio Nicoletti piše, da se je vsled neznosnih razmer tolminsko ljudstvo že v sred njeni veku rado pitntalo. Po sehno hudo je postalo, ko so Tolminsko's silo zavzeli goriški grofje, ki so uvedli nad kmečkim ljudstvo pravo stra-fliovlado. Zgodovinska kronika biljuži prvi večji punt na Tominskem letu 1542., ki pa je bil vdušeu z grofovskimi vojščaki, ne da bi bili prišli puntarji grofovski gospodi do živoga. Krivce je zadela huda kazen, izvršena deloma na dvorišču, deloma v temnicah "Koajovega rotfa" ; (.tolimin-skega gradu, ki se v urbarjih prvič omenja leta 1693.)
Leta 1627. je tolminski glavar grof Dornlbeit* naložil kmetom nove davke, in sicer na vse na novo iztrebi j ene se nožeti in novoizorane njive Kmetje so videli v novih dav kili veliko krivico, zato so se plačevanju uprli. Vodje takratnih puntarjev so bili: Jurij Kdbal, Lenart Golja, Tomaž Kragulj in Jernej Mav-rič. Pravda je tekla v Gradcu in na Dunaji, kjer so končno odločili, da ima Dornberg prav in so upornike kaznovali.
Leta 1702, je grof Jakob Anjton Coronini naložil krnen tom davke oziroma užitnino na vino in meso, zaradi česar je nastal proti grofu očiten u-por. Kmetje so odrekli plačevanje teh davščin iz razlo gov, ker že itak plačujejo nez nosne davke, odiajtujejo dese tino, robotajo itd., da se že oc samih "dajatev" kar sibijo Temu nasproti je pa nastopi grofov glavni davkar Bande s svojimi biriči z vso brezobzirnostjo in je pobral užitnino s silo, ako ni šlo z lepa. Ban-del je bil poznan kot brezsrč-než in velik sebičnež. Kol; nad-davkar je v par letih postal iz reveža bogataš na denarju in nepremičninah. Zato so imeli kmetje tega človeka posebno na piki. Ost puntarjev ni bila oflbrnjena le proti (grofu, marveč tudi proti Bandlu. Vodja pu i rta rje v (je bil takrat: Ši-men Golja s Kneze.
Ker Coronini s svojimi pretiranimi i,n krivičnimi zahtevami ni odnehal«, je šel Golja z deputacijo upornih kmetov na Dunaj misleč, da pripomorejo potem cesarja pravici do vfcljave. Prišedsi na Dunaj, so se zglasili v dvorni kancefcari-ji, kjer so doputaciji obljubili, da jo naznanijo cesarju v av-dijenco. Ali namesto Obljubljenega so cesarjevi biriči grabili puntarje in jih vtaknili v zapor. Istočasno s pun-t^rsko deputacijo je prispelo na Dunaj tudi poročilo gfofa C^roninija, ki je bUo mer-Or dajno za aretacijo deputacije.
Cesarsko sodišče ni dolgo zasliševalo in se tudi ne po-mišljato; marveč je puntarje obsodilo v strogi zapor in iz-
Kakor strela z jasnega je delovala med kmetškim Hjud-'stvom »a Tolminskem ta vest Dvignii so se tudi omahjjiv-vi ter očitno prestopili iz 44 rezerve" v puntarski tabor. Vodje puntarjev skliče jo potom zvonenja in prižiganja kresov puntarske kmete k Sv. Luciji, kjer jim Ivan Gradnik predo-ei resnost trenotka ter jih po^ zovo k vstrajnositi in neomaj-t ni zvestobi: vsi za-enega, eden za — vse! Ko je bilo zbranih okoli 5000 oboroženih puntarjev, ukaže Gradnik razvrščeni "armadi" pohod na Gorico, kjer se bo zali/tevalo zadoščenje za krute žalitve, nasilnosti in očitni rop. Med potjo so se Tohnincem pridružili tudi Kanalci in tako se je bližala "puntarska vojska" Solkanu. 'Solkaiuski klanec je bil še pred prihodom punitarjev zaseden po domobrancih in mušketirjih, s katerimi je hotel glavar Štrassoldo zabraui-ti T o km i licem pohod na Gorico. Voditelji punta so pa bili o glavarjevih ukrepih natančno obveščeni, zato so si s!ku-šali na "dip>lomatičen" način
gubo deloma grofu v odškodnino, deloma državi. Tudi ta slučaj priča, kako je bil cesarski Dunaj vsikdar pripravljen plačevati zvestobo našega naroda s — krivicami.
Po čudnem naključju se je Simoni Golji posrečilo pobegniti h dunajskih zaporov. A-li domov se ni smel vrniti, kaj ti bil bi ob glavo, ako bi ga zalomili grofovi biriči. Žalosten se jc potikal po svetu in iz tujine tožil sinu Štefanu svoje srčne boli. — Sin Štefan Golja je Ibil za časa velikega punta 1713. župnik na Kneži, kjer je delial Tolminskemu grofu noprilike. Duhovniki so imeli takrat gotove predpravi 3e in jim niti vsemogočni grofje niso mogli lahko do živeža.
