L I S T E K Literarno pismo. Dragi prijatelj in sotrudnik! Tako otožno je bilo Tvoje zadnie p.smo. Že vem zakaj: solnce že sije močno pošev in zunaj leži nemirna jesen z -.iharii in dežjem. Pa še nekaj je potrlo Tvojo do= bro voljo v hudo gorje: kritika, kntika! . . Da, tudi mcni ni prav, ker so s Tcboj zadeli tudi mene, ubogega urednika Saj mi vendar dovoliš in mi ne šteješ v zlo, da podelim v tem pismu vsaj malo tolažbe Tebi in scbi! Morda odmakneva potem goro žalosti od naju, še preden bo konec te otožae jcseni in umirajočih dni... Kakor si velik prijatclj mladinske knjiž« ževne besede, pa vendar ne morcš vcrovati, da bi bilo velezaslužno delo naše Mladinske Matice »a k t g e n i a l n o s t i«. Vidiš, jaz tudi ne, to pa iz enostavnega razloga, ker se z genialnostjo dele samo »božji izvoljenc:«, mi odborniki in poUodborniki Mladinske Matice pa smo doslej še samo navadni zemljani in kar smo doslej dobrega storili na to ali ono stran, je 'bilo prav za prav samo košček d o b r e v o l j e , ki je več tisoč Jvilo« metrov daleč od genialnosti. Najmanj pa sva se midva kdaj potegovala za tako visokimi tendencami: Ti kot sotrudnik in jaz kot urednik s svojo misijo... Toda, dragi prijatelj, temu se nič ne čudiš, da se dandanes stavijo tudi »akti genialnosti« nod kritir; n a merila in se potem presojajo z dobrim in slabim občutjem ter s pozitisfnostjo ln negacijo! Potemtakem le ni moglo biti naše ^delo resnično genialno?, to boš že kako prc= sodil! Morda pa sva prišla s svojo skrom = n o s t j o navzkriž s stališčem dandanašnjih dni in ljudi? Pa za Tvojega »Doktorja Mahal a« mi je tudi resnično žal, da ga hočejo tako zapostaviti (slaba beseda?). Moj bog, toliko »dobrcga« je že storil ljudem, da so zašli izdelki njegove tvrdke celo v našo preprosto vas ... in sedaj nočejo nekateri nje= govega spomina niti na papirju. Meni pa se le zdi, da je slavni »Doktor Mahalo« v vzgojnem in zabavnem oziru več sto= ril in dosegel kakor armada profesionalnih vzgojiteljev iz stare in nove šole Vidiš... in zato sem mu tudi prisodil tako d6bro me= sto v svoji zbirki! Mislim, da me zato ne boš tiral v obup! No, sicer si pa bil na ime Lenke Medlovčič razmeroma prav dobro pohvaljen in to Ti menda zaleže za vse drugo, samo oprosti — Tvoj j e z i k ? Tudi v zadnjem pismu se opravičujcš glede jezika! Pri tem pa scve ne jemljem v pretres jezika in sloga najinega ocenjevalca! Sicer si pa o tem sam dal svojo bcsedo v zadnjem pismu. In tudi to Ti ne gre v glavo, da so Tvo* jega »M a r t i n a Vojaka« postavili v — pravljico kakor Hudalesovega Škopjenka z Jurančičevega Kozjaka Morda si me pa Ti, moj dragi sotrudnik, bog ve iz kakšnega razloga pošteno potegnil za resnico... in sodeč po ooenjevalčevih bcsedah (»s t a p r a v = l j ici!«) se mi zdi, da je bil tisti Tvoj otrok le — pravljično bitje, čeprav je hodil k Tebi v šolo. Če ima prav naš ocenjevalec, mi seve razložiš v prihodnjem pismu in tedaj nikar ne pozabi, prositi me za odpuščanje! Morda pa niso komu dovolj čisti pojmi, ka= kor: pravljica — črtica i. dr.!... in bo treba za to še v — literarno šolo? Moj dragi prijatelj, to si pa popolnoma prezrl da sem se »poleg uredniške misije vrinil med njene (pri Kresni* cah namreč) najvidnejše sotrudnike, pa bodisi v katerikoli rubriki«. Vidiš, sam priznam, da sem s tem »neodpustljivo« grešil po vseh pravilih in dolžnostih urednikov, čeprav kot novinec brez di= plome! Samo to Ti naj povem, da me ne boš še Ti obsojal, da sem bil v silni stiski za ves realistični drobiž, ko mi živa duša (in nas Slovencev je milijon!) ni poslala niti črke za te rubrike. Kar potil sem se in v nervoznosti požiral dim stoterih cigaret, ko je bilo treba drugi teden poslati celotno gra= divo za zbirko v tiskarno . . in še ni bilo zadnjih sotrudnikov razen — mene. Še danes sem hvaležen, da je ravno tiste dni za = ostalo delo v tiskarni... in tako lažje čakali na urednikov rokopis. Bom se že kako oddolžil v ta namen »fondu brezposelnih«, čeprav me je hudo prizadela jesenska redukcija plač. Še kaj? Naj zadostuje bolj kratek odgovor za Tvoje dolgo pismo! Veš, drugi teden je bratev pri nas in gorice so dobro obrodile... in Te vabim, da prideš ik nam. Deset grozdov za vsak najin greh, povrh pa še kaj! Zadnja nedelja v septembru. Lepo Te pozdravlja Tvoj A. Žerjav.