LUBLANSKE
NOV
JANN. FRIDR. EGERJA.
Nro. 75.
Lublana
"VTedelo je fhel en kurier is Florenza na Du-nej ; ta je rgkel, de Anglesi shugajo vt Tofkanfki brod Livorno priditi, inu ga franzosam sapreti. Vajvod Ferdinand v' Florenzi, kir je Zefarjov .brat, fe pertoslii per nafhimu-fvitlimu Zefaiju , inu sheli', de bi Anglesi to nefturili; temuzh on bi rad per miru bil, fe rad nafomcn dershal, de bi fe franzosam nesa-m?ril, katiri bi snali to rezh sa slo vsgti , inu Vajvoda na fuhim popafti. —• Tako je djal ku-rigr, inu perftavil, de fe boji, morebit fo shg Anglcjzi tg dni v' Livorno pertekli,
Dunej
%Dunej 24. inu 2 s> Liftagnoja.
Davno fe je shg fkasalo , de dobro je, otro-lcam kose ftaviti. Na Duneji pa je letafhnafku-fhna to dobroto flie bol svishala; tukaj v' hifhi sa bolnike fo 42. otrok od trgh do defgt lgt fta-rih vftavlene ali vzgplene kosg preftali; eni fo imeli farno merslizo ; v'fhtirih tednih fo bili fpet sdravi tifti, katiri fo jeh nardalaj pafli. Vfi fo bres pik, inu bres vfih navadnih kosjih oftan-kov. Svitli Zefar je vkasal to rezh popifati, inu ludgm osnaniti. Bres vfiga pomiflika je dobro, kosg otrokam ftaviti. Pv^zh farna govori': taki otrozi jeh frgzlino preftojg , nifo pikafti, nebo-l?hajo , nifo v' fmertni nevarnofti , ni velike fkerbi s'njimi, kadar fo kosavi. Satorej. osna-nim, de ob pufti bodo krajnfke bukvize natif-nene inu naprodaj, katire bodo uzhile, kako fe kose ftavio, inu kako fe takim otrokam ftrgshe.
20. Liftagnoja je vmerel general Feldmar-fhal Blash Bender, ftar 86. let; on je flushil v' sholdi 65. lgt. On je bil per dvajfet vojfkah, v' devetnajft bojih, fhtirkrat ranen. Sadnizh fe je v'Luxemburgi terdno dershal.
Portogal
Prinzefina mladiga Krala drusha je ia. Ko* saperfka eniga sdraviga Prinza rodila.
Kraliza je vkasala dvanajft million krisha-neh kron na pofodo vsgti ona da proti gotovim
t
t- T'm denarjam banko - zedelne, katiri bodo ob 1 f ti al s'gotovim nasaj plazhani, ali pa s'dolsh-nimi pifinani,
iShpania.
Graf Cabarrus je poflan v' Holland, more-bit denarje na pofodo ifkat. Kral ifhe fhtir fto millionov ; v' Hollandi je kupzhia saperta, jih bodo radi pofodili, de nebodo denarji raertvi lesliali. Tudi po Shpanii radi pofojujejo , kgr ni kupzhie, inu denar na kupih plgfnuje.
Franzia
Parisarji pifhejo, de po Nederlandi je sftg vef hrup potolashen. Al pifma is Niederlanda vfe drugazhi pravio; Republikanzi inu puntarji fe lg morg, kolejo, inu kakor bi ob pamet fhli, pobiajo. Po Liixeraburfkim je tudi taka, de fe franzosi bojg sa Luxemburg. Niederlandzi dajejo oklize na vfe kraje, rekozh : Ste povableni, lubesnivi Kriftiani / fe jutri ob devetih sunaj na zgftah s' oroshjam sbrati, de fe bodcte potegnili sa Boga, sa vgro, inu sa svelizhanje zgliga fve-ta. Neopuftite, temuzh sberite fe v' kraji Thom-men ; fizer bodete s'oroshjam pobiti, inu s'og-nam poshgani. To osnanilo naj gre od mefta, do mgfta.
Skusi Brufsel grgdo novinzi novizh v' shold pobrani v' eno mgro proti Pvajni; od Pvajne pa nasaj perhajajo ftari fkufheni foldatje, de bodo puntarje vgnali.
Pifma is Pariš pravioVisharji miflio mir fturiti, kgr nepokoj po notrajnim prevelik vfta-ja; satorej bi franzosi radi unajno vojfko od-vernili.	,
Sploh rezhi, ie prav teshko refnizhne pifma is Niederlanda dobiti, kako fe sargf tam go-df; franzosi ne puftg pifm ven is teh deshgl,
Shvajz.
Shvajzarji fo fklenili svgso s'franzosam, po tim glihanji dajo franzosi fhtuke fhvajzarjam v-sgte nasaj. Shtirdefet fhtukov je she nasaj per-pelanih. Franzoski kupzi fmejo po tim glihanji v* Shvajzi kupzhovati , fo she perfhli v'Basel, narejajo fhtazune , dober kup prodajajo, inu veliko fhkodo dglajo domazhim fhvajzarjam kup-zam.
Franzoski general Shauenburg je po fzglim Shvajzi oklizal; Vfim franzosam po Shvajzi naj bode snano, de en vlak Efterajhzov je v' Grau-bund permarfhiral, al -ta rgzh ne rasshali kratko inu malo nizh tifto Igpo saftopnoft, katira je med Franzio inu med Efterajham.
Po Shvajzi sna vfaki delati, karkol sna, farni tifti antverhi fo pod gofpofknim ozh?fam, katiri sdravje inu varnofl; sadgvajo, taki fo: me-farji, pgki, apothgkarji, inu drugi te forte.
Shvajzarfki Visharji fo osnanili, de fe ni bati nobene vojfke, ampak fe bo mir fturil.