Stroga kazen, izrečena nad puntarji na cesarskem Dunaju, Tolmincev niti najmauje ni oiplašila. Navidezni 4'mir" je bila le tišina yred nevihto. Med grofom Coroninijem, uaddavkarjem Bandlom in ufetgovimi biriči na eni ter tolminskimi kmeti na drugi stra-ii je bil uepreniostljiv prepad in smrtno sovraštvo. Tro-ba je bilo le iskrice, pa bruhne ogenj sovražnosti do nepreglednih posledic. In ta prilika je bila izzvana sredi marca 1713.
Kakor Običajno, so se bili 13. marca 1713. napotili Tdlkiiiiici v Gorico, da si deloma, v zameno za maslo, meso, jajca itd., deloma- pa za gotov denar nabavijo raznih potrebščin. Ko so imeli svoja živintčeta že otovorjena in za odhod proti domu pripraviljena, je nad-davkar Bandel s svojimi biriči obkolil tovor, zaplenel blago in živino, spremljevalce pa aretiral in zaprl v goriški grad. S tem nasilnim činom je hotel Bandel oplašiti tolminske kmete, da bi se ne upali upirati plačevanju naloženih davkov. Ali dosegel je ravno nasprotno. Vest o Bandloveni nasilju se je ta'koj izvedela po vsem Tolminskem in povzročila silno razburjenje. Na mah se je sovraštvo podvojilo.
Vodje puntarjev: Ivan Gradnik, Gregor Kobal, Lovrenc Kragulj in Martin Mu-nili so nemudoma sklicali u-porne kmete k Sv. Luciji, od koder so oboroženi v velikem številu Odkorakali proti Gorici, in sicer: z glavnim namenom, da osvobode zaprte tovariše in kaznujejo Bandla za njegovo nasilno početje. Že so pri Solkanskem mostu, ko jim pride nasproti grof Jakob Anton Coronini iz baronom Orzanom, vračajoč se iz Gorice v Tohnin. Grof, videč pred seboj toliko število oboroženih kmetov, osupnem vpra ša, kaj da iiočejo in česa iščejo v Gorici. Puntarji se pa s Coroninijem niso marali meniti, kar je ta tudi takoj opazi, obrnil konja in odjezdil poročat deželnemu glavarju grofu Adamu Štrassoldo v Gorico, kaj se godi na Solkanski cesti in bliža Gorici. De- . . .,
» i, • i	•	-i	po posti; priložite za 25c mark; ostalo
zelmi glavar se je — Obdan z ,)Iačate pri prejcmUi
vojaki — nemudoma napotil vervena laboratory, Inc. v Solkan, kjer je trčil skupaj 37 Hartford Bldg., Chicago, IU.
z uporniki in jih vprašal, kaj i nameravajo in česa želijo!i Puntarji so glavarju odločno odgovorili: "Zahtevamo, da i nemudoma izpustite na gradu j zaprte tovariše. Ko se to zgo-j di, se bomo da)je poganjali."! Štrassoldo je puntarjem svetoval, naj se mirno Vazidejo ter jim za ta slučaj OMjuibljal: olajšave.	,
Kot se je prepričal, da bese-! dičenje nič ne pomaga in dal kmetje trdovratno vstrajajo na prvotni zahtevi, jo ^auka-zal mušketirjem z orpžjem navaliti na uporne kmete, pri čemur je bil eden puntarjev ustreljen, dva palm je na v Sočo. kjer sta utonila, yeč ran-j jetrih, 25 pa aretiranih in od-peljanih na gorišiki grad. ,0-stalii so bili razkropljeni proti
Sv. Gori in Plavem.
•« . j, - - - i
"NIC MLEKA, NIC moža."
Spisal C. Houston Gouidiss.
Izdajatelj "The Farecast", vodilni ameriški magazin za hrano; ustanovitelj "The Forecast", kuharske šole; svetovalec glede kuhanja v predalih lista "The People's Home Journal;", predavatelj o hranitvi.
"Najboljše hrana na svetu je mleko" — to je spošna sodba znanstvenikov glede čistega mleka.
"Najbolj, izdaten živež je v tekoči obliki'' — to je resničen opis tega velikega daru matere narave.
Micko je za najbolj močnega moža najboljše in najcenejše zdravstveno zavarovanje; tako je tudi za najbolj sabotnega otroka najbolj1 zanesljiva življenska zavarovalnina. Med vsemi vrstami in s stanovi ljudij, od zibeli do groba jc mleko največji pospeševalec moči in bralncc proti bolezni.
Koristi mleka se lahko deli v dva dela: Prvič če vživate tako sveže mleko, ki je od zdravih krav, in če potem to mlko pripravljajo razne izkušene osebe, da pazijo na higijeno in sanitaoijo.
Kjer to ni mogoče, ali kjer zaloga takega mleka ni zadositna občnim zahtevam, — ali kjer podnebje in gospodinjske razmere zahtevajo za .domačo rabo izključno dobro mleko pri kuhi — tedaj je baš Bordenove evaporirano mleko vedno najprej pri rokah, da isto zadosti zahtevam.
