y
16. NOV
1968
LETO VII
ŠT. 43.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZF ISKRA - INDC SIRIJE ZA ELEKTROMEHAN1KO. TELEKOMUNIKACIJE ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE. KRANJ
Socializma ni moč ustvarjati z bajoneti ali administrativno
Kolektivu v Žužemberku Iskrene čestitke!
Iz Titovega govora na velikem zborovanju v Osijeku dne 10. novembra ob 25-letnici ustanovitve šestega slavonskega udarnega korpusa
tošnjo proizvodno obveznost v višini 23,640.000N dinarjev.
Tak proizvodni uspeh je prav gotovo tudi odraz velikih delovnih naporov in prizadevanj celotnega delovnega kolektiva, ki zato ob tej prL ložnosti zasluži naše iskrene čestitke in čim več posnemal-cevl
Na' veličastnem zborovanju) na katerem se jezbralo
200.000	občanov' Slavonije) je: predsednik Tito med drugim naslovil na mladino naslednje besede: :
Naša mladina zdaj vse bolj odločno stopa , v boj za nove družbene odnose. Mladina ima široke možnosti, ,da po, kože svoje junaštvo pri deklin razvoju socialističnih draži benih odnosov. Naši borci; ki so se ž orožjem v roki štiri leta borili S premočnim sovražnikom, mnogi so pri tern izgubili tudi zdravje, ne. mo-rejo več toliko deiati kot mladi rod. Zato tudi .pozivam; našo mlado generacijo, da prime za dela, da se oplaja z borbenim in revolucionarnim duhom' starejšega rodu in z mladostnim poletom pomaga graditi družbo.
' Naš družbeni sistem neka. tori stalno polagajo - pod povečevalno steklo. Govore: to ni socializem, to je lažna
V spremstvu gen. direktorja Kreditne banke in hranilnice Ljubljana, Nika Kavčiča — je prišel obisk v »Iskro« direktor (levo) Mednarodne finančne korporacije za Evropo, Latinsko Ameriko in Avstralijo — g. NeilJ. Paterson, kjer ga je sprejel gen. direktor s svojimi sodelavci. Ta ustanova le del mednarodne banke za obnovo in razvoj. Cenjeni gost je pred tem obiskal z Nekaterimi bančniki in gospodarstveniki tudi tovarno avtomobilov Maribor, v kateri so doslej m investirali nekaj sredstev iz kreditov omenjene banke. V razgovoru se j& g. Paterson zanimal 23 Iskrin perspektivni program in za bodočo modernizacijo'proizvodnje.
Čeprav tudi letos proizvodnja v obratu »Keramični kan, denzatorji« tovarne elementov za elektroniko, v žužem. berku, ni tekla brez težav in problemov, pa je tamkajšnji delovni kolektiv le premagal vše in dosegel izredno lep delovni uspeh, že 15. oktobra je namreč izpolnil svojo le-
demokracija. nihilizem . itd. Mi pa pravimo, da socializma ni mogoče graditi z bajoneti, po administrativni- poti, socializem se; grada z visoko zavestjo državljanov, to pa je tisto, kar je- najpomembnejše v naši socialistični skupnosti.. .
Delegacija Državnega sekretariata za narodno obrambo in generalštaba JNA pod vodstvom državnega podsekretarja generala podpolkovnika Rudija Petovanje in člani: general podpolkovnik Mile Kilibarda, general podpolkovnik inž. Gazevič, general major Jovovič, polkovnik inž. Brstina, polkovnik inž. Nahmijas, polkovnik vojnog letalstva inž. Nedeijkovič, kapetan boj-Uog brodn inž. Krusčič, na obisku v Iskri.
Namen obiska in s tem vsebina dvodnevnih razgovorov je bila kritična presoja dosedanjega sodelovanja med ISKRO in JNA, predvsem pa dogovor o zasnovah dolgoletnega programa sodelovanja ISKRE v programih JNA od razvoja do prodaje od tehnoloških rešitev do organizacijskih oblik sodelovanja.
Aparati: uspešen start v zadnjem trimesečju
V mesecu oktobru Je proizvodnja zaradi delno spremen j-ane, oziroma dopolnjene strukture, presegla prvič, v letošnjem letu magično mejo 5 milijonov novih dinarjev. — Mesečni dinamični proizvodni načrt,, j e bil kljub začetnim- težavam --uspešnoizpolnjen- in celo presežen -za'
Dosegli smo tudi predvideno kumulativno izpolnitev proizvodnega načrta in z indeksom 10.0,24 ■% pripravili' dobre osnove za uspešen fini?.
Začetek prvega meseca v
zadnjem letošnjem trimesečju ni .dajal optimistične; slike. V prvih dneh oktobra je bila. problematika pri : oskrbi • z zelo velika, to pa je vplivalo tudi mač oskrbo, z lastnimi polizdelki, tako da je že vse kazalo^ da bo ¿hožnoer začeti s fmiišem ob dokaj veliki zamudi. Toda kolektiv tovarne električnih aparatov je zmogel ' tolikd delovnega poleta in prizadevnosti, da je v drugi" polovici meseca prebrodil vse /, težave, nadoknadil začetne izpade ter ob koncu čelo prekoračil predvideni in
dokaj visoko zastavljeni mesečni dinamični' * proizvodni načet. % .indeksom izpolnitve 107.57 ■% je uspel celo prekoračiti magično mejo 5 milijonov . novih J din v mesečne realizacije, kar smo po letnem proizvodnem .načrtu .predvidevali . ršele '/-v'': meseep :de* čembtuv /Pri■ tem moramo ijoudariti, da je|bila realizacija za potrebe domačega; trga. dosežena celo s 110,99 %, kar je tudi v letošnjem letu za to - območje na jugodnejši uspeh. Res, da je bila ob tem izpolnitev predvidepe.' di-narnike ža oktober- in ža po-Ptrebe zunarijih tržišč samo 69,43 %, kar pa je: vseeno zadev obj :il o -Vsa v tovarni, sprejeta izvozna naročila. Zanimivo pa je ob tem dejstvo, -da -sta kuriudativnai"in,d^§a; 'izpoihkve' ;ža vobe .-področji' saj pri"
predvideni '/ proizvodnji- - za* domači trg še vedno načrta ni-šmo izpolnili in -j-e zato indeks •, ob koncu . meseca oktobra, le 97,47 ■%;:.-;*
Nasprotno I 'pa smo s proizvodnjo za pc-trebe izvoznih tržišč kumulativno z indeksom' 132,95 %. v doka j snem naskoku in n,i. bojazni, da bo ta kazalnik, do,/konca letos-njoga^-leta doživel bistveno poslabšanje, saj ..že doslej
sprejeta specifikacija naročil za ' november ih december nedvomno zagotavljajo* prekoračenje naročili vodnje.za to področje..
