dekorativna glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana 311510 št. 8/XXII avgust 1983 Proizvodnja v I. polletju letošnjega leta V prvem polletju je fizični obseg proizvodnje pod temeljnim letnim planom. V tozdu Surova tkanina je index na letni plan 93 v tekočih ter 91,4 v kvadratnih metrih, v tozdu Gotova tkanina pa samo 89,9 v tekočih in 88,2 v kvadratnih metrih, kar je posledica povečane zaloge surovih pliš tkanin. Letni plan je bil presežen v vrsti ploskih tkanin, v pliš tkaninah je predvsem tozd Gotova tkanina precej pod planom, v pletenini tako zankasti, kot pliš pa je rezultat sploh porazen. Doseženi rezultati so dejansko slika oskrbe z osnovnim materialom - prejo. Za ploske tkanine smo imeli prejo še nekako zagotovljeno, ob pomanjkanju pa smo se »znašli« tako, da smo tkali tkanine izven kolekcije iz raznih zastarelih zalog preje ter iz preje, ki smo jo v lastni predilnici spredli iz regeneratov — takih tkanin smo stkali 180.000 tekočih metrov, kar je več kot 10 odst. na vso proizvodnjo ploskih tkanin. Bolj občutno pa se je pomanjkanje preje odrazilo v pliš tkalnici, kjer menjava surovin ni tako izvedljiva. Za pliš tkanine so primanjkovali materiali, kot je, malon, bombaž ter stanična mešanica s poliestrom. Še težje pa je pomanjkanje preje reševati za pletenine. Zanka-sta pletenina zahteva za efektno osnovo trilubalni nylon tekstu-riran filament, ki ne prenese nobene »zamenjave«, pliš pletenina pa česan malon, poliester in nylon. Vse to pa so izredno konjunktume tekstilne surovine. Iz analize »izgubljenih« metrov zaradi pomanjkanja preje se vidi, da bi ob zadostni količini preje lahko izdelali 677.700 tekočih metrov pohištvenih tkanin in pletenin več, kar predstavlja 21 odst. večjo proizvodnjo na doseženo. Ta podatek je enkrat večji od nedoseganja letnega plana, vendar je to tisti pravi padec proizvodnje na dejanske kapacitete, ker smo z letnim planom že predvideli zastoje in ga zato postavili nižje. ANALIZA »IZGUBLJENIH« METROV Tekoči *%od kvadrat. metri izvrš. metri metrov Ploske tkanine 32.600 2 44*000 Pliš tkanine 362.300 25 492.800 Pliš pletenina 175.300 195 258.700 Zankasta pletenina 107.500 940 158.500 SKUPAJ 677.700 21 954.000 Po vrsti surovin, ki so povzročale zastoje -izgubljeni« % tekoči metri Malon Nm 40/2 338.300 50 Nylon dtex 220/20 107.500 16 Malon Nm 20/2, 28/2 93.800 14 Bombaž 68.000 10 ■Stanična, SMPE Nm 50/2 43.100 6 Ostalo 27.000 4 677.700 100 se vidi, da smo imeli največ zastojev zaradi malona, sledi ny-lon. Tudi bombaž, ki ga rabimo v manjših količinah, je povzročal zastoje in pa Nm 50/2, ki pa bi bila ob zadostni količini malona, še bolj problematična, saj jo imajo vsi pliši v temeljni osnovi. Tudi iz te primerjave se vidi, da je letošnji temeljni plan postavljen nižje, saj je odstotek doseganja skoraj isti pri 380.000 kv. metrih nižje izvršeni proizvodnji. Po indeksu doseganja v letošnjem letu kaže, da smo najslabše rezultate dosegli v mesecu januarju in februarju, naj- Primerjava izvršenih kv. metrov gotovih tkanin po mesecih leta 1982 in 1983 1983 % dos. 19g2 tem. plana % dos. tem. plana januar 651.752 84,8 663.565 81,8 februar 640.358 83,2 879.259 103,5 marec 726.967 86,7 760.413 82,0 april 653.111 85,0 700.377 82,4 maj 639.321 87,2 764.624 94,3 junij 816.641 101,7 734.134 82,6 SKUPAJ 4,128,150 88,8 4,502.372 87,6 boljšega pa v juniju, ko je bil temeljni plan prvič presežen. Poleg pomanjkanja surovin so bili v proizvodnji na dnevnem redu problemi s kvaliteto surovin. V začetku leta smo ob pomanjkanju staničnega vlakna predli v lastni predilnici razne mešanice z regeneratom, kislim odpadkom, manj kvalitetnimi ostanki, kar je povzročilo padec trdnosti Nm 3,5/1 in 7/1, ki se v večjih količinah trošita v ploski tkalnici. To nam je povzročalo več pretrgov — torej nižjo produktivnost in slabšo trdnost nekaterih tkanin. Nadalje smo med celim polletjem prejemali zelo slabo stan. oziroma mešanico s PES Nm 50/2. Rezultat — številni pretrgi, manjši izkoristek strojev, manj izvozne kvalitete predvsem v klasičnih pliših. Neenakomerna in slabe kvalitete je bila tudi stanična Nm 34/1, v česanem malonu Nm 40/2 so bile posamične partije prav tako neprimerne za izvozno kvaliteto blaga. Kljub vsem težavam smo morali predelati vso to nekvalitetno prejo, saj bi bili sicer za- stoji še večji. Slabša kvaliteta preje pa se niti ne odraža v večjih popustih (glej poročilo o kvaliteti), kar je delno vzrok v spremenjenem kriteriju domačega trga, vsekakor pa nam »iz-plen« za izvoz pri nekaterih artiklih 8432, 8433 potrjuje, da je kvaliteta preje za temeljne osnove plišev bistvenega pomena. Še en problem je bil prisoten neprestano oziroma se še zaostruje — t. j. kontinuirano barvanje surovih plišev. Tre- nutno so vsa izvozna naročila v surovih — komadno barvanih pliših. Ker prodajamo po kupčevi želji in ker imamo kupce iz različnih področij, kjer so tudi okusi različni, postaja barvna paleta plišev iz dneva v dan širša. To pa jasno ni v prid dobremu izkoristku barvnega aparata, kot tudi ne dobri pripravi barvnih flot. Skratka barvamo preveč pestro — recepture s tem niso v celoti preizkušene, pa tudi barvarske partije so pre- majhne. Verjetno je od vseh prisotnih problemov ta edini, na katerega lahko delno vplivamo sami, da izberemo bolj skrčeno barvno paleto, ki bi nam ob optimalnih količinah barvarske partije omogočila optimalni izkoristek barvarskega aparata. Podatki o fizični produktivnosti na zaposlenega so podobni kot fizični obseg. Manjša produktivnost v tkalnici zaradi slabše