To mleko je postalo tekom dolgih let vedno b^lj' popularno. Glede kakovosti in čistosti in čistobe ne dobite boljšega mleka. V resnici jc bil Gail Bordemuož, ki je položil ka? žipot do pravilnega prehranjevanja,
SVOJI K SVOJIM!
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom y Pueblo, Colo. svojo trgovino s obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ionske; sprejmem tudi naročila za nov« moške obleke po meri
JOHN OE&M.
Slovenski trgovec. 817 East 0. St Pueblo, Golo.

NAZNANILO Hi PEIPO-. , R0ČIL0
Cenj. občinstvu v Jolietu in )kolici naznanjava« da sva odprla novo
trgovino s grocerijo,
ter z vsem, v to vrsto spaclajo-6im blagom. Prodajava blago po najiiižjih cenah. Po* trežba točna. Se Vam »oplo priporočava
Goiobitch & Golik Gor. Hickorj & Marble St. Telefon 4555 Joliet, HI.
pridoibiti za-se domobrance,; S tem da je izumil način kako odistra-kar jim je tudi čudovito hitro uspeo. Znali so domobrance o upravičenosti svojih zahtev tako prepričati, da so ti ne le ostali pasivni, marveč nekateri celo prestopili k upornikom. Po tenri uspehu so puntarji naskočili mušketirje, jih
pretepli ill pognali v beg, Iia-Jvah: Ijer ni te.ga mleka, je borna.
i t • ., .i • Kuhinja, kjer ni tega mleka, pogre-
kar so v sklenjenih vrstah ne -a najJve-jcJ src(Jstvo za dobro da bi jih se kdo oviral, odkorakali v Gorico. ^Tepeni mur šketirji so seveda oežali naravnost v mesto in vsi plašni razbobnali, kaj se bliža. V velikem strahu so meščani zapirali svoje trgovine in zaklepa-1 1	■■ ■ ' li hišne duri. ^Nekateri bolj j Sastave, bandere, regalije in pfla&iii in slabovestni so pa ce- slate znake za društva ter član« lo iz mesta pobegnili. Strah K. S. K. J.
niti preobilne vodene snovi iz mdeka, isto sterilizirati in spraviti v primerne konve, da se ne more pokvariti.
To mleko lahko vporabljate kot smetano, v jubi, pri raznih jedilih, »pri kekih. piškotih, kuhanih aK pečenih kustardih, pudingih in pajih, omakah in tako dalje. To nvleko se lahko vporablja vsak dan od jutra do večera. Bordenovo evaporirano mleko je najčistejše izmed drugih v kon-
dilno kuho.
Te vrste oglasi imajo namen seznaniti javnost z gotovimi dejstvi glede mleka. Ta dejstva jc treba vedeti in jih izkoristiti.
Ponatisneno z dovoljenjem iz 'Forecasta', September 1921.
je bil pa nepotreben,' ker je bilo puntarjem od strani voditeljev pod smrtno kaznijo z ustreljenjem prepovedano-, sto riti meščanom najmanjše zlo ali vzeti česa, kar bi se takoj ne plačalo.
(Konec prihodnjič..)
EMIL BACHMAN
izdeluje 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HL
Dr. Zupanič državni podtaj-ntfc. Belgrajski listi prinašajo vest, da bo belokranjski rojak dr. Zupanič iz Gribelj postal drž. podilajnik v ministr-■• tvu prosvete.
Pege. Mozolčki. Nečista glava.
Prišče, madeže, pege in druge kožne izpuščaje, ki pokvarijo tudi najlepšo polt ženskega lica in tudi moških, lahko hitro odstranite s slovečim zdravilom'
Vervena mladostnim balzamom.
Ta čudežni preparat ni kako navadno mazilo, ampak pravo zdravilo, ki ozdravi vse izpuščaje na koži, mozolč-ke in drugo, da postane koža lepa, mlada in prijazna. Cena lončka \je $2.00 z navodilom. Vprašajte pri lekarnarju, ali ga naročite naravnost od nas
Severova zdravila vzdrzujejo zdravje v družinah.
Kot izvrstno zdravilo za prebavo in grenčec — jemljite
Severa's
Balzol
(prej Z11411 kot Življcuski BaUain)
Pripofočen za
neprebavljanje, zastarela zaprtja in oslabelosti.
NCMO
NARAVNOST V DUBROVNIK IN REKO
na novi krasni in brzi "TUSCANIJI" 30. junija. V JUGOSLAVIJO V 9 DNEH. Odpluje vsak torek samo eden tu označenih morskih velikanov:
AQUITANIA ............45,647 ton
MAURETANIA ..........30,704 ton
BERENGARIA ..........52,022 ton
Luksurijozne kabine 3. razreda z 2—4—6 osteljami. Prekrasne obednb ce, kadilnice in počivališča. Zatvor-jena paluba za šetanje. Domača kuhinja. Domača udobnost. Brezbrigs.
Denarne nakaznice potom Cunard družbe se izplačuje v Jugoslaviji brzo, sigurno in natančno. Za karte in pojasnila vprašajte najbližjega agenta v Vašem mestu.