Kot vse /mesece, doslej,. posebno v zadnjem' obdobju, je bitla. realizacija PfoizV0'cin.ega načrta na j bolj' pr esežena' pri skupini . stikainiih 'aparatov,; kjer . smo V mesecu oktobru zabeležili indeks 172,25%.
• Tuda kumulativria izpolnitev je v tej skupini1 najboljša, saj, je ž indeksom- 262,19 % daleč pred vs eini ostalimi skupinami. Res je sicer, da ta skupina v načrtu in nje-‘ go vi strukturi ne predstavlja značajne jšega faktorja, saj je po predvideni mesečni dinamiki predstavlj ala le nekaj; več- kot;' '4,4 %/_udeležbo, po/ 'realizaciji : pa - slabih / Vendar je pomembna ugotovitev, da imamov tej slcu-pin.! vedno dovolj speeifLei-, ranih naročil, ki ne odstopajo preveč od načrtovane . strukture in da - je pri nekaterih izdelkih iz 'te skupine opaziti porast na tržišču, po-; .sebno doma, kar nam do konca leta zagotavlja uspešno realizacijo te skupine, izdelkov.
(Dalje na 6. strani)
Naš Izvoz v oktobru
Izvozili smo skupaj; za 700.000 dolarjev izdelkov, a izpolnili oktobrski plan le s 70 °/o
Skupni iztržek izvoza; vseh organizacij; našega ZP je do. segel ; v. minulem mesecu vrednost: 700.000. oz. natančno: 697.176 dolarjev, pri: čemer je podjetje izpolnilo izvozni mesečni i plan Ife s 70 odstotki. Realizacija je sorazmerno nizka, vendar samo navidezno. V resnici; je bila. izredno; visoka — skratka- taka, kot v najbolj ugodnih mesecih letošnjega leta — saj velja celotna dosežena vrednost za; čisti, izvoz;
.Tildi glede plasmara na posamezna valutna področja ni kaj očitati. Od celotne vrednosti je naše podjetje' izvozilo v države s konvertibilni; mi valutami za 60 odstotkov, v države, vzhodnega področja SEV za- 32 odstotkov in v. druge klirinške države le za-8 odstotkov izdelkov. .Odstotek v prid konvertibilnega področja je torej- zate ugoden.
število držav je bilo. v, minulem mesecu rekordno. Kar v 30 držav je izvozna operativa PSO poslala izdelke ISKRE, od tega za; ELEK. TROMEHANIKO sarmo v 23* držav.
Največ,, je: v oktobru nakupila pri nas:Vzhodna Nemčija in- le malenkost manj- ZDA; Tema. dvema slede: po: padaš joči, vrednosti: Italija, Zahodna: Nemčija, češkoslova,. šk-a, Turčija, Iran, Sudan in kot: deseti Liban. Zandmivctje, da sta bili na oktobrski, izvozni listi tudi dve novi; državi: in- sicer Nigerija im Gvineja obe iz Afrike,
Za posamezne’ organizacije: je PSO takole izpolnila izvozne obveznosti:
organizacija.	izpolnitev
v %,
Eelektromehanika	85,66
Instrumenti	58,41
Usmerniki	100,00
Kondenzatorju	83,12
Avtomatika	200,80
Elektronika	250,97
Elementi	132,17
Polprevodniki	409,88
Avtoelektrika	15,99
Aparati	103,82
Elektromotorji	92,68
Mikron	100,00
Sprejemniki	100,00
Naprave	100,00
ZZA	100,00
Predstavniki pedfetfa »Elrad« v Iskri
** Levji delež izvoza, oz- nekaj, več. kot dve tretjini,, so realizirale le tri tovarne in ■ sicer: ELEKTROMEIIANIKA, Kranj, ELEKTROMOTORJI Železniki in AVTOMATIKA, Pržan., slabo tretjino pa ostalih 12 organizacij.