Venr
Vender lov? v'shold po vfim fhvajzarfkim j sa-tiga volo fo ludje feintarkje nevolni.
Polnozhna Amerika.
Pifhejo 16. Kimovza is Amerike, de rumena mersliza veliko fhkodo dgla. Ta bolgsen rumeniza ni v' Europi snana , vofhim , de bi ni-kol lefem nebila sanefena. So nam shg kose pre-vezh, inu franzoska bolesen. Rumeniza shuga vfe Amerikanze pokonzhati, ako jo sima nevfta-vi. Is m§ft beshi vfe ven na deshelo, po mg-ftah Kurio, inu s* fiSolnakam kade, de bi fe kuga nesanafhala.
IV£mjhko.
Prajsovi Kral je fvojim foldatam perdal po dva grofha na pet dni savolo dragfne k katira od dneva do dneva rade, On je perporozhil fvojim miniftram fkerbgti, kako fe bodo davki na. redili, de bi fe ta perdavk na foldafhki plazh-vi vdobiti mogel.
V'Hamburgi je vmerel en imeniten malar gofpod Hikel, rojen v' Saxni, je dolgo shivel na Duneji, potle fhel v'Anglio, dofti Igpih podob smalal, sadnizli ga je perfna mersliza na u-ni fvet poklizala.
Batavia,
Ena majhina kupzhia je na majheneh ladiah; vfe vkup ni nobeni rezhi podobno, kakor je
neki-s
nekidaj kupzhia fhla.Arnika ni nobeniga v'HoL landi viditi, ribizhi fo polovleni od Anglejzov. En tretji d§I ludi v'Amfterdami nimajo nizh drugima shivgti , sunaj, kar jim is vbogih kafse v-bogajme dajejo. Franzosi pa nafhe barke prozh vsamejo , zhe Ig en putrih kontreband vola, ali dvoje zhgvle is angleskeh fabrik najdejo. Po Hol landi je velika nevola, ftrashe morejo zhuti, vfe pofhte is Niederlanda fo saperte , nedobimo nizh pifm od tam.
AngUa. - *
Angleška barka Sirius je vsgla Hollender-jam dvg fregate, katire fta v' Irrland oroshje puntarjam pelale. Tudi druge franzoske barke fo otle Irrfandzam pomozh pernefti, pa fi nifo upale h' kraji priditi; kashe , de 10 fe nasaj ver-nile.
Po Irelandi je sdaj vfe tiho, kakor pravio pifma is Londona; puntar Holt fe je na gli-hanje podal.
Sidney Smith je bil poflan sa admirala v' fredno morje al vihar je hud vftal, on fe je mogel na en zhaf nasaj v' Anglio verniti, dokler bolfhi vreme perzhaka.
Minifter Pitt bode v* perhodnim parlamenti davke sa to lgto naprej raslozhil. Kader bodo davki dovoleni; potle fe bodo pofvetvali, kako bi fe Ireland s' Anglio sdrushil, de bi fc
konez
fconez fturil vedriem puntariam. Ker miniftru Pitt vfe po frgzhi grg , bo tudi ta rgzh k' enim dobrim konzi enkrat perfhla.
Kakor hitro fmo saflifhali, de fe franzosi fpet pecpravlajo v' brodi Havre, inu ozhejo na novizh pomozh Irlandzam poflati; fo berfh pgt nafheh bark tekle pred Havre, de jim pot sa-prejo.
Ena nafha barka je fkoraj fhpanzam otok Manilla odvs^la. Ona pride pred Manillo, o„ b?fi fhpanfke bandera, fhpanfki komendant pride s' vezh offizirimi v' barko na pogovor , ti fo sa vjete obdershani; she fo nafhi otli mg fto sa« shgati, al fhpanzi sazhnejo ftrglati, nafhe starkami loviti. Komaj fo jim nafhi vfhli.
Admiral Blanquet je fhel s'nafhemi barkami is Predgorja dobriga Upanja zhes franzoske otoke Bourbon inu France ; katiri leshe od tiga predgorja dalaj proti jutrovi Indii.*
Rafladt.
Enajfti dan Liftagnoja svezher fo franzosi N?mzam to pifmo podali:
Prejeli fmo vafhe pifanjej 7. d. Liftagnoja. Nam je mir per ferzi , torej nebomo savole ne-katireh befgdi t§she delali ; ampak mi vaf sa^-vernemo na nafhe pifanje tr^tjiga Kosaperfka'; tam je vef raslozhik od nafhe ftrane. Mi fmo sh§ povedali, de venpobfgnenzi is popr^d nem-
keh
fkcli deshct nebodo nizh fhkode terpgli savolo
nih pobggnenja.
Dalaj ni pomiflika vezh nobeniga, de otoke bomo po frgdi Raine delili, kakor na eno ali na drugo ftran narglobokifhi ftruge raspade-jo. Kar popravlanje per jesovih inu ftegnah ob vodi sadene, fi bomo eden drugi mu Igf inu per-pravo dajali, kakor kol bo tr§ba; zhe manka lgft na eni ftrani, fe bo na drugi fgkal.
Dalaj perhodnikrat.
Shitna z^na v'Lublani na tergu
i. Grudna 1798.
	fl.	kr		kr. |	a1	. 1 T'T7 kr.
Pfheniza 1, mernik	1	50	1	48	1	39
Turfhiza - - -						
Pvosli - - - -	1		1	17	1	14
Jezhmen - - -	1	«4	—	—	—	•—
Profo - - - -	1	17	—	—	—	—
Ajda - - - -	1	n			—	—
Ovef - - - -	1	—	—	—	——	—
Vendana od Lublanfke mgftne Gofpofke 1. Grudna 1798.