CUNARD, LINE 440 N. Dearborn St^y Chicago, 111.
FARMA NA PRODAJ. *
v
Lepa prilika za človeka, ki bi bil rad sam svoj gospodar. Imam na prodaj več, že obdelanih farm, z raznimi poslopji, blagom in poljedelskim orodjem; cene zmerne. Farme se dobijo na lahke odplačilna obroke. Kdor ima $1,000.—, ta lahko dobi lepo farmo. Na teh farmah rastejo raznovrstni pridelki: fino grozdje, sadje in druge zelenjave.
Za natančna pojasnila/se ob-nite na
Nick Pavlinac,
n. 2.
Decatur, Mich.
Anton Zbainik, .
Javni notar, 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa.
• (Nasproti sodni je) S^ priporoča rojakom v vseh
,pn jiTg^lovanskem <ge&i<3ial«
nem konzulatu. * Pišite "ali pridite osebno.
POTNIŠKI ODDELEK
Bančne tvrdke Emil Kiss-a
133 Second Av«.
New York City,
SEZNAM
kretanja parnikov v Dubrovnik in v Trst.
Cena. __ 100.00 „ 102.50 105.00
26. junija COLUMBO preko Kapolja_____________
30. junija P RES. VVILSON naravnost_________
30. junija TUSCANIA naravnost _________________
k temu je prišteti če vojni davek $5. Naznanite mi, kedaj mislite potovali in jaz vam bom prostor na parniku osigural.
Doprcmam rojake iz kraja! Pošiljam denar v kraji POTNIŠKI ODDELEK BANKARSKE TVRDKE EMIL KISS-A. 133 Second Ave., New York City.
FRANK HREN, TIOGA, WIS.
IMAM NA ZALOGI PRAVE LUBASOVE HARMONIKE
tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene, nemške, kranjske in chr»matične, kakor tudi kovčeke za harmonike.
Imam tudi prave STAROKRAJSKE KOSE kovane na oko iz svetovno znane tovarne Sensenwerk-Krenhoff s Štajerskega, v dolgosti od 25 do 33 inčev, po sledečih cenah: Posamezna kosa po $1.50, šest kos skupaj ali več po $1.25. Klepalno o-rodje, dvoje vrste, po|1.00, srpi za klepati po 75c. Eergamo brusilni kamni, najboljše vrste po 40c.
Pri teh cenah je poštnina že všteta: z naročilom vred je poslati tudi denar vnaprej. Radi kos vprašajte rojake, ki so jih že i.aročili od mene.
ALOIS SKULJ, 323 Epsilon Plače, Brooklyn, N. Y.
Važno in koristno!
V vašo lastno korist vas opozarjamo na sledečo važno stvar:
Ali ni boljše imeti denar tudi varno naložen po 5 odstot., 5V2 odstot., 6 odstot. in še vec odstot. obresti, kakor samo po 3 odstot. ali 4 odstot.? Razlika pri tem na leto je velika. Ako imate torej le par sto doL društvenega denarja na razpolago, naložite v zanesljive mestne, okrajne ali državne bonde, ki Vam donašajo več obresti. V slučaju nujnosti, bonde lahko vedno prodate.
Mi imamo na prodaj raznovrstne bonde in vrednostne papirje. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. Jednota, smo tej podporni organizaciji mi prodali. Delujemo pošteno in solidno. Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo.
A. C. ALLYN & Co.
7i w. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
FARME NA PRODAJ.
Na prodaj imam več sto akrov neobdelanih farm v okolici največje Slovenske farmarske naselbine, TIOGA—GORMAN—WIL-LARD, WIS., v katerih je naseljenih nad stopetdeset Slovenskih družin. Štiri ljudske šole v katere zahaja nad 90% Slovenskih otrok. Dobre ceste, blizo železniških postaj, blizo mlekarn in sirarn. Cene akru so od $22.00 naprej.
Nadalje imam naprodaj večje število že obdelanih farm po 40— t 60 in 80 akrov, cene za te farme so zmerne in se vrede po dogovoru. Zemlja je rodovitna, za kar se lahko vsak 6am prepriča od starih Slovenskih naseljencev. Vsa ta zemlja se nahaja v sredini VViscon-sina v okraju Clark. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na naslov:
FRANK HREN,
—ali pa— 350 N. STATE STREET, CHICAGO, ILL.
Kako ljudje napredujejo.
Uprava ameriške zakladnice v Washingtonu je na vprašanje "Kdo je skopuh?" odgovorila takole:
Skop je oni, ki od vsakega dolarja pričftedi 60 centov ter od.ostalih zapravi 39 centov za živež in vsega 1 cent za izobrazbo, zabavo in dobrodelne namene.
Varčen je oni, ki od vsakega dolarja prištedi 20 centov ter od ostalih zapravi 50 centov za živež in po 10 centov za izobrazbo, zabavo in dobrodelne namene.	«.
Zapravljiv »je oni, ki sploh nič ne prištedi ter od vsakega dolarja zapravi 58 centov za živež, 40 etntov za zabavo in po 1 cent za izobrazbo in dobrodelne namene.