kvalitete surovin in zastojev, kjer je tkalka namesto 4 strojev posluževala povprečno komaj 3 stroje, za obdelavo zahtevnejše pliš tkanine, ki imajo pred barvanjem še predobdela-vo, nadalje nezadostni skladiščni prostor za surovo pilš tkanino — vse to zahteva kljub manjši proizvodnji isto oz. celo večje število delavcev. Ob vseh rezultatih je razveseljujoč le podatek, da smo izdelali za izvoz več tkanin, torej smo se zaradi omenjenih motenj morali toliko bolj potruditi prav vsi, od delavcev pri strojih do organizatorjev proizvodnje, vzdrževalcev in strokovnih delavcev. Marjana Gregorčič Kakovost blaga v I. polletju V prvem polletju smo izdelali za 12 odst. manj blaga s popustom od planiranih količin. Kljub temu pa smo po vrednosti skoraj dosegli planirano vsoto, ker smo zaradi večjih kakovostnih odstopanj morali ocenjevati blago z višjim popustom. Izgube zaradi bonificiranja napak so za 6 odst. manjše od predvidevanja. Iz tega bi se sklepalo, da je manjših napak manj kot smo planirali. To pa ne drži. Napak v blagu je več kot kdajkoli, le manjše so, kar lahko pripišemo večji pozornosti delavcev v proizvodnji. Komercialna nižanja niso bila potrebna v taki meri kot je bilo planirano. Blago se zaradi pomanjkanja na trgu ni zadrževalo v skladišču in tako ni prišlo do nekurantnosti blaga. Kilogramskih ostankov že od februarja nismo zabeležili. Dejstvo je, da tega blaga trenutno več predelamo v konfekcijske izdelke. Ravno sedaj pripravljamo večjo količino za prodajo našim delavcev, kar bo realizirano šele v drugem polletju. Re- alnejši prikaz izgub zaradi ostankov bo torej razviden na koncu leta. Letos smo izgubili zaradi slabe kakovosti že preko 14,5 milijona dinarjev. Predvidevanja za drugo polletje glede nabave kakovostnejših surovin, ki so pogoj za kakovostno proizvodnjo, niso preveč dobra. Proizvajalci viskoznega vlakna večino kakovostnih količin izvozijo. Domače predilnice pa iz vlakna, ki ostane za domači trg, ne uspejo spresti vedno kakovostne preje. Kakovost bombaža tudi ni zadovoljiva, ker se veliko meša z vlaknom iz dežel, kjer ne uspevajo kakovostne vrste. Nekaj je iz-gledov, da bomo sami uvozili osnovno surovino za poliestrsko vlakno. Tako bi lahko vsaj v temeljne osnove pri pliših spet snovali mešanico s poliestrom in s tem pridobili na trdnosti preje. Tudi za malon bomo še naprej sami uvažali monomer in s tem skušali zadostiti potrebam po akrilni preji. Upamo, da bodo predilnice upoštevale vse naše dosedanje pripombe glede kakovosti in da bomo dobivali v prihodnje boljšo prejo. Vsekakor pa moramo v prihodnje tudi v naši proizvodnji narediti vse, da bo kakovost blaga še boljša. Se naprej je naša prvenstvena naloga čimveč blaga izvoziti na tuje, kjer je konkurenca vedno večja in so zahteve po kakovosti hujše kot doslej. Bogo Reisp Odgovornost Mnogokrat si postavimo vprašanje, kaj je odgovornost. Ali je res tako težko, da ne bi znali odgovoriti na to vprašanje? To je izraz, ki ga slišimo vsak dan, vendar pogosto ne poznamo ali nočemo poznati prave vsebine odgovornosti. Preprosto povedano pomeni odgovornost dosledno izpolnjevanje dogovorjenih in načrtovanih obveznosti. Posebno pomembna je osebna odgovornost za uresničevanje sprejetih planov, sklepov, nalogov itd. V procesu samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja lahko vsakdo pove svoja stališča in predloge, ko pa smo se odločili, ima vsakdo svojo vlogo in svoje obveznosti, ki jih je treba realizirati. Pri tem ne sme biti odstopanj, sicer postavljeni cilj nikoli ne bo dosežen. Delavcem je družba zaupala družbeno premoženje v upravljanje in prav vsi smo odgovorni, da opravičujemo to zaupanje. Naša odgovornost je v tem, da aktivno sodelujemo v procesu samoupravnega odločanja in nato brez kompromisov izpolnjujemo sprejete odločitve. Ni odveč, da se stalno vprašujemo o lastnem izpolnjevanju obveznosti, ki se kaže v zavestni in tehnološki disciplini. Odgovornost pomeni tudi, da tiste sodelavce, ki slabo opravljajo svoje obveznosti, opozarja- mo oziroma predlagamo pismene ukrepe. Ne smemo biti prizanesljivi do napak drugih, kajti to pomeni, da delamo v lastno in skupno škodo. V težki gospodarski situaciji je edina rešitev usmeritev v lastne moči v odgovornem gospodarjenju z družbenimi sredstvi in v izvajanju dogovorjenih in predpisanih odločitev. Posledica odgovornega dela je dvig produktivnosti in kakovosti dela, s tem pa višji dohodek in čisti dohodek. Moč vsake družbe je v njeni materialni osnovi in v razvitosti družbenoekonomskih odnosov. Naša družba razvija samoupravne socialistične odnose in odgo- vorno delo je neločljiva sestavina naše družbene ureditve. Vladimir Kočevar Pomen samo- izobraževanja V današnji gospodarski situaciji je zelo pomembno vprašanje, kako znamo in hočemo opravljati svoje delovne obveznosti. Za izboljšanje gospodarskega stanja sta prav gotovo najvažnejši dvig produktivnosti in kakovosti/ dela. Za opravljanje dela se je potrebno stalno izobraževati. Do- ločena osnovna znanja človek pridobi z načrtnim učenjem v šoli ali drugih oblikah organiziranega izobraževanja, mnogo več pa seveda pridobi z življenjskimi in delovnimi izkušnjami. Zlasti pa je pomembno samoiz-obraževanje, kar pomeni, koliko hoče vsak sam pridobivati novo znanje ali pa razširiti in izpopolniti obstoječe znanje. Spremembe v tehnoloških postopkih ali organizacija dela zahtevajo tudi hitro prilagoditev vseh, ki sodelujejo v delovnem procesu. Od hitrosti prilagajanja spremembam je odvisna osebna in skupna učinkovitost. Prav to prilagajanje pa