Posamezni izvozni regi-oni PSO so takole sodelovali pri ' oktobrski realizaciji:
region	izpolnitev
v %
Srednja Evropa	94,51
Južna Evropa	79,24
Severna Evropa	152;74
SEV I	13,50
SEV H	69,50
SEV III	-	76,09
Afrika	80,76
Azija,’ . ,	269,36
Latinska Amerika	1627
ZDA	85,70
Tuirčij a	40,99
Ob koncu ne, moremo, še mimo., dejstva, da je. podjetje. realiziralo, oktobrski, plan la s 70 odstotki oz. določilo prvotno izvozno vredost v vi. šini 1,000:000' ctojanjev?. Celoten;; izpad izvoza je dosegel' namreč vrednost 302.823 dolarjev, pari'čemer je PSO zabeležila; največ mankov pri: AVTOELEKTRIKI za 131.169 dolarjev (izvoz avtoeieklrič-nib proizvodov namenjen v države SEV;
V četrtek in petek («7. in 8. t. m.j- je obiskala naše podjetje skupina predstavnikov uprasve tovarne, samoupravnih organov in družbenopp-litdčnih- organizacij iz podjes tja »Elrad« Gornja Radgona. Obiskali, so tovarno. TEN, »Aparati«,,; »ElektrosmeHanL ka«, »Instrumenti«,, in »Polprevodniki«. V vseh naših organizacijah so. imeli, tudi; razgovore. Zanimali so, se pred? vsem za. organizacijo ZF, medsebojnem, sodelovanju in odnosih 'med organizacijami in PSO, ZZA, NO in strokovnimi službami ZP »ISKRA«. . V razgovoru s. predstavniki ZP ISKRA so se, predstavniki EJrada predvsem zanimali za organizacijo ZP ISKRA, ka-
kšne, kompetence, imajo posamezne. organizacije v. skte: pu; ZP Itd. Konkretno jih je zanimala. povezava in delovanje PSO in NO. ter vloga Za? voda> za: avtomatizacijo, in. povezava z organizacijiami.-
Ižrazili so- željo; da so* pri-pravijemi sodelovati oz. kori; stati usluge tako na področju prodaje, (doma), posebna pa; še na. zunanjem tržišča;, prav tako. pa tudi -piri nabavi, materiala, servisih in razvoju. Niso izključili tudi možnosti integracije z »Iskro« v kolikor bi bile za to- zainteresirane obe strani: V ta namen se že izdeluje potrebna, dokumentacija — ekonomske, utemeljitve.	Janez
ELEKIROMEHANIKI za 40.588. dolarjev (izvoz glav. kinoprojektorjev, števcev, izdelkov. telefonije in. stikal — primanjkljaj; delno poirit: s. povečanim; iznosom v Švico in Avstrijo);: KONDENZATORJIH ze.10.111 dolarjev (iz, voz kondenzatorjev, namenjen, v države SEV — vrednost delno- kompenzirana & povečanim izvozom v Anglijo, Liban in Avstrijo); ELEKTROMOTORJI v višini 12.009 dolarjev; (elektromotor j i za Italija* in: ZDA, — opravičljivo zaradi; pomanjkanja reprodukcijskega materiala);, in; še. izpad: v vrednosti 213:599 do., ldrjev z nedefiniranim sorti-mentom;
Marjan Kralj
Predstavniki- samoupravnih organov; političnih organizacij in. uprave podjetja »Elrad« iz Gor. Radgone na razgovorih v »Iskri«
Razgovor o preizkusil znanja vodilnih v organizacijah ZP s področja varstva pri delu
Predsedniku komisijp upravnega: odbora.. ZP za' preverjanje- znanja vodilnega in vodečega kadra v naših organizacijah, ing. Ludviku Kavsu, predstojniku Višje tehniške varnostne ■ šote; smer - postavili- nekatera vprašanja v. zvezi- a preizkusom znanja na področju varstva pri -delu, ki naj bi na osnovi, zakonskih predpisov odslej postala: vsakoletna; praksa*. V imenovani komi.
. siji ste, sodelovala še* ing. Andjelko Maračič, republiški ihšpekton-za del®? in Pavel. Gantar, sekretar ZP Iskra
VPRAŠANJE:
Kolikšen obseg je zavzel letošnji. preizkus znanja vodiL nih in vodečih uslužbencev naših organizacij s področja varstva pri delu in kako je bil ta preizkus, izveden?. .
ODGOVOR:
Od- decembra. 1967 do letošnjega 1. novembra je. preizkus zajel 163: vodilnih in vodečih’ dzi. organizacij ZP. Šolski center Iskra, kateremu- je komisija, poverila- organizacijo preizkusa, je vsakemu po-
Inž. Ludvik Kavs — predstoji nik Višje tehniške varnostne šole v Ljubljani.
slala po pet pismenih vprašanj s področja varstva , pri, delu,, na, katera je nato moral pismeno odgovoriti, odgovorom pa dodati tudi lastno oceno* pomembnosti varstva pri delu in postavljenih vprašanj.
VPRAŠANJE:
Kandidati so prav gotovo imeli na razpolago določena gradiva s tega področja; odkoder so lahko črpali odgovore: Kakšen, je bil izid tega preizkusa znanja?
ODGOVOR-
Na, razpolago. j,e bilo dovolj raznovrstnega, gradiva, s,- padi ročja varstva pri delu, kakor tudi, zakonskih predpisov, izmed 163 vodilnih in vodečih uslužbencev organizacij. ZP, pa je na: vprašanja pozitivno odgovorilo,. 136, devetim, na vprašanja, ni bito treba odgovoriti, bodisi zaradi prema stitve na druga delovna mesta, zaradi upokojitve im-drugih, objektivnih vzrokov; žal; moram pri tem povedati, da pa .18 tovarišev na vodilnih detovnih mestih v organizacijah ¡.»Elektronika« H» jul, PSO, »Sprejemniki«; — Sežana, »Usmerniki« — Novo mesto,-, »Naprave« — Ljubija*, na, »Avtoelektrika« — Nova Gorica, »Avtomatika« —-Ljtu bij-uta in »Efemenlis' — Ljubljana, na vprašanja sploh niso odgovorili;
VPRAŠANJE:
Kaka po vsem tem ocenju. jete letošnji preizkus znanja s področja varstva pri delu?
ODGOVOR.-.