Prvi pogoj neodvisnosti in napredka so urejene denarne prilike. Tp velja enako za posameznika, kakor za društva, občine in države.
Pot do uspeha je dolga in mučna, za to ne odlašajte s prvim ko* rakom. — Vložite del Vaših zaslužkov v sigurno, domačobanko, kjer Vam je Vaš denar dnevno na razpolago za nepričakovane potrebe. Vloge na "Special Interest Account" se obrestujejo pri nas po 4%.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.	New York, N. Y.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
OTOK ZAKLADOV
AttfUiko spisal R. L. Stevenson. Poalovenil J. M.
M
4 (Nadaljevanje.)
"Bili je bil pravi, mož za to", je rekel Izrael. "Mrtvi n<e grizejo, je dejak No, sedaj je sam mrtev, sedaj ve sam, kako je tam; ako pa je kedaj kak grozovitež prišel na varno, je bil Billy."
"Prav imaš", je dejal Silver. "Neprijazno, toda odločno in zanesljiva Vendar poslušajte me—jaz sem dober človek— cel gospod, praviš. Toda to pot je stvar resna. Dolžnost jo dolžnost, tovariši. Jaz glasujem — smrt. Kadar bom v parlamentu injse vozil v kočiji, ne želim, da bi se prikazali kaki odvetniki na dom, nepričakovano kot ztodej v molitvah. Čakajte, pravim; kadar pa pride čas, čemu opustili priložnost!"
' "Jaz tudi mislim, Izrael", je rekel Silver. "Samo eno zahtevam zase — jaz hočem i-meti Trelarwneya. S temile rokami mu oderem njegovo telečjo kožo s telesa, Dick!" in nato jo pristavil, "sedaj pa skoči na noge, kakor pravi fant, in prinesi mi nekoliko jabolk."
Lahko si predstavljate strah, ki me je obšel. Skočil bi iz soda in pobegnil, ako bi imel moč; toda moje stroe in moji u-dje so me izapustili. Slišal sem, kako je začel Dick vstajati, potem ga je pa nekdo najbrž ustavil in Handsov glas je vzkliknil:
"Oj, pusti jih! Ali jih še ^ecfaio nimaš zadosti, John! Pijmo malo ruma!"
"Dick", je rekel Silver, "jaz ti zaupam. Na sodu imam mero, torej pazi. Tukaj imaš ključ in napolni majhen vre tei/ ga nam prinesi."
Kakor sem bil tudi prestrašen, mi je vseeno nehote prišlo na misel, da je moral Mr. Ar-row na ta način dobivati močno vodo, ki ga je pahnila v grob.
Dick ni bil dolgo časa odsoten in tekom toga časa je govoril Izrael kuharju na ušesa. Samo eno ali dve besedi sem mogel vjeti in vendar sem zve-tdel važnih novosti; kajti poleg drugih malenkostnih stvari sem slišal tudi: 44 Noben drug mož se nam noče pridružiti." Torej so se nahajali še zvesti mornarji na krovu!
Ko se je Dick vriil, je izmed trojice drug za drugim vzel vrč in pil; eden "Na zdravje!" drugi: "To pa na zdravje starega Flinta!'' Silver pa je pol pojoč rekel: 44To pa na naše zdravje in na iiašo srečo!"
Ravno teklaj je neke vrsta svetlobo padla name v sodu in ko sem se ozrl kvišku, sem spoznal, da je luna vzhajala in zla-tila srednjo jamboro in svetlo-bela jadra na prednji strani, in Ekoro v istem času je zaklical glas na izgledu: 44Zemlja!" XII. POGLAVJE.
Vojno posvetovanje.
Veliko letanje in tekanje je nastalo ~ na krovu. In slišal sem, kako so hiteli ljudje iz kabine in iz drugih prostorov navzgor. V trenutku sem
zlezel iz svojega soda, se skril rame. za predn je jadro, se obrnil pro-iti zadnjemu delu*ladje in dospel na odprti krov ravno še ob času, da sem se pridružil Hun-terju in diju. Livesevu, ki sta hitela proti ladjenemu rilcu.
Tamkaj so ste vsi mornarji fr brali. Skoro istočasno z vzhodom lime se je vzdignil oblak megle. Daleč proti jugu od nas smo zagledali dva nizka griča, ki sta bila nekoliko milj oddaljena drug Od drugega, m za enim izmed njih se je vzdi-goval še tretji in višji grie, če-gar vrh je bil-se vedno zavit v meglo. Vsi trije so se mi zde-
li stožčaste oblike..
Toliko sem videl skoro v sa-.•{jah, kajti še Vedno se nisem oprostil svojega groznega st.-iahu, v katerem sem bil eno ali dve minuti poprej. Na to pa sem slišal kapitana Smoletta, ko je dajal povelja. Obrnili £0 Hispaniolo nekoliko točk bolj proti vetru in sedaj je plula v smeri, v kateri bi prišla do otroka na vzhodni strani.