zahteva pridobivanje novega zna- Nekaj misli o inovacijski dejavnosti Že od nastanka sveta, oziroma od takrat dalje, ko se je človek začel zavedati svojega obstoja, se trudi, da bi naredil več izdelkov, oziroma da bi pridobil več raznih proizvodov na kar se da enostaven način. Trudimo se, da bi bili ti proizvodi čim manjši, da bi imeli lep izgled, da bi bili čim bolj praktični za uporabo. Skratka, kot rečeno, vsi proizvodi naj bi imeli samo najboljše lastnosti. Vemo pa, da se lastnosti izdelkov vsak dan in nenehno izboljšujejo in da temu ne more biti konca. Vedno se najde nekdo, ki zna nek izdelek narediti boljše, lepše ali pa hitreje. Vedno najdemo nekoga, ki zna neko delo boljše organizirati. So ljudje, ki znajo pokazati, kako se neko delo opravi z manj truda ali na kak drug način, da se prihrani na času in denarju v sami proizvodnji ali pa izven nje. Za vsa ta prizadevanja se je udomačil izraz inventivna dejavnost. Ljudje, ki se na tem področju pojavljajo kot avtorji posameznih izdelkov ali odkritij, pa so inovatorji oziroma izumitelji. Če se danes ozremo okoli sebe, oziroma če malo pobrskamo po podatkih, kdo je najbolj uspešen na tem področju, bomo kar hitro ugotovili, da so zopet najuspešnejše industrijsko najbolj razvite države. Po številu prijavljenih pa- tentov pri mednarodnih patentnih uradih je vsekakor najbolj v ospredju Švica. Seveda ji nato sledijo ZDA in ostale industrijsko razvite države sveta. Vse te države imajo v lasti preko 80 odst. vseh patentov in licenc na svetu. Na ostale države pa odpade preostali odstotek, kamor spadamo tudi mi in države v razvoju. Mislim, da že ta podatek jasno pokaže stanje odvisnosti od te tehnologije, o čemer pa ni namen razpravljati. Mislim pa, da bi se resno morali vprašati, ali so ti ljudje res toliko sposobnejši, pametnejši, bolj izobraženi, stimulirani ali pa bolje organizirani. Če se po tem vprašanju postavimo na naša tla in na uspehe, ki smo jih dosegli, bi lahko rekli, da se stanje izboljšuje. Zadnji podatek, ki sem ga zasledil v našem tisku, govori o tem, da se je tehtnica po številu prijavljenih patentov pri nas že rahlo nagnila v našo korist. Do sedaj so prevladovali patenti tujih avtorjev. Mislim, da je to zelo spodbudno spričo razmer v našem gospodarstvu, ki so nam vsem dobro znane. V sedanjih razmerah, ko niti v planih ne moremo predvideti sredstev za uvoz razne opreme ali rezervnih delov, bo nujno, da bomo znali, bolj in mnogo bolj, ceniti vse kar lahko sami naredimo. Čeprav bo malo slabše kakovosti, a vendar z zavestjo, da bo vsak naslednji izdelek boljši ter da smo dolžni sami prispevati k temu, da se tak izdelek izboljša tudi z našo pomočjo. Vsak človek, strokovnjak na kateremkoli področju, ki je pripravljen narediti kaj več kot je po opisu del dolžan, ki res razmišlja kako kaj izboljšati, poceniti ali poenostaviti, bo moral biti cenjen, stimuliran, deležen večje pozornosti, mora dobiti pomoč za svoje ideje ter tudi spodbud in vsaj moralnih stimulacij pa ne glede na to, iz katere sredine izhaja in kakšna je njegova izobrazba. Otresti se moramo miselnosti, da domače ni kaj prida, sploh pa, ker je to naredil ta in ta in nima niti ustreznega znanja itd. Sploh pa mnenje, da nima smisla delati nekaj, kar je zunaj cenejše, že vodi v malodušje. Vedeti moramo, da je del resnice tudi v tem, vendar se bomo pri izdelavi takih delov tudi sami nekaj naučili in na ta način razvozi j ali še marsikatero drugo težavo pri podobnih primerih, pa še deviz ne bo treba. Če pa sedaj še bolj natanko pogledamo, kaj se dogaja z inventivno dejavnostjo po naših tozdih, bi lahko rekel, da je približno povsod enako. Recimo spremenljivo, približno tako kot spomladansko vreme, skratka nja in novih delovnih navad. Moč znanja je osnova za nadaljnji napredek. Nekateri so zadovoljni, da delajo leta in leta enako in odklanjajo vse novosti in spremembe. Znano pa je, da to ne pomeni ohranjanje iste ravni delovne uspešnosti, ampak je to v bistvu zaostajanje in nazadovanje. Če se tega zavedamo, potem mora vsakdo na svojem delovnem področju prispevati, da ne bo zaostajal oziroma nazadoval. To pa lahko dosežemo samo s stalnim izpopolnjevanjem novega znanja, ki bo pripomoglo k boljšemu in hitrejšemu opravljanju delovnih nalog. Vladimir Kočevar m ne kaj preveč stalnega. V zadnjem času se sicer pojavljajo neke aktivnosti in lahko upamo na boljše. V razpravi oziroma v obravnavi je nov pravilnik o inventivni dejavnosti. Ta prinaša celo kopico novosti. Je bolj precizen, mislim, da je pravno bolj dodelan in da predvideva rešitve za vse nastale situacije na tem področju. Bomo videli, če bo kaj bolj spodbujal k večji inventivni dejavnosti, kar naj bi bil tudi namen takega pravilnika. No, do nadaljnjega velja še stari pravilnik o inovacijah in vse prispele prijave do takrat obravnavamo po starem. Iz razgovora z nekaterimi tovariši sem dobil vtis, da je še sedaj pridobitev priznanja za neko inovacijo dokaj dolgotrajna zadeva, da je toliko mletja okoli vsake take reči, da bi marsikdo rad rekel — pustite vse skupaj, da bo mir v hiši. Seveda se na tak način ne more in ne sme. Vendar pa bi kazalo razmisliti o pregovoru — kdor hitro da, dvakrat da. S prijavo inovacij pa sem prepričan, da imajo ljudje res dosti problemov. Mnenja sem, da se je v tozdih naredilo veliko novega, narejenih je bilo cel kup izboljšav, kar ni vedno spadalo v normalne delovne obveznosti, pa tega niti odgovorni vodje niti posamezni avtorji ni- so prijavili z mislijo, saj se itak ne splača, ker zato ne bom nič dobil. Mislim, da