I „ren^^''®™ zadevo, I Ivan Fink iz Konjic, B tiji letih vzgojü pet- il^'Wcv, Avgust Slati- t Marjan Mušič in f,!dislav Bajda iz Ko- l^j. Franc Skrbinek. „J skupščina pa je po- -'^j-iznanja tudi vsem ^^ šolam na svojem f zaradi uspešnega pri lanskem re- in organizaciji gladine, ki je v zad- .^obju realizirala že j^jih akcij. Prvič se je • ^ so med nagrajen- f obrti^i^i in kmetje, ^gotovo lep dokaz skrb- jDora- I. B. ŠENTJUR ARNEVAL iar je težko narediti ^ je b->o mogoče v ju. Mladinski klub je ,to pripravil veliko zabavo z manjšim jom. Dve veliki vozili inii sta prispeli iz Pro- vasi, s trga pa so jih pili v zadružni dom. GOSPODINJE I razviti industriji kon- K hrane je kuhanje še umetnost. Tega se z mnogimi šentjur- : dobro zavedajo tudi ivski univerzi. Zato bo- «m bega meseca orga- inov kuharski tečaj. ANEK MLADIH lio aktivnih sestankih iv svojih organizacijah a in v delovnih or- tih, pripravljajo v Šentjurja občinsko konfe- renco, ki bo dala odgovore ali stališča do pomembnih vprašanj kot zaposlovanja in aktivnejšega odnosa mladih do družbenega dela. TEČAJ NEMŠČINE v tem tednu se je pričel v Šentjurju tečaj nemškega je- zika po hitri metodi, ki ga je pripravila Delavska univerza. Pouk bo trajal 50 ur, sluša- telji pa se ga bodo udeleže- vali dvakrat tedensko. V ŠENTVIDU ZADOVOLJNI v Šentvidu pri Planini so imeli 3 predavanja o obramb- ni vzgoji prebivalstva, ki so jih spremljali s celovečernimi filmii. Kot kaže so biH ljudje zadovoljni, saj se je vedno zbralo nad 90 po.slušalcev. VITANJE POVSOD VEČ KANDIDATOV Na kandidacijskem zboru v Vitanju so volivci tega ob- močja razpravljali o obnovi cest, ureditvi vodovoda, elek- trifikaciji nekaterih zaselkov, obnovi šole in dozidavi no- vega objekta, kar vse je pred- videno v naslednjem štirilet- nem obdobju. Ko pa so go- vorili o kandidatih za odbor- nike občinske skupščine, so za vsako volilno enoto pred- lagali po štiri do pet ljudi. Nikjer niso bili zadovoljni sa- mo z enim kandidatom in so pripominjali, da take vo- litve sploh ne bi bile volitve. Med letošnjimi kandidati je tudi nekaj žensk. -javi OBČASNI OBISKI ZDRAVNIKA PREREDKI Kljub temu, da prihaja v Vitanje zdravnik trikrat te- densko, ljudje s tem niso za- dovoljni. Vedno polne čakal- nice dokazujejo, da bi bilo treba zdravstveno varstvo vi- tanjskih občanov urediti ka- ko drugače. Ljudje se še zmeraj zavzemajo za pred- log, naj bi Vitanje dobilo svojega zdravnika, ki pa bi po potrebi obiskoval tudi druge kraje. -javi UGODEN START PODJETIJ Delovne organizacije v hra- stniški občini so si za letos zastavile za okrog 8 do 10 odstotkov večje proizvode in poslovne načrte, kot so jih dosegle lani, zato je bist- venega pomena, da že zdaj ne zaostajajo za sprejetimi obveznostmi. Med slednje so- di tudi iz\'Oz. Januarja so iz Steklarne prodali za ne- kaj nad 2 milijona dinarjev blaga v tujino, iz tovaine ke- mičnih izdelkov pa za 64 ti- soč dolarjev. Nekaj izdelkov so izvozili tudi iz podjetja »Sijaj«. Hrastniški rudarji so januarja obratovali tudi ob nedeljah, da so ustregli velikemu povpraševanju po premogu, zlasti za široko po- trošnjo. Svoj proizvodni na- črt so presegli za več kot 7 odstotkov. 