44Sedaj pa, možje," je rekel kapitan, ko je bilo vse storjeno, 4 4 ali je kdo izmed vas tukaj že videl to zemljo pred nami?"
44 Jaz sem jo, gospod," je rekel Silver, 4 4 tukaj smo vzeli vodo na neko ladjo, na kateri sem bil jaz kuhar."
4 4 Sidrišče leži na južni strani, za nekim otokom, mislim!" je vprašal kapitan,	#
4 4 Da, gospod, Otok okostja ga imenujejo. Tukaj je bil nekdaj glavni kraj morskih roparjev in nek mornar na naši ladji je vedel vsa imena teh krajev. Ta grič proti severu e imenuje Grič prednje jambore; m tamkaj trije griči v e-ni vrsti: prednji, glavni in srednji, gospod. Glavnega pa — to je oni veliki v oblake zaviti — imenujejo Daljnogled, ker so imeli na njem izgleid, kadar so na isidriščlu popravljali svoje ladje; t*imkaj namreč so to Storili, gospod, pa bez zamore."
44Tukaj imam zemljevid," pravi kapitan Smollett. 4 4 Poglejte, ali je to oni kraj?"
Oči Dolgega Johna so se zasvetile, ko je vzel zemljevid v roke; toda radi svežosti papirja sem vedel, da bo zelo razočaran. To ni bil zemljevid, ki smo ga našli v kuvčegu Billyja Bonesia, marveč 'natančen posnetek, popolen v vseh posameznost ith — imenci in višine in globine — z edino izjemo, da ni bilo na aijem rdečih križe v in pisanih opazk. Kakor je morala biti Sil ver jeva nevolja huda, vseeno jo je znal prikriti.
44Da, gospod," je rekel, "gotovo je Oni kraj, io zelo lepo je narisan. Kdo ga je neki napisal? Morski roparji so bili preveč nevedni, mislim. Da, tukaj je 44 Sidrišče kapitana Kklda" — prav ono ime, ki ga je imenoval moj tovariš. Ob južni strani teče močeni tok in potem proti severu ob zapad-nem obrežju. Prav ste imeli, gospod," je rekel, 44ako site se ravnali pb vetru in vremenu o toka."
44Hvala, moj dragi," je dejal kapitan Smolett. 4 4Poz neje te bom prosil pomoči. Se daj pa Odidi."
Oudil sem se hladnokrvnosti, s katero je John tako določno povedal, da pozrja otok;'in jaz priznam, da sem se ga zelo prestrašil, ko isem ga videl priha jati bližje proti meni. Sicer gotovo ni vedel, da sem slučaj no slišal iz soda za jabolka ujegovo posvetovanje, vendar se me je polotil tak strah pred njegovo krvoločnostjo, dvoje-zičnostjo, da skoro nisem mogel prikriti svojega strahu, ko je položil svojo roko_na moje
boljši prijatelj po rami, nato pa odšel dalje in *v spodnje prostore.
Kapitan Smolett, sodnik in dr. Live®ey so se pogovarjali med seboj na zadi jem krovu, in kakor sem tudi hrepenel, da bi.jim povedal novice, jih vseeno nisem smel motiti očito. Medtem ko sem v mislih še vedno iskal pametnega izgovora, me je dr. Livosey poklical k sebi Pozabil je v kabini svojo pipo in ker je bil suženj tobaka, je menil, naj mu jo grem iskat; kakor hitro pa sem bil tako bliz.il, da sera mogel govoriti, ne da bi me kdo slučajno slišal, sem v eni sapi rekel: 4 4 Doktor, dajte mi govoriti, 'ošljete kapitana in sodnika v kabino in pošljite potem pod akeršnokoli pretvezo po mene. Strašne niovice imam!''
Zdravnik je nekoliko preb-edel, vendar se je v naslednjem trenutku zopet zavedel.	f
Hvala Jakec", je rekel precej glasno,4 4 to je vsp, kar sem lotel vedet L,'' kakor da bi me bil vprašal kako stvar.
S temi besedami se je obrnil In so pridružil ostalima dvema. Govorili so nekoliko časa med seboj in akoravno nihče i* osupnil ali povzdignil s; ,-ojega glasu, jo bilo kmalu o-paziti, da jima jo dr. L i vose j povedal mojo prošnjo; kajti kmalu potem sem slišal kapitana, ko je dal neko povelje Jo-bu Andersonu, in vsi mornarji so se zbrali na krov.
4 4 Fantje,' \ jo rekel. kapitan J Smolett, 4 4 pregovoriti imam besedico z vami. Ta iztemlja, ki smo je zagledali, je kraj, kamor smo bili namenjeni. Mr. rrelawuey, zelo velikodušen gospod, kakor je znano nam v-em, me je ravno vprašal po tem in onem in jaz sem mu mo-*ol povedati, da je vsak mož .ia krovu spolnjeval svojo dolžnost tako, da nikdar ne bi zahteval bolje; no, on in zdrav-lik pojdeta sedaj doli v kabi-ao, da pijeta na vaše zdravje: in srečo, vi pa dobite grog. da pijete na naše zdravje in našo irečo. .Moje mnei\je je, da je tako prav in spodobno.' In a-ko ste vi istih misli kakor jaz, tedaj zakličinio krepek mornarski živijo onemu _guspodu, ki nam vse to da."