Ker je pri tem. preizkusa šlo predvsem za voidlliii ka*. der-, smo se odtočili za akademski način preverjanja znanja. Vprašani so- imeli-možnost; proučiti. problematiko varstva pri delu sami in potem v obliki, pismenih; od-¿worovrpirfikazati svoje zna? nje s tega* področja. Lahko rečem, da jes, večina med. nji» mi dokazala, da so resno vzeli ta preizkus znanja, pri čemer bi še posebej lahko- pohvalil 'tovariše' iz ZZA, M: « razen solidnih odgovorov pri? spevali tudi utemeljitve? po-roeinbnosti varstva pri delit v moderni, sodobni iadustpl ji, 'v, svetu,, kar je* znamenje; da so? na.* svojih službenih potovanjih po, inozemstvu, uspešno pogledali: tudi, na, to važno? področje. Seveda? Jd
(Daljo na 6. strani)
^BaaEBiiHsaaaBaBHasBBaaEEnEBaBsraaBasaHHBaBHansBJ
i	|
i	OPOZORILO
i	£
h za vse tiste člane kolektiva ISKRE, ki: kupujejo v naših: |i | indusjSljskifr prodajalnah; izdelke po, znižanih, cenah j| Zaradi, vse, primerov zlorab uradnega potrdila o za- ® i poslenosti, naših članov, v enotah: ISKRE bodo, v naših? § g industrijskih prodajalnah poslej odvzeli vsako potrdilo- * n pri posamičnem- nakupu izdelkov po znižanih: cenah: bi | Ukrep, je potreben zaradi preprečevanj a zlorab: Neka- g ■ teri člani ISKRE so namreč oddajali potrdilo o zapo- ■ i slenosti v ISKRI tudi drugim, osebam, ki so na tak. s j|| način lahko kupile v industrijskih prodajalnah ISKRE ■ g izdelke po znižanih cenah, kar pa ni dopustno:
Vse člane kolektiva ISKRE prosimo, da novi ukrep as i sprejmejo z razumevanjem.	.	..	»
J	Prodajno servisna organizacija’ s
domača prodaja	a?
a	a
b	m
SBBEHSBBaBMBHBHSBBHHBBHHBBBHBHBHSHBBHBnaSBaSSBSI
Še en pripomoček za boljše gospodarjenje
NAŠ RAZGOVOR
Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja dipl. ing. IVAN FINK, šef razvoja obrata ATN v Kranju.
Nekaj mnenj o telefoniji
Po sedanjih prizadevanjih v Iskri za izboljšanje poslovanja se v našem glasilu stalno pojavljajo . razni amandmaji za -spremembo statuta oz. «drugih - samoupravnih aktov kot posledica raznih zahtev za izboljšanje .poslovanja in definiranje "odgovornosti. Pri 'tem pa nastajajo razna protislovja, ki nevede vpeljujejo nesoglasja in hrome tekoče ■poslovanje. V iskanju rešitev za odpravo takšnih .pomanjkljivosti obstaja ena izmed metod, 'ki 'bi jo bilo -.koristno uporabiti v našem podjetju.
■ S tern in -v zvezi -s prizadevanjem raznih specializiranih organizacij, ki .se ukvarjajo -z .organizacijo poslovanja v smislu čimboljšega uspeha ,je bil v dneh od 21. dio 24. oktobra t. 1., -organiziran s strani Zagrebškega zavoda »Informator« -semiinar na - temo »Uporaba mrežnega .«plasiranja v .-gospodarskih organizacijah«, ki je postal že v -Zadnjem obdobju »železni »repertoar« vseh organizacijskih ustanov. Ob tem se človeku poraja misel, zakaj organizatorji seminarja-tako trdovratno tiščijo v ospredje to tehniko in kje so« vzroki za njeno 'dokajšnjo nepopularnost 'V 'gospodarstvu.
Na ta vprašanja je seminar. dal odgovore, ki so tako prepričevalni, da bi jih rad ponovno nanizal, -«kljub temu, •da je mnogim ta tehnika "že poznana, toda v našem časopisu dosedaj le -redko omenjana.
Udeležencev je bilo nekaj ■nad 150 iz raznih vej našega gospodarstva. Namen seminarja je bil praktično dvojen:
-—-izmenjava mnenj .gospodarskih organizacij, ki imajo že uvedeno ali pa uvajajo mrežno .planiranje ter
— istočasno prikazati ostalim udeležencem uporabnost
in prednost mrežnega' planiranja.
Temu jebila prirejena tudi vsebina seminarja, ki je bila razdeljena na:
1.	"Teoretske osnove in organizacijo mrežnega planiranja.
2.	Rešitve-posameznih.praktičnih problemov.
Za ’tiste, ki -»smo ’se 'šele spoznavali s ‘tehnik» mrežnega planiranja je ’bil seveda bolj zanimiv prvi del, drugi pa v toliko, da smo se'prepričali o dejanski vrednosti te tehnike in spoznali, 'da'to ni samo neka teorija 'brez "življenjske osnove, temveč, da je to tehnika, kije'pogna. la globoke korenine v urejenih gospodarskih orgariizači-ijah.
Stalni razvoj proizvodnje, proizvajalnih sil «in .proizvodnih odnosov 'zahteva 'vedno večjo delitev « dela in speciali-zzacije .talko v proizvodnji kakor izven nje. To pa postavlja zahtevo po natančnih metodah planiranja, še posebno takrat, - ko j'e vprašanje večjih .in zapletenih nalog, kot So n. pr.:
—	raziskovalno - -razvojni «projekti
—	organizacija »podjetja
—	investicijski projekti itd.
Za te probleme pa je moč
‘trditi, da jih je'uspešno'rešila tehnika mrežnega planiranja. Ta tehnika se -lahko definira kot postopek plani-•ratija, koordinacije in -kontrole izvajanja-kompleksnih -procesov pri-katerih je nujino po-trebno časovno uskladiti -posamezne akcije, da se doseže končni cilj v postavljenem roku.
