PREGLEDNO O NOVOSTIH Navsezadnje že mnogi sedanji natisi niso SLOVENSKE MATICE več dosegljivi, razprodana dela so sama po sebi zgovorna za Slovensko matico. Vsakoletno izpraševanje o knjigah Najbolj izzivalno delo med letošnjo Slovenske matice se v osredju zastavi ne bero je gotovo študijska knjiga Vinka le kot vprašanje, ampak tudi kot poseben Globokarja Vzdih - izdih. Prvo je treba položaj ustanove, ki se ne more kosati z ugotoviti, da je slovenski knjižni trg sila velikimi založniškimi hišami ne po števi- siromašen, kar zadeva knjižnih, študij- lu izšlih knjig ne po možnostih, ki jih v skih glasbenih izdaj, ko zlepa ne dobimo diferenci lahko zaslutimo. Tedaj je pri ne delo domačega ne tujega avtorja. Pri Slovenski matici že omejeno število knjig isti hiši izšla knjiga Boruta Loparnika je odločilnega pomena za kakovost hiše, opozorilo, da zmoremo kakovostna dela kar se pri velikih založbah ne pozna toli- z glasbenega področja, vendar, žal, zelo ko, če kakovostna odstopanja zameglijo zaostajamo za drugimi narodi pri natisih bolj komercialni računi. Verjetno je po- takih in sorodnih del. Vinko Globokar trebno kakovostni element v taki korela- pa je z Vzdihom - izdihom, prevedenim ciji trajno držati v zavesti, ko pride do iz francoščine, na konici razmišljanja o izbire in odločitve; potrebno je nekaj več sodobni glasbi in tendencah, ki imajo kot kratkoročno načrtovanje, da bi dose- praktično veljavo v koncertnih priredi- gli optimalne rezultate. Če se je kdaj tvah. Študija je nastajala med leti 1981 in primerilo, da je potencialni bralec imel 1982 kot zaporedje razgovorov s franco- kdaj priobčutek, daje tu izšlo nekaj, kar skim pesnikom in novinarjem Claudom drugje ne bi, je edino upravičeno vpraša- Menierom. V Parizu živeči skladatelj in nje ob tem, ali gre za strokovno ali po- glasbenik ima za naslov študije eno od membno delo, ki je slovenskemu prosto- svojih skladb, študija pa je pripravljena ru potrebno, ali je morda vmes neljuba za francosko izdajo in je sedaj izšla v pomisel na »odlagališče«. Slednjega je po skrbnem prevodu Metke Zupančič. Knji- vsem videzu zadnja leta vse manj in prav ga nima oblike intervjuja, pač pa avtor bi bilo, ko bi tovrstni redki primeri prete- združuje del svojih (glasbenih) spomi- klih let ne našli mesta v redni zbirki. Na nov, doživetij, razglabljanj v študiozno srečo pa so tista kakovostna, kar nepo- premišljene postavitve. Za njim je široka grešljiva dela daleč prekrila drugo, z dol- glasbena poustvarjalna in ustvarjalna iz- goročnim načrtovanjem pa je le možno kušnja, ki je verjetno bolj poznana uresničevati vizijo maksimalne uspešne evropskemu prostoru kot nam. S knjigo in vsebinsko polne, nesporne prisotnosti Vzdih - izdih smo pridobili delo, ki terja v raznorodnih knjigah Slovenske matice. ploden razmislek; naj bo Globokarjev 985 986 modernizem komu všeč ali ne, neodložljivo je razmišljanje o tem, kar ponuja, kar je navsezadnje sedanji trenutek glasbenih tendenc. A priori odkloniti tako razmišljanje bi pomenilo zavreči možnost za spoznavanje sodobnih glasbenih tendenc in se izogniti dialogu - ali pa koherentnemu odnosu do ponujenega. Glo-bokarjeva knjiga Vzdih - izdih je napisana živopisno, osebno barvito, kar daje tudi za glasbenega nestrokovnjaka privlačno podobo in razumljivo razlago. To pa so že odlike, da zmore glasbeni strokovnjak podati vse tisto, kar pojmuje kot bistveno v sodobnem glasbenem dogajanju, preprosto in dojemljivo in z zgovornimi primeri. Več o Globokarjevi knjigi Vzdih - izdih so dolžni povedati strokovnjaki. Zelo lep knjižni ovitek je izdelal Janez Bernik, za notranjo podobo knjige pa je poskrbela Andreja Mejač. Irena Gantar Godina je z razpravo Masarvk in masarvkovstvo pri Slovencih podala gradivo, ki ga v strnjeni in študijsko zaokroženi podobi pogrešamo že dolgo časa. Avtorica ima kot osrednje svoje razprave čas političnih dogajanj na Slovenskem od 