In sledil je živijo — .to je bi-'o samo ob sebi umevno; vendar se je glasil tako navdušeno in prisrčno, da priznam, da i sem komaj mogel verjeti, da nam ti možje strežejo po življenju.
4 4 Še en živijo našemu kapitanu Snu>lettu;" je zaklical Dolgi John, ko se je polegel prvi.
In tudi ta se je glasil na vso moč navdušeno in prijazno.
Ko je bilo končano, so omenjeni trije gospodje odšli in ne dolgo potem je prišlo sporoči-O, da žele imeti v kabipi Jak-^a Hawkinsa.
(Dalje sledi.)
SEDAJ JE ČAS,
da daste popraviti, izčistiti ter vglaBiti svoj piano. '<To delo Vam naredim najboljše in po zelo nizki ceni.
Ako želite, da se Vaš deček ali deklica nauči igranja na piano najhitrejše in po najvspeš-nejši metodi, naj se prične učiti pri meni; moja 27 letna praksa Vam garantira, da bo vspeh povoljen.
Za vse druge informacije se oglasite v 44Slovenija" poslopju, 805 N. Chicago St., prvo nadstropje, ali pa telefonajte na številko 1048.
Rafko Zupanec, organist in pevovodja.
Joliet, 111.
(Advertis.)
LUDWIG KOSNIK,
• javni notar 1840.W. Cullerton St. (20th St) Chicago, 111. -
Se priporoča in naznanja, da izdeluje vse v notarsko stroko spadajoča dela. Ako želite dobiti sorodnike, ali znance iz stare domovine, dobite pri meni vse potrebne listine točno in zanesljivo narejene.
Posebno se priporočam Ogrskim Slovencem; kot njih bližnji rojak, sem popolnoma zmožen njih jezika.
Tivoli Studio
Edini poljsko-slovenski fotografiičen atelje v Jolietu, IU. JOS. SITKOSKI, lastnik 635 E. Jefferson St.	Joliet, 111.
TELEFON 5617 Najbolj moderni "studio" v mestu. Slike jemljemo vsak čas čez dan in tudi zvečer.
Izdelujemo posamezne slike družinske slike, poročne itd. Povečujemo razne slike vseh kombinacij. V zalogi imamo tudi lepe okvirje.
DOMAČA ZDRAVILA
V zalogi imam jedilne dišave, Eiiajpovo ječmenovo kavo in importirana domača zdravila, katera priporoča Mgr. Knajp
v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
Pristni starokrajski ribeini za
repo z dvema nožema........$1.1C
Vsak lahko sam tiska.
Priprava za' toskanje, z 250 velikimi in malimi črkami, držao in črnilo _______________________________$2.50
KRANJSKE KOSE
Kose z rinčkom iz najboljšega jekla, 65, 70 in 75
centimetrov dolge ......$1.75
6 kos z rinčki .......... 9.00
Brusni kamen ..........0.30
Klepalno orodje ........1.00
Suho grozdje in drugo.
Muškatel, zelo sladko gro-
baksa 50 funtovv ______________$5.75
Malo črno grško grozdje,
baksa 50 funtov ..t.....7.75
Brinjeve jagode, vreča 132
funtov ................. 7.00
Fige v krancelnih, baksa 110
funtov ________________________$8.80
Navedeno blago pošiljam poštnine prosto, samo pri grozdju ni Express vračunjen.
MATH. P E Z D I R
Box 772,	0ity Hali, Sta.
New York, N. Y.
NENAVADNA SPOMLADANSKA RAZPRODAJA. Posoda za sladkor — 2 zagrinjala za $5.95.
"Oj," pravi, 44 kako prijazen kraj je ta otok — prijeten kraj za dečka, ako gre na s-uho. Kopal se boš, plezal na drevesa in lovil koze, da, gotovo; in lezel boš gori na griče kakor koza. Zares, kar pomladim se zopet. Skoro bi pozabil, da imam leseno nogo. Zelo krasno je biti mlad in imeti na rokah irv na nogah po pet prstov, dobro vedi to. *Kadar boš hotel iti malo na otok pogledat, kar sjtaremu Johnu povej in pripravil ti bo prigrizka, da ga vzameš s seboj.'' In potrkal me je kakor naj-
	>e ' It • A' '
-v . •• . J	* i v;:
	
	g ' t r ^
i 1	11 Si. - p h i <
	M fc s ^l •M-V ' h

llifcitl
i* ir	** • g
•VI; > 'VA • . •u.-, •..yi>
Se nikdar v življenju niste imeli take prilike kot je ta, vsled tega se jo poslužite takoj. Krasna posoda za sladkor z znamko "Wm. Rogers", štirikratno platirana in ima ročnike za 12 žlic. Drzi dva funta sladkorja. Ta krasna posoda je okrasek za vaš dom. Krasna in bogato imenitno izdelana zagrinjala, "Bonne Femme" vrste v enem kosu za eno okno, 50 palcev široka in 9 čevljev dloga, samo bele barve. Imajo krasne čipke na vrhu, ter čopke in volanke spodaj in niso le lepo, temveč krasno obšiti. Krasno delo vseh ozirih in smo gotovi, da kadar jih obesite na vaša okna, jih bodo vsi sosedje obožavali in hoteli izvedeti nasiov naše tvrdke.