Razvoj elektronskih računskih strojev je pogojil nagel ' razvoj sodobnih matematičnih metod planiranj-a in vodenja, še posebno za tehniko mrežnega planiranja.
Kakor je ročna obdelava .podatkov primerna za manj-
še projekte, 'tako je pa za •večje projekte, «kjer se prepleta po več sto ali tisoč »aktivnosti« — nujnost, da se «uporablja 'elektron, računski «stroj. Le na tak «način lahko «pri »vseh nujnih «spremembah mrežnega diagrama -dobimo hitre nptimalne 'rešitve. "To pa je vsekakor včlika prednost za'uspešno'vodetije.
Uporaba dehnike -mrežnega planiranja ima tudi telepred-nosti:
1.	Zahteva natančno »študijo celotnega 'poteka projekta.
2.	Zahteva -koordinacijo planskih in izvršnih -«služb.
3.	Omogoča -stilno "kontrolo posameznih del projekta.
‘4. Omogoča racionalno in ekonomično vodenje projekta.
5.	Doseže časovne kakor tudi materialne prihranke.
-6. -Zaostri «delovaso disciplino in jasno poudari -odgovornost tako posamezne faze, kot celotnega projekta pri tem pa uvaja skupinsko 'delo.
Že samo na -gornje človek nehote pomisli kako koristno bi bilo, če bi «se mrežno planiranje začelo «uvajati tudi v Iskri. Odpadle bi marsikatere reorganizacije, ki so plod samih vase zaprtih skupin: odpadlo bi ad hoc ukrepanje, kajti takih problemov, kot sedaj nastopajo, verjetno ne bd bilo. Poslovanje bi bilo boljše, saj že sam pristop k posameznemu dedu zahteva, da je izvršena'študijska predpriprava.
Seveda pa je treba posebej naglasiti, da tehnika mrežnega planiranja nd samemu sebi namen, ampak je samo pripomoček za vodenje. Zato bi bilo potrebno, da se s to tehniko — preden bi se uvedla pni nas — dodobra spoznajo vodilni kadri, kajti le na tak način jo bodo znali "koiristiiti pri vodenju.
-	-P. K.
STANJE TELEFONIJE ¡V JUGOSLAVIJI
-Osnovni «izvor telefonskega prométa .pr-edstavljajo telefonski naročniki oziroma telefonski aparati, 3d «»so -vključeni v .j javno telefonsko omrežje. 'Njihovo število pa je -ta«k«o nizko, » da «se nahajamo «med poslednjimi v Evro. pi.
Ob koncu leta 1966 je imela Jugoslavija 2,3 telet. ap. /100 preb., Grčija 6;7,-Polj-ska 44, Madžarska 5,8, čehoslovaška '111, 'Avstrija 14.9, Švedska '4j4, it'd. Za ilustracijo Ba vedimo še, -da 'je evropsko povprečje 10,6, medtem ko je -svetovno povprečje 6,2. To "pomeni, da smo «po številu aparatov na -100 -preb. «daleč -pod svetovnim in .še .dl je pod evropskim povprečjem.
Na drugi strani pa moramo Ugotoviti, da je stopnja avtomatizacije našega telefonskega protneta "dosegla zelo visoko stopnjo in da je danes že blizu 90'% naročnikov priključenih v avtomatski in polavtomatski premet.
PLAN ZJPTT DO LETA 1975
Ugotoviti moramo, da razvoj telefonije ni v zadostni meri všklajen s -splošnim gospodarskim in družbenim razvojem naše države. -Naraščanje proizvodnih kapacitet in 'življenjskega'standarda je hitrejše- kot je razvoj téléfo-n-skega prometa. To dejstvo in ugotovitev, da je hitrejši raz. voj PTT kapacitet tudi ekonomsko upravičen, je ZJPTT .pripravila .program razvoja PTT prometa do leta 1975. Ta plan predvideva, da'se «v tem času poveča število telefonskih naročnikov za 1 milijon »oziroma za ,1 milijon in pol telefonskih »aparatov. Tako bi «imeli leta 1975 10 telefonskih aparatov na 100 prebivalcev. Taka stopnja «razvaja telefonije bo med najhitrejšimi na «svetu, saj se predvideva, da so bo v 7 «.letih povečalo štovi-lo:priMj'UČkov«fear za 4,8 krat. Pri hitro razvijajočih se državah je ta vrednost med 3 «in 4.
«Poleg kvantitativnega pa «predvideva ZJPTT tudi k val i. «tativni «napredek z namenom, «da «se -dvigne nivo PTT uslug .in maksimalno -Izkoristijo«telefonske naprave. Torej lahko 'pričakujemo, da bo razvoj «na področju telefonije izredno «dinamičen in ga bomo lah-foo 'sledili samo, če se bomo ‘znali dovolj hitro in elastično prilagoditi zahtevam trži. šča.
ORGANIZACIJA RAZVOJA
TR-ATN, ki je ©d leta 1965 tudi -organizacijsko v okviru Iskre Elefetromehanike —
-ATN, »je razdeljen na -speciali-/žirane skupine, -od katerih ■vsaka -obravnava «specifično «problematiko:
—	skupina za večje javne ATC
—	skupina za končne ATC —«skupina za omrežja
—	«skupina »pa EATC —(Skupina za -elemente
—	«konstrukcija
—	preizkuševainica
—	prototipna delavnica
OSNOVNE DEJAVNOSTI TEHNIČNEGA -RAZVOJA
--Osnovne /dejavnosti tehničnega razvoja pa-«so «naslednje: -— .spremljanje «tekoče, pra-izvodnje
—modernizacija obstoječih telefonskih naprav J —konstrukcija novih telefonskih naprav vključno «z razvojem EATC Navedel bi rad nekaj značilnih dejavnosti našega raz. voja.