2650 DELAVCEV NA ZBORIH v Hrastniku so med prvi- mi v Zasavju končali kandi- cijske zbore v delovnih or- ganizacijah. Na 25 sestan- I kih je sodelovalo nad 2650 nef>üsrednih proizvajalcev, ki so izbrali 60 možnih kan- didatov za odbomLce zbora delovnih skupnosti občinske skupščine. Med predlaganimi je največ delavcev, tehnikov in ostalih strokovnjakov. ŠMARJE VSELJUDSKA OBRAMBA v šmarski občini poteka- jo predavanja o vseljud- ski obrambi. Doslej so jih opravili že (prvo tenx) iz ci- klusa treh) v Rogatcu, v ste- klarskem šolskem centru in steklarni »Borisa Kidriča« ter v podjetju »Oblačila« v Rog. Slatini. Ostali dve te- mi bodo posredovali obča- nom do konca tega meseca. ROGAŠKA SLATINA NE SAMO IZKAZNI- CA ZA ZAKONI v Rog. Slatia< so končali kiüiarski tečaj, ki ga je or- ganizirala šmarska delavska univerza, vodila pa tovariši- ca Marija Birsova, predmet- na učiteljica za gospodinjski pouk. V tečaj se je vključi- lo 13 deklet in žena iz Rog. Slatine in okolice — pred- vsem iz Sladke gore. Trajal je tri tedne in tečajnice so kljub izredno slabemu vre- menu redno prihajale, če- prav so morale nekatere tu- di po uro in več hoditi do avtobusa. V razgovoru so te- čajnice povedale, da so prej znale le malokaj skuhati, da pa se zdaj ne bojijo več ni- ti kuhanja, niti solidne in okusne postrežbe. Nekdo je v šali pripomnil, da imajo zdaj izkaznice za zakon! V DIR PO SNEGU Obilico snega so izkoristi- li tudi taborniki iz Rog. Sla- tine. Za medvedke in čebe- lice so organizirali sankaška tekmovanja. Kljub zelo sla- bemu vremenu je prišlo nad 20 otrok, ki so se po- merili med seboj. Vsi so do- bili tudi nagrade, ki jih je prispeval sindikat steklarne Borisa Kidriča. USPEŠNO TUDI NA PODEŽELJU Prejšnji in ta mesec je ekipa transfuzijskega oddel- ka celjske bolnišnice obisko- vala tudi naše vasi. Čeravno so bile poti zametene, našim kmetovalcem ru bilo težko priti na oddajo krvi tudi po ure daleč. V Nazarju se je odvzema krvi udeležilo 96, v Grižah 43, v Andražu 60 in v Ločah 91 vaščanov. Uspešne krvodajalske akci- je v teh vaseh so vzoren do- kaz, da tudi naši kmetje ne zaostajajo za delavci in me- ščani, če gre za pomoč bol- niku in ponesrečencu. Zavednun kn'odajalcem za plemenito in humano delo vse priznanje in iskrena hva- la! Ostale občane in vašča- ne, ki se krvodajalskih ak- cij do sedaj niso udeleževa- li, pa vljudno vabimo, da sledijo zgledu omenjenih va- ščanov in da se tudi oni uvr- stijo med krvodajalce. bSču 'J so ^tili flav [ne. 'iveli Jistiii Ni kaj reči! Hud prekršek! Odpišimo napačno pojmovanje o tem, češ, da je orodje last hišnega sve- ta, ne pa last hiše, oziroma vseh sta- novalcev v hiši, da hišni svet samo upravlja v imenu stanovalcev, gospo- dari, ni pa kak milostni dobrotnik, ki nekaj dovoljuje ali preipoveduje. Zanimiv bi morda bil pravni aspekt primera. Če bi že pK) »regelcih« imel predsednik HS prav, mu je še vedno mogoče očitati birokratsko ozkost, če ne celo kanec hudobije, kajti on nima vozila in zato tudi ne garaže. HOČEMO PRIZADEVNE