1895. do 1914. Seveda je najprej prikazala osebnost T. G. Masa-ryka ter ideje češkega političnega realizma pred koncem stoletja, kar so lahko spoznavali tudi slovenski, hrvaški in srbski študenti, ki so študirali v Pragi. Pojem »slovenski realisti« je avtorica uvedla namesto oznake masarvkovci, pojem pa velja za politični oder na Slovenskem po letu 1900, naj gre za te predstavnike v okviru Jugoslovanske socialdemokratske stranke ali za drugačno manifestacijo Masarykovih vplivov in idej. Posebno mesto imajo masarvkovci v okviru na-rodno-radikalnega dijaštva in pri prepo-rodovskem gibanju med leti 1912-1914. Avtorica je podala svoje ugotovitve, kako so te ideje odmevale pri Antonu Der-moti, Josipu Ferfolji, Karlu Schvveigerju in Ivanu Zmavcu, seveda ne glede, ali so Masarvkovo miselnost sprejemali le delno, jo podredili domačim in svojim vidikom. Skoda, da ni avtorica konkretizira- Igor Gedrih la pomislekov pri Dušanu Kermauner-ju ob njegovi prestrogi presoji masarv-kovcev. Razprava pa bi bistveno pridobila, ko bi bila avtorica vključila odmeve Masarvkovih idej pri Slovencih tudi po letu 1914 in bi tako monografsko kom-pletirala raziskovalne dosežke. Ob koncu je dodana intervjujska Razprava o svobodi znanosti in prepričanja na univerzah, pogovor med J. E. Krekom in T. G. Masarvkom je prevedel dr. Jaro-mir Beran. Preprosto in okusno knjižno opremo je izdelala Andreja Mejač. V okviru Slovenske filozofske misli pa tretja knjiga prinaša razpravo Antona Stresa Heglovo in Marxovo pojmovanje svobode. Pojem svobode, tako različno pojmovan, je v Stresovih razglabljanjih našel središčni pomen pri dveh mislecih 19. stoletja, ki sta filozofsko in družbeno bistveno vplivala ne le na tedanji čas, mnogo bolj na kasnejši. Avtor je prešel od splošnih značilnosti Heglove filozofije do logike kot znanosti o svobodi, k filozofiji duha, vse do pojmovanja osvobajanja kot poduhovljanja. Zatem je izvedel primerjavo med Marxom in Heglom in izpostavil Marxovo antropologijo ter zgodovino in njene zakone. Marx ostaja s Heglom povezan z nekaterimi logičnimi in ontološkimi načeli, vseskozi pa je v ospredju Marxov materializem nasproti Heglovemu absolutnemu idealizmu. Če poenostavljeno rečemo, da je Hegel zagovornik poduhovljene notranjosti, potem smemo videti v Marxovih mislih obrat od tega k zakonitostim proizvodne in z družbo povezane dejavnosti. Marxov poudarek tistemu, kar imenujejo Nemci Gegenstaendlichkeit (predmetnost), je zanj bistvenega pomena tudi tedaj, ko govori o vprašanju svobode. V Stresovi razpravi je bistven dosežek v primerjavi obeh mišljenjskih sklopov, v razločnici med njima, s poudarki tipičnega za enega in drugega. Razprava je nastala kot rezultat avtorjevega temeljitega poznavanja besedil in argumentiranih teoretskih postavitev. Knjiga Boga Grafenauerja Slovensko 987 Pregledno o novostih Slovenske matice narodno vprašanje in slovenski zgodovinski položaj prinaša njegove članke od 1938. do 1945, ponatis revialno objavljenih razmišljanj pa sestavlja strnjeno celoto. Tako se' nam dopolnjuje podoba slovenskega narodnega vprašanja, kot se nam v sedanjem času razodeva skozi stara ali nova razmišljanja več sodobnikov. B. Grafenauerjev temeljni položaj izhaja iz zavesti o naravni in zgodovinski narodni skupnosti. Slovenstvo kot prvinska življenjska skupnost je aktualna ne le v času, ko so nastali ti članki, pač pa tudi danes, seveda z vsemi premiki časa in razmer. Način B. Grafenauerjevega tedanjega razmišljanja s konkretnimi analizami je povezan z zgodovinskim načinom mišljenja in kritiko.' Ne nazadnje zaradi koroškega rodu avtor z občutljivo senzi-bilnostjo, a hkrati z znanstveno zadržanostjo obravnava vse tisto, kar je spremljalo čas in nelahke razmere slovenskega naroda v dobi politične diktature in vse bolj pretečega fašizma. Članki v knjigi ne govorijo le o ozkih problemih, o (potrebnih) dnevnih aktualnostih, saj segajo mestoma