fanuS Golec: LJSTEIC. Saj vsakdo, kdor jo vidi, skomizne začudeno , <Šeš: Tako neznatna miakuža, pa dela tako razliko med Stajerako in Hrvatsko. Da! Sotla je bila oni kitajski zid med Slovenci in Zagorci do proglasa tro bratske nam Jugoslavije. Vendar mislim, da bo ostala Sotla kljub ujedinjenju še dolgo, dolgo za vse vaai ob njenem levein in desnem bregu plot in prelaz , preko katerega se vedno gleda, se ga prestopi ob ]>otrebi; a iiopolnoma premostiti se Sotla ne bo pustila niti v doglednem času ne. Med vsemi obsotelskimi prebivalci od izvira Sotle do njenega izliva v Savo opažamo neko vsestransko, prastaro in do skrajnosti krčevito trdovratno vfcoreninjeno posebnost. Pristnega Obsotelčana poznaš lahko že na kilometer daleč. Predvsem se oklepa celotnega dvobratskega prebivalstva ob Sotli nekak neopravičen in nezaslužen ponos, trdovratnost do zatrka.jenosti, kljubovalnost napram ver.sko in narodno zavednem živlienju. Med vsemi mnogoštevilnimi vasmi, ki so i-osejane ob obeh stranoh Sotle, tvori koren, deblo in cvet nepregledno posebnosti vas moje rojstne Župnije — Sedlarjevo. Zupnijska kronika sv. MiklavŽa na Polju ima zapisano s precej starirai Crkami. da so haje Sodlarci potomci Turkov, ki so zaostali ob Sotli ;n se združili v skupno nasolbino, katero so krstili sosodje radi sedlarske obrti v — Sertlarjevo. Nisem zgodovinar, radi te pomanjkljive znanosti tudi nikakor ne bom trdil, da bi bil ta zabilježek 0 turškem potomstvu mojih sodomafiinov vklesan v zgodo ˇinsko kamenita tla. V naslcdnjih vrstah bi le rad zaupal javnosti Pri svoji krščeni duši zagotovljeno, kar mi bo pritrdil vsak, kdor pozna to vas, da ao zaostaja naše Sed- ,arjevo po svojih' posebnostih prav ni5 za Višnjo goro aa Kranjskem, štajerskim Lembergom ali Veržejem. Sedlarjevo je vas z 22 liisnjini številkaini ob cesti in tik ob Sotii, nekako ravno na sredini med iz viroin ter izlivom te obmejne reke. Od vode ločijo vas ia prebivalce le leseni drža.ji (rante), da branijo vo - zovom, ki vozarijo po cesti v temni no5i, in Sedlar - cem saraim, da ne okušajo prisiljeno in po nepotreb-nem brezalkoholne, dvobratske nani ine.|e — Sotlo Vas je, ako štejemo poleg 22 hišnih številk še vsa ra zna gospodarska poslopja, kolarnice, pojate in bajte precej razsežna,in je bila d« za Sedlarce usodepolnoga leta 1913 z malenkostnimi i/Jcmami slamnatostre ha. Naše Sediarjevo menda ces ni bilo od zgodovin sko nezaznamovane dobe svojega naselbinskega roj stva do leta 1913 obiskano od nobene naravne usodo, ki bi se bila drznila poseči razdiralno med lesena poslopja in slamnate strehe tega sela. \ sak večletni poznavalec tega sela se je čudil, da še ni ošvignil Sedlarjevega pri vsem ozko-tesnem objemu poslopij plameni bi«5 požara. In res ni bilo slišati do leta 1913, pa tudi no pomni nikdo, da bi se bilo pokadilo kedaj nad Sed larjevem bolj na debelo-gosto kakor po navadi. Sodlarci so čuvali gvoje trhlo-leseno in slamnatostreho gnezdo bolj od svowjega lastnega, feasnega življenja, ker za večno srečnim se še 11 i veliko pehal doslej no beden Sedlar«. Se le leta 1913 ,je noka zlobnn, vendar doslej Se neznana roka zanetila v srodini Sediarjevega ogenj, ki je upepeljil prav do tal voft poslopij. Da ni pogo rela prav cela vas do zadniega brima in bilke, se imajo Sedlarci zahvaliti le uoposredni bližini ogenj gasilni Sotli. Z novimi, zidiinimi in z rdeSo opeko kritimi poslopji. ki so zrasla po požaru, se je sicer spremenilo nekoliko in pomešalo z belo in rdočo barvo zunanje lice Sedlarjevega; notranja uprava, delovanje in življenje sploh pa je ostalo tudi po dimu in plame- nu isto kot tedaj, ko so se baje poženili ob Sotli zaostali Turki s Slovenkami. Bolj nego lega, hiše, poslopja, bajte ter kočure tcga sela bo zanimalo bralce življenie pravega Sedlarca od njegovega prvega pogleda v svet pa do njegovih smrtno