to ni stimulativno. Odgovorne službe bi morale delavcem dajati spodbudo. Mislim, da bo potrebno dati priznanje tudi tistim, ki bodo znali pokazati, na kakšen način bomo izdelali kakšen rezervni strojni del doma, katerega smo do sedaj uvažali. Bolje bo treba opremiti domače delavnice, saj se zgodi, da kljub dobri vo- lji delavcev, ki v njih delajo, ne morejo ustreči zahtevam zaradi slabe opreme in orodij, ki jih ni na razpolago. Na tem področju je opaziti tudi čedalje večje prizadevanje celotne družbe. Naj to podkre» pim tudi z dejstvom, da je bila pred kratkim v Celju organizirana razstava Z naslovom »Iščemo nadomestilo za uvoz«. Namen te razstave je bil, zainteresirati drobno obrt za razna sodelovanja, v kooperacijski izdelavi raznih izdelkov in tudi raznih delov za strojno opremo, s 'katero razpolaga industrija ter uvaža dele za te stroje. Mi smo nudili v izdelavo ca. 80 kosov različnih strojnih delov, katere v naših delavnicah nismo zmožni izdelati zaradi različnih razlogov. Moram reči, da je bil interes obrtnikov precejšen. Treba se bo še potruditi, da bo prišlo do konkretnega sode- lovanja, čeprav bodo začetki malo težji in povezani z nekaj večjimi stroški. Na tej razstavi je na splošno prevladovalo mnenje, da je možno veliko narediti doma, vendar so problem majhne serije izdelkov in v zvezi s tem tudi višja cena kosa ter draga orodja za izdelavo raznih delov. Vendar je treba poudariti, da je bila to prva razstava take vrste in da tudi to že nekaj pomeni. Vinko Bezlaj Dopisujte v svoje glasilo! Želimo več vaših prispevkov, zato sodelujte z nami! Če vam ne gre pisanje od rok, vas vabimo, da informacijo ali aktualni dogodek posredujete članom uredniškega odbora ali pa tov. Hofer (interni telefon št. 54). Navodilo invalidom zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu V mesecu juliju so bila invalidom III. kategorije posredovana potrdila za odmero nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem mestu za leto 1982 in potrdila za odmero akontacij nadomestila za leto 1983. Ker pa se novi način izračunavanja nadomestil bistveno razlikuje od dosedanjega načina, dajemo naslednje pojasnilo, ki nam ga je za izračun posredovala skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja. Novi statut SPIZ v SRS (Ur. 1. SRS št. 10/82), ki se uporablja od 1. 1. 1982 dalje, določa v 103. členu nov način odmere nadomestil zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu. Novost je v tem, da se nadomestila odmerjajo po individualnem osebnem dohodku delovnega invalida (ne več po skupinah delavca), da se za izračun nadomestila upoštevajo osebni dohodki iz tekočega leta, da na višino nadomestila vplivajo tudi delovni invalidi sami v odvisnosti od rezultatov dela na drugem ustreznem delu, ter da se odmera za posamezno leto praviloma opravi dvakrat, in sicer prvič akontacija in drugič dokončna odmera po zaključnem računu. Osebni dohodek, ki bi ga delovni invalid prejel na svojem delu za povprečne delovne uspehe (če bi še delal), je tisti dohodek, ki bi ga delovni invalid prejel v letu 1982 — po zaključ- nem računu — za 100-odstotno izvrševanje del in nalog, t. j. za 100-odstotni delovni uspeh. Ta osebni dohodek se ugotavlja v skladu z osnovami in merili za delitev osebnih dohodkov, določenimi v samoupravnih splošnih aktih organizacije, ob upoštevanju delovne dobe, ki jo je delovni invalid dopolnil v tekočem letu oz. letu, za katero se odmerja nadomestilo. Za odmero nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu se upošteva tako za svoje delo, kot tudi za ustrezno delo osebni dohodek za 100-odstotni delovni uspeh, ne glede na to, ali je pred invalidnostjo dosegal ali presegal povprečne delovne uspehe. Svoje delo so tista dela in naloge, ki jih je delovni invalid opravljal pred invalidnostjo. Ustrezno delo so dela in naloge, ki jih opravlja delovni invalid po nastanku invalidnosti. Povečanje ali znižanje nadomestila pa je odvisno od dejanskih delovnih uspehov oz. rezultatov dela, ki jih delovni invalid dosega na ustreznem delu — torej že po nastanku invalidnosti ne pa od rezultatov dela, ki jih je dosegel pred nastankom invalidnosti. Nadomestilo je možno po 2, odstavku 103. člena povečati ali znižati le v primeru, če je osebni dohodek delovnega invalida na ustreznem delu po ustreznem splošnem aktu organizacije neposredno odvisen od njegove in- dividualne delovne storilnosti in ko je le-ta manjša ali večja od 100 odst. Vzemimo za primer izračun nadomestila za delavko, ki je pred nastankom invalidnosti delala kot tkalka, po sklepu SPIZ pa je bila premeščena na dela in naloge popra vijalke v šivalnici. Delavka ima 23 let delovne dobe ter je kot popra vij alka dosegla v letu 1982 povprečno normo 131,6 odst. (Tabela 1) Skupinska norma se pri odmeri upošteva tako, da se ta del dohodka iz skupinske norme prišteje k osebnemu dohodku, ugotovljenemu po osnovah in merilih, določenih v samoupravnih aktih organizacije. Ker del dohodka iz skupinske norme ni rezultat samo invalidovega dela, se tudi ne more upoštevati za znižanje nadomestila po 2 odst. 103. člena statuta. Za odmero akontacije pa se za svoje delo in ustrezno delo upoštevajo enaki osebni dohodki kot za dokončno odmero nadomestila po 1. odst. 103. člena statuta, t. j. — upošteva se osebni dohodek za 100-odstotni de- lovni uspeh, ki ga je zavarovanec prejel v obdobju prvega četrtletja 1983 na ustreznem delu in osebnim dohodkom, ki bi ga prejel v istem obdobju na svojem delu, če bi še delal. Pri odmeri akontacije na nadomestilo ne pride v poštev oz. znižanje nadomestila glede na dosežene delovne uspehe. Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo: — Na normiranih delih se bo nadomestilo osebnega dohodka povečalo ali znižalo glede na delovni uspeh (povprečni doseg norme) invalida. — V bodoče se bodo priznali dodatki na doseženo normo le delavcem, ki zaradi trenutnega zdravstvenega stanja ne dosegajo povprečni delovni uspeh in ne prejemajo nadomestila osebnega dohodka od SPIZ. — Invalidi, ki so bili premeščeni iz normiranih na tako imenovana režijska dela, bodo prejemali nadomestilo osebnega dohodka le v višini razlike med 100-odstotnim delovnim uspehom svojega in ustreznega dela, povečanega za dodatek na delovno dobo in nočni dodatek. Sonja Kosec tkalka: 100 % + 8 dni nočni dod. + 8 % na del. dobo = 13.865 din popra vij alka: 100 % + 8 % na delovno dobo = 10.063 din razlika nadomestila = (13.865 din — 10.063 din) = 3.802 din nadomestilo OD = razlika nadomestila X dos. del. uspeh na novem delu 3.802 X 131,6 % = 5.003 din (Tabela 1) Nekaj določb iz ustave SR Slovenije — Socialistična republika Slovenija je država, ki temelji na suverenosti slovenskega naroda in ljudstva Slovenije, na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, in socialistična samoupravna demokratična skupnost delovnih ljudi in občanov slovenskega naroda in italijanske in madžarske narodnosti. SR Slovenija je v sestavi Socialistične republike Jugoslavije. (1. člen) — Grb SR Slovenije je polje, obdano z žitnim klasjem. Klasje je spodaj povezano s trakom in prepleteno z lipovimi listi. Med vrhovoma klasja je peterokrata zvezda. V spodnjem delu polja so na dnu tri valovite črte, ki predstavljajo morje. Nad njim se dvigajo trije stožci, ki predstavljajo Triglav; srednji stožec je višji, stranska dva pa sta enaka. (8. člen) — Zastava SR Slovenije je belo-modro-rdeča s peterokrako zvezdo na sredi. Razmerje med višino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave so vodoravno od zgoraj navzdol po temle vrstnem redu: bela, modra, rdeča... (9. člen) — SR Slovenijo predstavljajo s to ustavo določeni republiški organi. c.. (314. člen) Skupščina SR Slovenije je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti republike .. . (334. člen) Skupščino SR Slovenije sestavljajo zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor... (338. člen) Predsedstvo republike predstavlja SR Slovenijo in opravlja druge, s to ustavo določene pravice in dolžnosti. (375.) člen Izvršni svet je izvršilni organ Skupščine SR Slovenije ... (393. člen) Zadeve državne uprave iz republiške pristojnosti opravljajo republiški sekretariati in drugi upravni organi in organizacije, ki se ustanovijo z zakonom .. . (404. člen) (V SR Sloveniji je 65 občin) — Delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih imajo pravico in dolžnost, da se za uresničevanje določenih skupnih interesov in potreb ter opravljanje nalog samoupravno organizirajo v krajevne skupnosti... (72. člen) Krajevna skupnost je pravna oseba... (139. člen) (V SR Sloveniji je 1209 krajevnih skupnosti.) — Samoupravne interesne skupnosti ustanavljajo delovni ljudje neposredno ali prek svojih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese ter s temi potrebami in interesi zadovoljevali delo na področju, za katero ustanavljajo interesno skupnost. .. (53. člen) — Meje SR Slovenije se ne morejo spremeniti brez njene privolitve. (4. člen) (Skupna meja SR Slovenije znaša 1160 km, in sicer 546 km s SR Hrvaško, 202 km z Italijo, 324 km z Avstrijo, 88 km z Madžarsko. Dolžina naše obale je 46,6 km. Celotna površina SR Slovenije je 20.256 km2.) — Državljani drugih socialističnih republik Jugoslavije imajo na območju SR Slovenije enake pravice in dolžnosti kot njeni državljani. (6. člen) — Nedotakljiva in neodtujljiva je pravica delovnega človeka in občana do samoupravljanja ... (196. člen) Občani so enaki v pravicah in dolžnostih ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, veroizpoved, izobrazbo ali družbeni polo- (197. člen) Zajamčena je pravica do dela ... (201. člen) Zajamčena je svoboda dela... (202. člen) Delovni človek ima pravico do pogojev za delo, ki mu zagotavljajo telesno in moralno integriteto in varnost. (203. člen) Delavec ima pravico do omejenega delovnega časa, ki ne sme biti daljši kot 42 ur v tednu... (204. člen) Pravica delovnega človeka do socialnega zavarovanja ... (205. člen) Občani imajo pravico, da pod enakimi, z zakonom določenimi pogoji pridobivajo znanje in strokovno izobrazbo na vseh stopnjah izobraževanja, v vseh vrstah šol ter v drugih vzgojno-izobraževalnih organizacijah .. . (207. člen) Zajamčena je svoboda misli in opredelitve. (208. člen) Zajamčena je svoboda tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja, svoboda govora in svobodnega javnega nastopanja ... (209. člen) Zajamčena je svoboda združevanja in svoboda zborovanja in drugega javnega zbiranja. (210. člen) Znanstveno-raziskovalno in umetniško ustvarjanje je svobodno . . . (211. člen) Vsakdo ima pravico, da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu, narodnosti ali etični skupini ... (212. člen)" Pripadniki drugih narodov in narodnosti Jugoslavije imajo v skladu z zakonom pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku. (213. člen) Človekovo življenje je nedotakljivo. (215. člen) Zajamčena je nedotakljivost integritete človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ter drugih pravic osebnosti ... (216. člen) Vsakdo ima pravico do enakega varstva svojih pravic v postopku