V zadnjih letih -smo «int«n. 'ztvno delali, seveda skupaj :z ostalimi oddelki «tovarne, nia razvoju telefonskih aparatov tako, da smo lansko leto .dobila aparat ATA 30, letos pa ATA 20. Mislim, da ne izdam nobene skrivnosti, če povem, da že danes mislimo na nov aparat, da intenzivno delamo na boljšem telefonskem vložku, ..da pripravljamo' aparat s kompenzacijskim vezjem, -katerega smo že v dveh variantah predložili ZJPTT na vpogled. Dalje mislimo na uvedbo aparata s tipkami, vendar-rešitev tega problema zahteva precejšnje posege v centrale tako, da Je njegova uvedba težavna pri' obstoječih centralah, možna pa 'bo «pri ■novih, 'ki bodo že . prirejene na ta način izbiranja.
Težišče dejavnosti razvoja je «seveda na javnih centralah «kar pa je tudi razumljivo, •ker so ravno na tem področju potrebe največje. Zašli bi mnogo predaleč, če bi hoteli v celoti prikazati .delo na tem področju. Zato naj omenim samo nekaj po mojem mišljenju, najpomembnejših uspe. hov: izdelava dokumentacije za tranzitno 'ATC -Kragujevac, rajonsko centralo Beograd, uspešno reš i tev. glavne centra, le Ljubljana, rekonstrukcija končnih ATC itd.
Skupina za zasebne ATC je nedvomno izredno aktivna, saj je izdelala dokumentacijo za celo serijo zasebnih ATC. Ugotoviti moram, da naš program na tem področju ne zaostaja za vodilnimi svetovnimi telefonskimi firmami in ga marsikdaj celo preisega. Dejavnost skupine je usmerjena še na izgradnjo zasebnih -telefonskih omrežij,
n.	pr. za potrebe železnic,
(Nadaljevanje s 6.-strani)
¡¡j
■
wmmtí ■¡§1
r ■
g | i §§§_
pil® -
I' ■
m
Jp - W	
i	
	
	
	HH
1 M	
	|: I
	
'O konferenci na Bledu, kjer so direktorji tovarn skupaj s predstavniki izvoznega oddelka PSO pod vodstvom direktorja Metoda Rotarja razpravljali »o izvozni problematiki, smo na kratko že poročali. Danes objavljamo še sliko udeležencev «konference.
Iskrina poklicna šola v Kranju
Dokagšnfa iztrošenost opreme in strojev ovira še hitrejši napredek poklicne šole
jo tkzv. naročila za študij v poklicni šoli. Kje menite, da je vzrok?
Odgovor: Vprašanje je res-. ničen odsev dejanskega stanja. Delni vzrok je v tem, da tovarne ne povečujejo števila zaposlenih, dokaj je ta pri. liv zavrl tudi odlok o podalj. šanju delovne dobe, precejšen vzrok pa je v dejstvu, da se povečuje število vpisov na Iskrini tehniški šoli. Iz tega je moč potegniti tole misel: Iskrina proizvodnja zahteva . vedno več kadra na višji stroškovni ravni. Na to bo treba: računati v naslednjih letih, ko bo tekla razprava o šolskih kapacitetah obeh pokKe. nih šol, to je v Kranju in ir ' Ljubljani tar v tehniški šol v Kranju, njih potrebah in finančnih sredstvih.
Vprašanje; skupno število učencev poklicne šole v Kranju?
Odgovor: Skupaj 267 (prvi .letnik 99, drugi 8i, tretji pa 87). Slika v poklicih pa je tale: 55 orodjarjev, 46 finome-hanikov, 22 strojnih ključavničarjev, 52'strugarjev, 34 rež. ka-cev, 17 telefonskih m#iaiiii.' kov, 41 eiieklromehanikov. Za zdaj še ne moremo reči, da' imajo dekleta kakšen poseben interes za te poklice, ki smo jih do zdaj'vsaj smatra-* li za »moške«,ž vendar imamo-17 učenk, od katerih se jih je -11 odtočilo za poklic telefonski mehanik, 6 pa za poklic elektromehanik;
Vprašanje: Problemov gp tovo ne manjka; naštejte jih nekaj!
Odgovor: Dokaj iztrošena oprema in stroji, prenatrpa--nost v delavnicah zaradi -praktičnega pouka obeh šal — poklicne in srednjetehni ške, pomanjkanje prostora Za izvenšoisko dejavnost. Močan problem pa kažejo tudi zeta nizki OD strokovnega kadra; le-ti so v primerjavi z drugimi tovrstnimi šolami najnižji na Gorenjskem.
Vprašanje Kakšne so povprečne ocene . učencev?
Odgovor: Srednja ocena še suče od 2,8 do 3,01. S tem ne moremo reči, da smo na vrhu povprečja lestvice taltjl) šol, vendar je prav, da pripomnimo, da so kriteriji do kaj strogi. To je nujnost, v tem razgovoru smo že povedali, da so kapacitete Iskrine poklicne šole v Kranju večje, kot je bilo prijav; temu dejstvu je sledil milejši' kriterij za vpis. Znanje prijav-ljencev torej že pn vpisu m bilo preverjeno in prav zato je potreben ostrejši kriterij pri študiju, če hočemo, da bodo učenci dobro pripravljeni za delo v tovarni, pa tudi renome mora ostati na višini...
Ben
Ko učenci Iskrine poklicne šole v Kranju končajo z osnovnim A programom so razporejeni po izbranih poklicih (orodjar, rezkar, strugar, strojni ključavničar, finomehanik, telefonski mehanik, elektromehanik).