liladnih pet na larnem mirndvoru sv. Miklavža na Polju. Vsak Sedlarc, ki |)oseda le toliko svo';e lastnino, da lahko mirno pljune na svo.;o jiosest, se žcni, ko je dosegel moško zrelost. Pri teh ženitvah, kar jo pristno zakrknjenih Sedlarcov, pogledajo le preko dveh ali (reh sosednih jilotov in če sta rojen Sedlarc in rojena Sedlarka mož in žena nred Rogom in doniačo faro. Kar se tifie narašfaja in potomstva, je blago slovljeno Sedlarjevo dokaj od neba. Otrofiajev ti mrgoli po Sedlarjevem kot komarjev ob spomladanskem uolncu. Je pa nekaj čudnega in sedlarsko pristnega, da posegajo Sedlarci koj po prvem zakramentu sv. krsta v duhovniški delokrog in vsilijo novorojenčku že v zibolki poleg krSčanskega patrona še bolj pa gansko.zveneče ime, katerega se ne otreseta ne Sodlarc in ne Sedlarka do hladnega groba. Sedlarci se ne kličejo med seboj s krshiimi imeni vseh svetaikov, ampak: Stor, kikla, rov, šj>eh, forent, 5uk, sir, luft, cigan, rešetar, soldat itd. To pa niso podedovana hišna imiena, ampak vsilljo jih sosedje vsakemu Sedlarčku koj po krstu in to ime umre in se pozabi samo s smrtjo. Le pri ženitvi se prenese tudi na zakonskopolovico s to spremenv bo, da se prismoli moževemu vaškomu imenu Se ženska zauSnica na: a ali na ova. Nikar ae mislite, da se kateri Sedlarc jezi ali liudujo na vsiljeno mu ime, četudi vsebuje po navaili njegovo življenjsko slabost in hibo, kaj šo, saj za pravo krstno i» pismeno ime izve še le prvift v šoi', drugifi pri žonitvi, večkrat pri sodniji, na drugem svntu pa je menda /opet: luft, štor, ror itd. Ofroško vzgojo prepuSftajo Sedlarci po vofeini naravi sami. Ker ofietje in matere veliko ne S8.je]o » ae žanjejo in ne spravljajo v svoje žitnice, živijo tudi j njih otroci kot vrabci pod nebom, ki zobljejo danes tu in jutri tam, kjer se jiin potrosi kaj iz usmiUenia. ali pa si napolnijo tudi sami bodisi skrivoma, bodisi ludi iSiloma pri belem dnevu svoje gladne želorlftke z v k>ri prvimi *reSnjami iii drugim sadjem. Saj obiska sedlarskih brezperHtalH vrabcev v *7oj sadonosnik se bc-ji vsak podanik darežljivega sv. TvUklavža na Polju bcl- nego Afrikanec ali Azijec — kobili«. Sana in na lastne o6i sem bil priča, ko se je usedlo nekaj desetin teh kobilic iz Sedlarjevega v temničastem mraku na veje grma, ki mu pravimo rai ob Sotli: laški lešniki. Leskov grm je bil tik ob Sotli. Sedlarfiki so čivkali v njein, se pulili, ravsali in klofutali za sicer trd in skromen sad. Grm je bil last sosednega vaščaaa, ki je izdrl pri pogledu na ta oživIjeni grm na njivi dolgo ližolovko in se plazil proti grmu. Cea nekaj trenutkov je prenehalo kar na mah ono otroško čivkanje v gostem grmu, čul sem le še glasno udrihanje s preklo in eden šlrbunk za drugim t jesensko hladno Sotlo. Vsi Sedlarčki so poskakali iz strahu pred lese«^rdo ližolovko v vodo, odplavali na hrvaSko stran in se norfevali iz lastnika leskovega grma, ki je še adrihal in lomastil na slepo po prazaih in nedolžnih vejaH. »• "-?»^Wi Sedlarc ti pleza kot veverica in plava kot šcufh že koj po prvih korakih življenja. Saj sadno drevo, ptičja gnozda, žabe in ribe v Sotli so telesna paša sedlargkih' otroK* No, v §olo pa pošiljajo Se&larci svojo mladino na sicer veliko nevoljo ter jezo vaškega Šolnika in fajmoSfra. Co je zabil ufiitelj Sedlarčku po tisočerih udarcih Crke iu štovilke v za uk prevotlo glavo, j* Igsegel veliko in — 7se! 0 katehetu niti ne govorim rald, ker se Se spominjam sam predobro, da je nosil rajni g. župnik v šolo nekaj motrov čolgo brezovko , B i« imela ob koncu trd vozol, segel je ž njo po dolHni ia prve klopi v zadnjo, kjer so sedeli Sedlaroi in •9 \*v$- Mt. ilasno v tokosimm o«lorsS> kl«p, kj»r m- so ločile Sedlarke enega Boga od treh oseb, fi resnic j od 7 zakramentov, 10 božjih od petero cerkvenih. jZa uk posvetno in krščaiisko zveličavue celine še pač ni