ODBORNIKE! Mnogo je ljudi, ki imajo v teh dneh veliko dela s pri- pravami na volitve. Največ pa je tistih, za katere pred- stavljajo vohtve dan, ko bodo odšli na okrašena volišča in oddali svoj glas za tiste ljudi, ki so po njihovem mne- nju sposobni, da opravljajo važno in zahtevno funkcijo Zato ni čudno, da po vseh občinah, krajevnih skupnostih, vaseh in malih zaselkih premlevajo, kdo bi bil najboljši med njimi, da bi ga predlagali kot »svojega«. Kriteriji za »najboljšega« so precej enotni, saj vsi poudarjajo, da mora poznati in razumeti probleme ter te pravilno po- staviti tam, kjer jih je možno rešiti. Takšno je mišljenje ljudi, ki izihaja predvsem iz gledanja uspehov odbornikov, ki so jih volih prej. Mnc^i so izpolnih pričakovanja, dru- gi zopet ne. Zato hočejo ljudje prizadevne odbornike. Pet občanov v Šentjurju pri Celju smo vprašali, kaj menijo o delu odbornika, ki so ga izbrah sami na zadnjih volitvah in kakšno naj bo bodoče delo člana skupščine? MARIJA HORVAT, statisti- čarka v ZD: »Odbornik bi mo- ral bolje prenašati probleme naše zdravstvene službe na seje skupščine. Nujno potre- bujemo nov 2dravstveni dom, zbrati bo potrebno precejšna sredstva in menim, da bi lah- ko odbornik v tem primeru odigral važno vlogo. Sedaj, ko bomo zopet volili, si želi- mo samo to, da bi bila pove- zava med zdravstvenim do- mom in občino glede skupne- ga reševanja problemov bolj- ša.« JOZE PLBMENTAŠ, poslo- vodja samopostrežbe Merx: »Moram povedati, da nas je odbornik, ki smo ga izbrali na zadnjih volitvah, dobro zastopal. O delu skupščine nas je obveščal na sejah ko- lektiva in sejah delavskega sveta, naše predloge pa je prenašal na seje skupščine, če bo tako tudi v prihodnje, bom sam zelo zadovoljen. Ta- ko pa bo moralo biti, saj se občani iz leta v leto bolj vključujemo v reševanje pro- blemov v občini C KAREL MULE J, upokoje- nec: »Upokojenci smo le red- kokdaj zadovoljni, predvsem iz vzrokov, ki jih gotovo po- znate. Povedati pa moram, da so odborniki po mojem mnenju zelo dobro opravili svojo nalogo. To se vidi v po- pravilu cest in lepšem videzu samega Šentjurja. Le tisti z Gornjega trga so premalo na- redili za stari Šentjur. Upam, da bodo novi odborniki nare- dili več.« FERDO STERMŠEK, mizar v Alposu: »Težko je odgo- voriti na to vprašanje, saj z odbornikom nismo imeli po- sebno tesnih stikov. Nihče nas ni obveščal o tem, kaj se dogaja na sejah skupščine, zato bi rad, da v bodoče pri- pravijo več sestankov in raz- govorov, na katerih bomo so- delovali tudi mi in tako pri- spevali k reševanju proble- matike vsega kraja.« OTO URBANCEK, uslužbe- nec: »Večina teh, ki smo joh izvolih, je izpolnila tisto, kar smo pričakovali mi, kot voliv- ci. Razumljivo pa je, da so bili med njimi tudi takšni, ki niso naredili veliko ali celo nič. Kakor opažam, so sedaj odborniki mnogo bolj priza- devni pri svojem delu v skup- ščini, kot je bilo to nekoč. Zato tudi mi v teh dneh veli- ko mislimo o tem, koga bo- mo predlagah.« Resnična prizadevnost in ne samo častihlepje po fimkciji je merilo odbornika, ki ga priznavajo šentjurški občani. S. M. —T. V.