Učenec Iskrine poklicne šole v Kranju Simon Bergant pri praktičnem pouku na vertikalnem rezkalnem stroju pod nadzorstvom učitelja praktičnega pouka tov. Ivana Stražnika
tlo, ki izobraževanje plača; v tem primeru so to v prvi vrsti Iskrine organizacije oz. predvsem tovarne in obrati. Ker pa so kapacitete šole večje (112), k-ot .pa so organizacije. poslale potreb, je ra-.zumljdvo, da smo vzeli nekaj učencev ‘ tudi. od .drugih to-. va.ro - Tako npr. jih je od skupno 99 namenjno Iskri . le 78 (Elektromehanska Kranj 64, Instrumenti Oteče 5, Eelektromotorji železni ki 5, Upori Šentjernej 1, Sprejem, -niki Sežana 1, PSO 2). Za . draga podjetja, jih torej šola. ino 21 (Cinkarna Celje 15, Puškama Kranj 6). Za ljubljanski bazen skrbi Iskrina poklicna šola v Ljubljani, ki je letos Sprejela: 70 učencev, v vseh treh letnikih pa jih ima 281. Na -tej šoli je v bistvu program isti' kot v Kranju, razen poklicev: rezkalec, stra. gar — pač pa imajo v svojem programu poiklic RTV mehanik, ki ga pa kranjska poklicna šola nima. Ker v Ljubljani obstaja precej akuten problem prostorov, bomo o tem drugič kaj več spregovorili.
Vprašanje; Odgovor kaže, da je finančna baza šole odvisna od števila učencev oz. je šola v močni odvisnosti od Iskrinih organizacij, ki prek kadrovskih služb vsako leto sproti seznanjajo šolo, kakšne kadre potrebujejo. Letošnje število prijav (78) je pod osnovo kapacitete šole, kd lahko sprejme do 112 učencev. Statistika kaže, da naše organizacije zmanjšuje-
Pokllcna šola v Kranju — Vsi učenci, ne glede na poklic, opravljajo praktični pouk iz osnovnega A programa (piljenje, žaganje, vrtanje, krivljenje), ki traja pol leta. Slika kaže skupino učencev pri piljenju kovinskih delov
Skupina orodjarjev Iskrine poklicne šple z učiteljem praktičnega pouka Janezom. Vovkom (levo) si je omislila spominsko sliko. Vse kaže, da so nekateri kar močno nagnjeni k modnim in bujnim frizuram, vendar, kot pravijo, jih to pri delu nič ne moti. Skoraj smo prepričani, da bodo postali dobri orodjarji
Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarjata direktor šol-sfkega centra »Iskra« — inž. GABRIJEL PERKO in predstojnik poklicne šole ANTON TIŠLER
Vprašanje: Koliko učencev je bilo letos sprejetih in kakšen poklic so sii izbrali?
Odgovor: Za šolsko leto 1968/69 je bilo sprejetih v poklicno šolo 99 učencev, (92 fantov in 7 deklet). Od teh se je odtočilio za orodjarje 19, za finomehaniike 24, za strojne mehanike 7, strugarjev je 16, rezkaicev. 11, električarjev 14 in IT mehahikev' % Skupaj torej 99 novih ih nadebudnih učencev, ki se bodo tri leta pri teoretičnem in praktičnem študiju pripravljali na izbrani poklic.
Vprašanje: Kakšna je kapaciteta šole pri sprejemu ih kdo je, recimo — »naročnik«?
Odgovor: »Naročnik« — no, to je kar prava beseda, čeprav se v tem pogovora ta beseda uporablja pod narekovajem. V bistvu so to naročila kadrovskih služb Iskrinih organizacij, ki pošljejo šoli seznam in potrebo po strokovnih kadrih. Na podlagi tega poklicna šola napravi razpis,- kajti za vsakim sprejetim učencem mora biti. nek-
Vprašanja
in
odgovori
Novosti iz merilne tehnike za poslovno leto 1969
»Novosti iz merilne tehnike za nalslednje leto« — je bila tematoidnevnegaseminarja, kj ga. je' PSO organiziral v času od 28. do 30. 10. na Bledu.
Na seminarju se. je zbralo 38 prodajnih referentov in pro-
Univerzalni instrument s tranzistorskim ojačevalnikom USTA 200.000 n/V — je novost v proizvodnem programu Iskrine tovarne »Instrumenti« Otoče
dajpih. .inženirjev, jz .Iskrinih filial.in grosističnih podjetij; : ki trgujpjp z Iskrino -merilno opremo.
Strokovnjaki. tovarn »Elek-troinohanika«,. »Instrumeiiti«, ^Elektronika« iii prodajni in. ženirji PSO so v času semi-
narja prisotne seznanili s tehniškimi podrobnostmi posa-. meznih novitet s področja, ka-isdčhih instrumentov, 'elek-, tronških ‘ irištrumehtov in laboratorijske opreme, merilnih naprav, za kontrolo in
umerjanje...števcev, nbVega
merilnega instrumentarija za meritve in preskuse' telefonskih naprav in, l;inij,r električnih števcev in’časovno krmilnih mehanizmov, ter. novosti ; dunajske firme Goerc electro, ki jo PSO zastopa na našem, trgu.
Predavanja so bila usmerjena v prikaz aplfikaiivnosti novih izdelkov!: Predavatelji so . predavanj a;, popestrili s prikazi novih izdelkov na priročni razstavi, z diapozitivi in .projekcijami slik : s 'pomočjo episkoipa. Izvedenih : je bilo i tudi nekaj: demonstracij.- .
Vsi udeleženci seminarja so prejeli ' za novosti prospekte, nove fcetfSse in pa obvestilo o dobavnih rokih za novitete.