bil dostopen doslej skoro nobedeu vašcan iz Sedlarjevega.Pismouk pa je med njimi vsak. ki si je obdržal v spominu za življenje skok preko najožie grabe črk in številk, ednega Boga in treh božjih useb. kateriin pravijo tudi v Sedlarjevem presveta Tro.jica. Za uk in brihtanje iz knjig niso Sedlarei. \iti kakega pristno rojenega šoštarja, žnidarja ali kakega drugega ropotarja si doslej niso vzgojili ter izmuštrali. Ce pa že niso za uk in meštrijo, so menda prikrojeni njih možgani in roke za poljedelstvo in živinorejo ? Oh, saj sem že omenil zgoraj z onirn pljun kom na iastno zemljo, da ne najdemo v celem Sedlarjevem aiti enega poStenega gruntarja. ampak so pristrižena vsa posestva našili Sedlarcev že od nekdaj po socialdemokraško tako, da jih objame lastnik prav izlahka z obema rokama. Ako pa si je pljunil Sedlaro dvakrat aii trikrat na leto v roke, pa je že tudi po oral, posejal, okopal, ogrnil, požel in spravil za zimo. Pri takem poljedelstvu jia je \ Sedlarievem ludi glede živinoreje precej slabo. Tamkaj pod križem, predno dospeS v Sedlarjevo od severne straai, se ti razteza ponos vseh Sed larcev, ajili srednja ter višja šola — trikotaa gmaj ua! Na tej gmajni lahko vidiš od slovesa onega do njegovega zopetnega prihoda vse rogate, kopitaste in Sčetinaste četveronožce, katere pase in 6uva na de setine otrok, mladeničev, mož in žensk. Gmajna in rante ob Sotli so Sedlaroem ono zbirališfie, kakor dragim vaška lipa in prostor pred farno cerkvijo, mestjanom pa glavni trg ali rotovž. Ob delavBikih na gmajni, ob nedeljah in praznlkin, ko je večji tujski promel skozi Sedlarjevo. pa so shajališče vseh vaščanov one rante ob Sotli. ob katere se na slanjajo od zore do poznega mraka, zrofi med raznimi pogovori v žuborefie valčke Sotla, ki jih lofti od bratov Hrvatov. Da pa ne Dom pozabil. prezrl in izpustil. bodi 0Gi»*}»m> *• toj mn taa mttstn, d« m s« shajali ?.*i larci pred vojno tudi preko temnozelene Sotle. na hrvatsko-bratskih tleh, tik ob Sotli, v do daaes takozv. Skalir-ki bajti. Takoj iz Sedlarjevega lahko prideš preko brvi do iz desek zbite in za silo s slamo krite bajte, ki krije nekaj miz in klopi ter prosto ognjišče ob voglu in z rdeče vihrajočo zastavico na strehi. Tukaj ]e pred vojno klal, drl in evrl na ognjiš^u jance in točil vino v spomladi, poletju in v jeseni Hrvat — stari Skalički. Ta bajtarsko krčmarska vrata so bila odprta gostom le ob nedeljah in praznikih. Vse mize te kolibe so zasedali le Sedlarci od starosti 14 let naprej in najbližji Hrvatje. Ti gostje niso na vadno peli, niti plesali, arapak kvartali za vino in s lesnom daleč vonjajoče odognjeno ovčjo pečenko. — Kajti v kvartopirsko šolo ti zahaja vsak Sedlarc, odkar se začne zavedati po svoji skromni pameti, da je na svetu, in potem izvrSuje to meštrijo clo svoje preselitve na njivo vefinega rairu farnega patrona sv ^ Miklavža na Polju. (lotovo, odkar je izsul sam pehl»šžak karte na zemljo iz svoje vražje bisage in malhe, še ni živel, še manj pa umrl Sedlarc, ki bi ne bil strokovno izobražen vpSfiak v vseh ovinkih poštenosti in nepoštenosti kvartopirske umetnosti. Kvartan.jp je že nekak podedovan ter prirojen greh vseh Sedlarcev, odkar jili pozna ustno izročilo. ker nobena slovenski javnosti dostopna knjiga se š» ni obregnila do teh vrst ob nje. Pa vrnimo se zopet nazaj od kvart k Skalički bajti. Nedeljske in prazniške izlete so delali šolskim klopem odrasli Sedlarci k bratu Hrvatu. ki jim je postregel s pofienko (cr pj.ja?o za malenkostne krajcar je. katere je porivala v žep krčmarju sedlarška du ševna zabava in uteha — kvarte in križ s kreflo po mizi za vino in pefienega janca. Samo po parkrat na leto in š« to t poletjn ia jeseni ob veliki in raali Gospojnici je najel stari SEalički kakega mehaCa, ki je krta5il s cvilom 1«« TeEom m gortbo bolj okaj*na iu debttla aedlarslim »Ai<».