Prava vrednost je v resnici dvakrat toliko kar mi vprašamo zanje. Naša ponudb? je veljavna le za kratko DOBO. Pošljite 35c v znamkah ali srebru za pošiljatvene stroške, in $5.95 plačate kadar prejmete blago na dom LUXUS SALES . CO., 1513 Emrna Str., Dept. K. 286, Chicago, IIL
NAJVEČJA IN EDINA SLOV. TRGOVINA IH AGBNTURA » celo Ameriko 2« najboljše vrste atarokrajtke kote, ttruike motike in drugo orodje.
Cene so: Motike, ročno kovane po $1.50,
večji po -i----------------
Kakor hitro pričnete rabiti enkrat te Stroške motike ne bodete več nikoli rabili ameriških motik. Močne fabriške motike po....$1.25< Kose najmočnejše in najboljše, troje vrste takozvane Turške, Balkan in "MoiHdouke", dolge 25, 26, 28, 30, 32 in 34 palcev z močno riako jn ključem.~..$2.50 Kose takozvane 'Poleranke' $2.00
malo oije po--------$1.50
Kosišča na Kranjskem delana
po___]___________-......-......-N.75,
močnejša za veliko koso'po $2.00 Klepanje troje vrste
po ______..r$1.00t $1.50 in $2.00
Ribežni te-repo ribat po ...................
Plankače, ro£no kovane n» Kranjskem za tesati--------——~ $6.5*>
Brusi izbrani najboljše vrste posebno veliki po 50c, drugi črni po 75c
Oselniki plehnati po 50c, leseni po------------—
Srpi veliki za klepat po---------------------------------.............
Serpice (pralet) za plcti po-----------------—-----—---
Vse to blago je že precej dobro poznano med rojaki po vsi Ameriki. Pošljite denar ali poštno nakaznico z naročnino takoj, poštnino plačamo mi.	Naslov napišite samo:
STEPHEN STONICH, CHISHOLM, MINN.
Pridite osebno ali pa pišite po naš cenik, krasnih vsakovrstnih LUBASOVIH HARMONIK, kakor tudi veliko drugih lepih stvari iz stare domovine.
-«1.25
DARILA V SOPARO DOMOVINO.
Pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Vsako denarno pošiljatev prinese v stari domovine pie-monoša prav na dom prejemnika, ki mora pobotnico lastnoročno podpisati. Isto pobotnico dobimo potem mi v dokaz, da je bil denar prejet.	.
Pri večjih vsotah na več tisoče v kron ali dinarjev, damo posebno znižano ceno. Pišite nam predno pošljete večje vsote.
Ker se cene kron in dinarjev gostoma mAjajo, zato pošljemo po ceni istega dne ko smo pošiljatev prejeli.
Danes pošljemo: 100 din— 400 kron za $1.30 50 lir za $3.20 500 din—2000 kron za $5.85 100 lir za $5.70
Vsaka pošiljatev je zajamčena, da denar ne bo izgubljen.
AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St.	-:-	Joliet, Ulindi.
Izurjenost in varčevanje.
Izurjen delavec ni samo ▼ obče učinkovit pri tvojem delu, ampak pazi tudi na to, kako svoj težko prisluzeni denar obrača.
Hranilni račun v naši banki Vam bo pripomogel ugla-diti pot k bodočemu u*pehu in napredku.
Mi nudimo našim vložnikom in odjemalcem vedno skrajno uljudno postrežbo.
V najem oddajemo varno-= stne škrinjice za depozite po ^jJ 25c na mesec in višje.
JOLIET NATIONAL BANK
Ustanovljena L 1891. članica Federalnega rezervnega sistema.
Uradniki:
Robt. T. Kelly,načelnik odbora ravnateljev; Wm Redmond, predsednik; P. F. McManus, podpredsednik; Chas. G. Pearce, blagajnik; Jo6eph Dunda, pomožni blagajnik; M. J. Murphy, zaupni uradnik. I
Established 1857
ALI POŠILJATE DENAR V EVROPO?
Ako je temu tako, bo za vas velike važnosti zveza naše banke v sve-tovnoznanimi drugimi bankami v inozemstvu.	,
Mi posredujemo in izposlujemo, da denar poslan po naši banki v stato domovino, prejel vaš prijatelj ali sorodnik prav na domu.
PRIHODNJIČ, KO NAMERAVATE ZOPET POSSLATI DENAR V STARO DOMOVINO, VPRAŠAJTE NAS ZA CENE. MI VAM NUDIMO VEDNO NAJNIŽJE CENE PRI INOZEMSKI VALUTI.
Najstarejia in največja bank« v Will Okraju.
3% obresti na hranilne vloge.
\®m§ i^tlUST