tudi prek meje in prek ožjega narodnega problema. Ena od misli, ki je značilna za B. Grafenauerja, pravi, da je za rešitev skupnega slovenskega programa potrebno imeti pred očmi narodne interese, ne pa toliko interese strank ali ideologije. Posamezni članki v knjigi so obdržali kronologijo nastanka. Skladno knjižno opremo je naredila Andreja Mejač. Z leposlovnega področja pa je pred nami roman Borisa Pahorja Zatemnitev. Tudi v tem primeru gre za ponatis, saj je roman izšel 1975. v Trstu v samozaložbi, vendar je ostal v Sloveniji neznan. Natis pri Slovenski matici pa se razlikuje od prvotiska v tem, da je pisatelj nekatere dele Zatemnitve poglobil, izpopolnil, tako da smemo imeti sedanjo izdajo za »dokončno« redakcijo. Pahorjevemu pripovednemu delu daje Trst s sožitjem narodov trajen okvir; tudi sedanji roman ima oporišče na pisateljevi lastni izkušnji in preizkušnji, v Zatemnitvi - kot v dru- gih dveh romanih, ki bi jih lahko povezali v trilogijo - je mnogokaj avtobiografskega, čeprav Zatemnitev spet noče biti docela življenjepisna izpoved. Boris Pahor je v Zatemnitvi zajel čas. ko se je v Evropi razvnela druga svetovna vojna. Pretresi, ki jih doživljajo glavne osebe, so individualne in skupne, področje Trsta z okolico pa opredeljuje za Slovence posebno stanje pod fašizmom. Glavna oseba, Radko Suban, doživlja krize na različnih ravneh, vse od osebne, ljubezenske do narodne in vojne, a v njem je dovolj volje ne le po preživetju, pač pa tudi po osebni pokončnosti, kljub prisilam in življenjski ogroženosti, kljub tragičnim dogodkom in mestoma lastni neodločnosti. Ovojnemu listu bi se namesto detajla Gauguinove slike bolj prilegala grafika A. Cernigoja ali pa Lojzeta Spa-cala. Czeslavv Milosz je književnik, ki ga premalo poznamo. Ob tistem, kar je pri zbirki Nobelovci izšlo pri CZ, je to druga knjiga; pesmi Somrak in svit sta skupaj izdali Slovenska matica in Partizanska knjiga. Zbirko je skrbno uredil Tone Pretnar, ki je tudi prispeval največ prevodov Miloszevih pesmi, med prevajalci pa so še Rozka Štefan, Wanda Stepnia-kovvna in Lojze Krakar. Če smo kdaj pa kdaj revialno sledili prevodom, pa šele knjižna strnitev kaže moč Miloszeve pesniške besede, zlasti če gre za nekatere antologijske primere. V krogu povojnih pesnikov ima Czeslaw Milosz prav gotovo posebno mesto, ne le po bivanjski poti, ampak predvsem kot književnik in kot kozmopolit, ki ima korenine v Poljski. Doživljajski vzgibi, kijih v nemiru in negotovosti doživlja Czeslaw Milosz, so v mnogočem znamenja časa, splet individualnega pretanjenega doživljanja in (samo) izpraševanja ter posledica usodne zareze pretresov krizne civilizacije. Meditativna prvina se pri Miloszu ne ponavlja, pač pa je sveže odkrivajoča. Tone Pretnar je kot urednik zbirke dal viden poudarek pesmim, ki govorijo o narodu, Poljski, zgodovini, vendar je v pretresih 988 Igor Gedrih čutiti utrip Evropejca, ki zna misliti dlje Mitoszevega prevajalskega deleža, pri od trenutka, dlje od zemlje, kjer čuti Eliotu je verjetno mišljen Thomas Ste- svoje korenine. Od verznih oblik prehaja arns, lahko pa bi bil tudi kdo od drugih pesnik k svobodno razvezanim ritmičnim dveh Eliotov. Gladko tekočih prevodov oblikam, ko prehaja v refleksivno prozno Miloszeveh pesmi smo lahko samo vese- izpoved. Ni naključje, daje urednik zbir- li, prav pa bi bilo, ko bi se prej ali slej ke na koncu dodal esejistični primer Mi- seznanili s slovenskimi prevodi odbranih toszevega kritičnega in izostrenega raz- Mitoszevih esejev, zlasti tistih, ki priza- mišljanja. Škoda, da je T. Pretnerjeva deto, a z neizprosno odprtostjo govorijo spremna beseda O pesniku ostala na naj- širšemu svetu današnjega časa. Andreja nujnejši vsebini oziroma informaciji. Za- Mejač je poskrbela za preprosto, a estet- ložba bi morala podpirati težnje, da dobi sko knjižno opremo, avtor obširne možnosti za študijsko spremno besedo; omenjen je tudi del I. G.