pred sodiščem ter državnimi in drugimi organi in organizacijami, ki odločajo o njegovi c pravicah, obveznostih in interesih . . . (220. člen) Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon ali na zakonu temelječ predpis določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo storjeno ... (221. člen) Nihče ne more veljati za krivega kaznivega dejanja, dokler to ni ugotovljeno s pravnomočno sodbo ... (222. člen) Občanom je zajamčena svoboda gibanja in nastanitve ... (224. člen) Stanovanje je nedotakljivo... (225. člen) Tajnost pisem in drugih občil je neprekršljiva ... (226. člen) Obramba države je nedotakljiva in neodtujljiva pravica in najvišja dolžnost in čast vsakega občana. (227. člen) Vsakdo ima pravico do kulturnega ustvarjanja in do uživanja kulturnih vrednot. (230. člen) Nihče ne sme ogrožati zdravja drugih ... (231. člen) Mati, otrok in družina uživajo posebno družbeno varstvo ... (232. člen) Pravica človeka je, da svobodno odloča o rojstvih otrok ... (233. člen) Invalidni otroci in drugi težje prizadeti občani imajo pravico do usoposobitve za življenje in delo . ». (236. člen) Delovni ljudje in občani imajo pravico in dolžnost, da s te-lesnokultumimi dejavnostmi ohranjajo in razvijajo svoje telesne in umske sposobnosti. (239. člen) Človek ima pravico do zdravega življenjskega okolja . .. (240. člen) Vsakdo je dolžan varovati naravo in njene dobrine ... (241. člen) Vsakdo je dolžan pod enakimi pogoji in v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb. (244. člen) Vsakdo je dolžan ravnati po ustavi in zakonu . . . (245. člen) Svoboščin in pravic, zajamčenih z ustavo, ni mogoče vzeti in ne omejiti... (249. člen) Predstavljamo vam oddelek konfekcije V naši prodajalni lahko kupimo različne naše izdelke. Med njimi so tudi okrasne blazine, toaletne garniture, copate in prtiči, preginjala za postelje in drugo. Vse to pa so izdelali v naši konfekciji, ki je eden od oddelkov šivalnice v TOZD Gotova tkanina. Da bi bolj spoznali, kje in kako nastajajo ti izdelki, vam predstavljamo oddelek konfekcije. Ta oddelek je v naši organi- zaciji organiziran že več let. Namen ustanovitve tega oddelka je bil predvsem v tem, da se koristno uporabi nekurantno blago in da se zaposli določeno število invalidov, katerih invalidnost je nastala v ostalih oddelkih naše organizacije in jim ni bilo možno zagotoviti dela, ki bi ustrezal njihovi invalidnosti. Trenutno je v tem oddelku zaposlenih dvajset delavk. Najprej je bil ta oddelek v drugem nadstropju, kjer je sedaj zankasta pletilnica, sedaj pa je v istem nadstropju, nad bivšo tkalnico IV. Ko dobimo blago iz oddelka ajdustirnice v konfekcijo, ga razdelimo po kvaliteti in uporabnosti. To je v glavnem nekurantno blago in ostanki. Blago, namenjeno za izdelavo vikend odej in toaletnih garnitur, pošiljamo predhodno na ka-širanje (lepljenje »pene« na hrbtno stran blaga). Blago, ki smo ga namenili npr. za toaletno garnituro, raz- režemo na določeno dolžino, zložimo v plasti in nato strojno krojimo. Pri izdelavi vikend odej pa kos blaga režemo na predpisano dolšino. Nato to strojno obšijemo. Copate izdelujemo iz ostankov blaga, ki jih skrojimo po enakem postopku kot toaletne garniture, nato pa jih obdelamo na šivalnih strojih. Sodelavke naj mi ne zamerijo, ker nisem podrobno opisal njihovega dela, saj sem le skušal na kratko predstaviti oddelek konfekcije. Alojz Strmole 30 let zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije Prav je, da tudi v našem glasilu posvetimo nekaj vrstic jubileju zveze, saj je to strokovna organizacija, ki povezuje tekstilce širom po Sloveniji. Zveza inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije ali na kratko ZITTS je bila ustanovljena pred 30 leti v Mariboru, takratnem naj večjem tekstilnem centru v Sloveniji. Tekstilci so želeli, da bi se z ustanovitvijo zveze, ki je sicer v drugačni obliki delovala že pred vojno, združili in tako močni, večali strokovnost, stanovsko zavest in tudi družabnost in tovarištvo. Na pobudo ZITTS so se začela ustanavljati društva v večjih krajih kot Ljubljani, Celju, Kranju in drugje. Letos jeseni bomo tako tudi ljubljanski tekstilci praznovali 30-letnico ustanovitve ljubljanskega društva. Osnovne smernice dela zveze in društev so bile in so še izobraževanje članov, organizacija ogledov podjetij in strokovnih ekskurzij po Sloveniji in Jugoslaviji. Izdajanje strokovnega časopisa Tekstilec, ki se je iz prve zasnove Tekstilni razgled izoblikoval v kvalitetno strokovno glasilo. Izdajale so se razne strokovne brošure, zborniki, tekstilni priročnik, tekstilni slovar in drugo. Društva so prirejala športna tekmovanja in tudi tekstilnih plesov ni manjkalo. Mnogo je bilo aktivnosti, za katere so bili pobudniki člani društev. Iz zapisov in spominov veteranov društva, ki so zbrani v šesti številki Tekstilca, veje velika pripadnost stanovski organizaciji, ljubezen do stroke in ponos, da so tekstilci. Na žalost pa ta zagnanost, pri nas mlajših tekstilcev, upada. Zakaj tako? Ali nismo dolž- ni našim starejšim kolegom, ki so bili res s srcem tekstilci, da ta zanos ohranimo in ga poglobimo. Francka Podpeskar Delo inštruktorke v apreturi Marija Rožič Okoli leta 1970 se je proizvodnja v Dekorativni pričela naglo širiti, zato smo potrebovali precej novih delavcev. Da bi v čim krajšem času poučili čim več delavcev, je bilo ustanovljeno novo delovno mesto — inštruktor praktičnega dela. Tudi fluktuacija iz neposredne proizvodnje, posebno v oddelku apreture in barvarne, je bila takrat večja kot sedaj. Postopek uvajanja in poučevanja novosprejetih delavcev smo razdelili na pet področij: — sprejem delavcev, — poučevanje pred prihodom na delovno mesto, — poučevanje v oddelku, — poučevanje na delovnem mestu, — poučevanje delovnih metod. Sprejem novih delavcev in ostale formalnosti opravi kadrovsko splošna služba, potem pa se novosprejeti delavec na posebnem uvajalnem seminarju, ki ga vodijo strokovni delavci, seznani s podjetjem, z izdelki, upravljanjem podjetja, organizacijo podjetja, varstvom pri delu in drugimi pravicami in dolžnostmi delavca v združenem delu. Nato kadrovsko splošna služba pokliče ustrezno inštruk-torko, ki ima nalogo, da novinca pouči o oddelku in delovnem mestu. Novosprejeti delavec se mora seznaniti z namenom dela, ureditvijo delovnega mesta, spoznati mora priprave na delovnem mestu, seznaniti se mora z varnim delom, z zahtevami r.a kakovost, z delovnimi normativi, vzdrževanjem reda in čistoče in z izpolnjevanjem delovnih listov. Poučevanje traja kar nekaj časa zaradi raznolikosti del, predvsem v oddelku apreture. Tu ni dovolj delavca le poučiti upravljati s stroji, ampak mu je potrebno tudi privzgojiti primeren odnos do kakovosti dela. Kakovost izdelkov je odvisna prav od zavesti delavcev. Inštruktorka v apreturi, kakor tudi v ostalih oddelkih, najprej seznani novosprejete delavce z neposrednimi vodji in sodelavci. Nato sledi spoznavanje oddelka, ki obsega fazo dela, zaporedje faz, pomen dela vsake faze, opis dela na vsaki fazi, opis priprav in strojev in zahteve po kakovosti na vsaki fazi. Potem pa začne delavec praktično spoznavati delo. Vsak novosprejeti delavec je najprej razporejen na dela in naloge apre-ter III. Dela apr eter j a III so lažja dela, kot so pomoč na Fama-texu, iglanje, likanje in ročno rizbanje. V začetku poučevanja je inštruktorka stalno prisotna in praktično pouči delavca. Ko spozna, da delavec že samostojno opravlja delo, le občasno kontrolira pravilnost dela in kakovost izdelkov. Pozneje, ko delavec v redu opravlja lažja dela. se ga razporedi na druga bolj zahtevna dela kot so striženje in raztepanje, seveda zopet ob prisotnosti inštruktorke. Na koncu preizkusne dobe, ki traja dva meseca, poda inštruktorka svoje mnenje o novo sprejetem delavcu. Razen uvajanja in usposabljanja novosprejetih delavcev za delo je naše delo tudi spremljanje kvalitete dela na tehnoloških fazah. Občasno tudi kontroliramo delo delavcev in uvajamo nove boljše metode dela v sodelovanju z mojstri, obrato-vodji in tehnološko pripravo dela. V zadnjem času pa o delu in tehnoloških postopkih seznanjamo tudi praktikante srednjih in visokih šol ter jim pomagamo pri izvajanju njihovih programov. Če zahteva njihov program tudi priučitev na kakšnem od strojev, storimo tudi to. Naše delo je pestro in zanimivo, pa tudi težko, saj moramo biti pogosto tudi psihologinje. Dobro je tudi, da smo vedno razpoložene. Marija Rožič Kam? Kdaj? Kje? Za koliko? Kako? Na dopust! KAKO JE BILO ... ■— Pred nekaj dnevi sem se vrnil iz Lanterne iz Poreča. Vreme je bilo odlično, škoda da je bila voda bolj mrzla. S prikolico sem zadovoljen, moti me le, da je bila posoda že od prej tako umazana, da je niti očistiti nisem mogel, kar pa je nerodno zaradi tega, ker bi morda moj »naslednik« mislil, da sem jaz tisti krivec. Predlagam, kar je hkrati tudi mnenje večine, da bi vsaj nekaj prikolic prestavili v Umag. Nerodno je tudi to, da je večina prikolic postavljenih na soncu. — Tudi jaz sem bil v Lan-terni. Prikolica, v kateri sem bival, je bila postavljena na dobrem mestu, tudi vreme mi je bilo naklonjeno, tako da sem lahko resnično zadovoljen. Pripomb torej nimam, edino obala otrokom ne ustreza. Meduz ni bilo, pa tudi ježkov ne. Trgovine so bile založene, celo kavo so imeli. — Nekaj dopustniških dni sem preživel v Lanterni in vesel sem, da sem prikolico sploh dobil. Moje počutje na morju? To je pa moja osebna stvar. — Brez pripomb sem. Bil sem v Lanterni, vreme je bilo v redu in tudi počutil sem se dobro. Dobro bi bilo, da bi bile prikolice v različnih kampih, saj imaš s tem možnosti izbiranja. V glavnem sem zadovoljen, je pa tako, da nekomu nekje odgovarja, drugemu pa na istem mestu ni všeč. — Pred nekaj dnevi sem se vrnila z dopusta. Preživela sem ga doma, na deželi. Turistični rekviziti, ki sem jih uporabljala, so bili: vile, grablje, kuh-Ija .. . Bilo je prijetno — domači kmečki turizem. ...IN KAKO BO? — Sem že bil in bom še šel za nekaj dni. Počitniške dni preživljam na Rabcu, vendar imam premalo dopusta, da bi zadostil vsem mojim željam. Ker sem še brez družine, denar ni problem. Kdor dela, mu tudi denarja ne more zmanjkati. — Doma bom. Pri hiši bomo še malo postorili. Škoda je prostih dni, da bi jih zapravili na morju. Lani sem bila v prikolici, letos pa bom tudi zaradi bolezni ostala doma. — Za deset dni grem v hribe (Jalovec—Mangart—Km . ..). V septembru bom šel tudi na morje, v Lanterno. Potoval bom v stilu stabilizacije — s kolesom. — Med drugim bom tudi jaz ostala doma. Pri meni je bolj vprašanje denar, ki ga ni nikoli dovolj. — Doma na Štajerskem bom in v Ljubljani. V DO pač nismo dobili prikolice in tako smo se od morja poslovili. Toliko denarja, da bi si privoščili dopust v lastni režiji, pa tudi nimam. V % — Počitnice bom preživel v Martinščici na Cresu, s šotorom. Vsekakor se bom imel bolje kot sodelavci, ki gredo oziroma so bili v Lanterni. — Odšla bom domov, v Podravino. Sicer je daleč, smo pa med letom nekaj privarčevali in bo že šlo. Ker je hčerka srčni bolnik, na morje ne bomo šli. — Šla bom v Novigrad, kjer imajo v sestrini DO počitniški dom. Z denarjem je pa bolj tako, med letom je bilo potrebno bolj stisniti, da si bomo lahko privoščili teden oddiha na morju, vsaj zaradi otroka. — Tudi jaz bom doma, ker zidamo hišo in bomo denar in čas porabili predvsem za to. — Vse počitniške dni bom preživel na morju, na Lošinju. Nekaj časa bom v šotoru, potem pa v prikolici, ki jo je dobila žena v svoji DO. V Lanterni mi ni všeč, zato tudi nisem zaprosil za prikolico. Obala mi tam ni všeč, pa tudi predaleč je od centra od Poreča. Denar? Regres bom porabil za bencin, ostalo pa sem moral privarčevati. — Nekaj dopustniški dni bom preživela v Lanterni v Poreču, ostalo pa doma. Pričakujem, da bo v redu, prijeten dopust je tudi, če ga preživiš doma, v krogu svoje družine. J. H. Sporočite svoje vtise z dopustov na interni tel. 54. Iz popotne torbe S triglavskega veter gorovja prav rahlo šumi in pihlja me vleče in žene v vrhove v dolini miru mi ne da. Če pa jaz se ne vrnem ne joči se dekle nikar ti name pozabi, pozabi na grob moj — gore. Bila je že popoldanska ura, ko sem se še z dvema fantoma namenil iz Petrovega brda na Črno prst. Za mano je bil že naporen dan, vendar sem želel prehoditi še ta del poti. Precenil sem lastno moč in sem se skušal z mladimi fanti. Saj tiste tri ure bom že še prehodil, sem si mislil. Po dveh urah in pol hoda koče še ni bilo videti. Mračilo se je že. Zagledal sem planšarij o, v nogah pa sem imel že zelo malo moči. Fanta sta bila trdno odločena, da gresta do koče, jaz pa sem bil v dilemi. Utrujenost me je premagala, zato sem se odločil za planšarij o. Bo že kako, poslovil sem se in šel. Ko sem prišel do prve koče, je bila zaklenjena, enako tudi druga, tretja... Kaj sedaj? Pred eno od koč je bilo malo strehe. Iz drv sem si napravil ležišče, nekaj malega pojedel in legel. Po uri spanja sem se zbudil, ker je ropot prekinil nočno tišino. Upal sem, da je jež, zato sem skušal ponovno zaspati. Pa ni bilo miru. Oglasila se je tudi sova. Pa tudi pihati je začelo. Kaj sedaj? Pričel me je stresati mraz in z rokami sem se moral drgniti. Zaspati skoraj nisem mogel več. Obhajale so me grozne slutnje in sem težko čakal dneva. Ko se je pričelo daniti, sem takoj vstal in odšel. Čez nekaj časa sem se ogrel, čez dobre pol ure pa sem bil tudi že v koči. Napil sem se toplega mleka in moč se je vrnila. Ko sta fanta vstala, smo pot nadaljevali. Upam le, da se mi kaj takega ne bo več zgodilo. Bučo DOGODEK Zgodilo se je na zgornjem Bavarskem in krajevni tisk je na veliko poročal o tej nesreči. Kmet Drobtinčnik je peljal svojega konja Bacija h kovaču, da bi ga podkoval. Kmetica je šla za njim, a tega ne bi smela storiti, kajti v kovačnici je Bači nepričakovano sprožil zadnjo nogo in zadel kmetico. Na mestu je padla mrtva. Kar se je zgodilo pri pogrebu, pa ni bilo v časopisu. Najmanj osemdeset od stodvajset duš v domačem kraju je ob odprtem grobu sočustvovalo z vdovcem, a le gospod župnik je opazil tole: Kadar mu je stisnila roko kmetica, je Drobtinčnik hvaležno pokimal, kadar mu je stresel šapo kmet, pa je vselej odkimal. »Čuj Drobtinčnik,« se je pozanimal gospod župnik po pogrebu, »kakšno smešno kimanje pa je bilo tam pri grobu tvoje žene?« »Oh, gospod župnik, takole je bilo: ženske so mi pravile, moje prisrčno sožalje, pa sem vedno pokimal v zahvalo, pri možakarjih pa sem odkimal, ker so me vsi po vrsti spraševali: Mi prodaš svoje kljuse?« Morda niste vedeli %m 1 lilf 1 .1 {H ... Da ni več tkalskih strojev v tkalnici v prvem nadstropju in da bo tu skladišče surovega blaga za barvanje na kontinuiranem barvarskem aparatu. Da so v naših delavnicah sposobni generalno obnoviti vozni park. Kronika Z odsluženja vojaškega roka sta se vrnila Na počitniškem delu so bili naslednji učenci: Vilfan Marjan — pripravljalnica Senčar Janez —• šivalnica TOZD SUROVA TKANINA Šušteršič Primož — barvar. preje Marega Liljana — pripravljalnica Vinkovič Irena — pripravljalnica Pintar Monika — pripravljalnica Brezak Tatjana — pripravljalnica Trobec Mojca — pripravljalnica Umek Marjanca — tkalnica Sirnik Robert — barvar. TOZD GOTOVA TKANINA Matjašič Srečko — šivalnica Pušnik Karlo — šivalnica Cankar Robert — šivalnica Zupan 'Bogdan — šivalnica Grujčič Branko — šivalnica Kovačič Tomaž — šivalnica Berzelak Boris — šivalnica Boh Igor — šivalnica DSSS Kuplenk Alenka — sklad, pogon, materiala ZAHVALA Ob izgubi moje mame se sodelavcem iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje ter sindikalni organizaciji za prejeti denar namesto venca. Marija Gorše DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: TOZD SUROVA TKANINA Majerle Ljubica — upokojitev TOZD GOTOVA TKANINA Baič Angela — upokojitev ROJSTVA Berce Minka — hči Blaznik Vojko — hči DELOVNI JUBILEJI 35 let Rudolf Vera Ložar Silva 30 let Bezlaj Vinko 20 let Škrbine Alojzija Kristan Ivanka Kapun Ignac Sieberer Marjeta Skrbinšek Jože Treven Vida Garbas Magda Jenšterle Rozalija Rančnik Marija Gornik Tončka 10 let Milaku Memet Goričanec Nada ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta se sodelavcem iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje ter sindikalni podružnici za prejeti denar namesto venca. Anka Sečki Izdaja v 1350 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 574-316 — Uredniški odbor: Francka Rupar, Franc Pestotnik, Marjan Peklaj, Edvard Cepuš, Milan Kočar, Zoran Janič, Milka Klobučar, Branka Tušar, Marija Murn — odgovorni urednik — Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 121-72) je glasilo oproščeno davka na promet.