Zadnji dan so bili udeleženci seminarja na ogledu tovarne »Instrumenti«. Otoče in obrata »števci« v tovarni »Elek-tromehanika« Kranj. Ogledali sp si ,tudi. .filma o ZP in Iskrini tovarni »Instrumenti«. Otoče..,,,,
Ob koncu seminarja sp vsi poudarili. potrebo po tekočem informiranju o novih- izdelkih in da je: seminarska oblika naj bolj-primerna za izmenjavo gledišč in izkušenj..
•	■ Fortunat Orehek
Udeleženci seminarja za merilno tehniko na Bledu so bili z organizacijo in predavatelji zelo zadovoljni. Vse kaže, da so taki seminarji nujni, saj se tehnologija v zdajšnem času tako hitro menja, da le dobro in strokovno organiziram seminarji nudijo vpogled v vse novosti
Eksponati Eiektromehanike Kranj pž. obrata »Merilne naprave« so zbujali na razstavi veliko pozornost
Proizvodnja
»Eiektromehanike« v oktobru
Proizvodnja v septembru, ki je bila po višini najbolj uspešna v letpšnjem letu, je
v oktobru nekoliko •- padla, .vendar je še vedno drugi najboljši. mesec v letošnjem ..‘letu. Plan je, bil postavljen razmeroma visoko, zato mesečna naloga' ni, bila dosežena. Da bomo letni plan dosegli, moramo v zadnjih dveh mesecih narediti,.še za 41,465.000 din. Ce gledamo višino pifoiz-' vodnje . v. predhodnih .mesecih, lahko računamo, da bomo to vrednost dosegli in s... . tem seveda tudi letno nalogo.
V. oktobru predvidene naloge ni dosegel obrat rotacijskih Strojev, obrat kiroaku-slike ih obrat merilnih naprav. Ti obrati‘ so dosegli zelo nizko proizvodnjo; le neko.
• Iško višja proizvodnja v teh obratih bi pripomogla k izvr-' šitvi mesečne naloge. ■
PROIZVODNJA V OKTOBRU
fisainik »Minigor« — pomembna novost iz programa dunajske firme Goerz, ki jo PSO zasto-na našem trgu. Vse podatke nudi PŠO, merilna tehnika, Ljubljana, Kotnikova 6, tel. 312-933
DE	Izvrš. ' % .
Rotacijski stroji	67,7
števci	114,7
Stikala	70,3
Kinoakustika	78,9
Telefonija	112,7
Urni mehanizmi	142,6
Merilne naprave	64,9
Orodjarna	149,6
Produkcija delov	130,9
Vzdrževanje	118,-
Skupaj	98,6
DE »ROTACIJSKI STROJI« je v oktobru'v gla.vnem .izde-. ' lovala ie izdelke. iz domačih -sestavnih delov. Izdelki, ki .jih. sestavljamo iz , uvoženih .delov, so v oktobru izpadla, ker naš inozemski kooperant -ne jemlje od nas dovolj naših izdelkov,., in. je zato uvoz delov izpadel. Delni izpad je nastal tudi. zaradi pomanjkanja vzmeti od domačega kooperanta.
DE »ŠTEVCI« je mesečno nalogo za oktober , precej pre-segla. .Na željo prodaje, je' bi_ lo izdelanih več dvotarifnih trifaznih. števcev, poleg -tega , je .pa'uspela v oktobru izdelati tudi večjo' količino stikalnih ur. ■
DE »STIKALA« je dosegla proizvodnjo po predvidenem planu za drugo. polletje. Zaloge na skladišču gotovih izdelkov se zmanjšujejo, in bomo zato v prihodnjih . mesecih lahko več proizvajali. '
DE »KINOAKUSTIKA« je v oktobru., izdelala Ie manjšo količino, projektorjev.-. 16 mm. Glavni vzrok . izpad a je prepozna dobava gomil iz-pro-. i dukoije, ker- je material prispel prepozno. Tudi; 8 mm projekitor nismo izdelali v želeni količini, ker so vsi
(Dalje na 7. strani)
Uspešen start v zadnjem trimesečju
.(Nadaljevanje s 1. strani)
S posebnim ponosom pa ilahko ugotovimo, da smo v mesecu oktobru uspešno iz-•pdlnili Studi -proizvodni načrt' 'v najnovejši skupini i.zdel-tkov, katero predstavljajo za-¿¡ščtni releji, elementi ¿avtomatike in -signalne naprave. IZ mesečnim kazalnikom izpolnitve dinamičnega načrta 110,67 odstotka za potrebe ¿domačega tržišča je tako sta skupina na tem področju -druga. -V izvozu je -sicer ta .škupima bila izpolnjena 'le s '67,'34 %, .to-pa predvsem zato, ker smo nekatere naloge -opravili že predhodno. Ta .-skupina, ki je v strukturi maj-močnejiša, tako v letnem tkat v mesečnem proizvod-toem načrtu, tudi odločilno -vpliva na celotno realiza-»eijo in je prav tista, ki 'drži ¿•kumulativen indeks v prej -omenjenem obratnem sorazmerju. Ge namreč oboje po-idaitke primerjamo, bomo takoj ugotovili ta vpliv.
Tako smo pri tej skupini ¿izdelkov, kljub ugodni mesečni realizaciji v kumulati-vi še vedno le na 94,16%, pri proizvodnji za potrebo ¿domačega trga. Nasprotno :psa -ob slabši izpolnitvi za potre-'be izvoza kumulativna izpal--niitev z lindeksom 134j99% ¿predstavlja velik -uspeh letošnje ekspanzije na zunanja, predvsem konvertibilna 'tržišča. Pri tem pa moramo omeniti še dejstvo, da v naših poročilih prikazujemo iz-, polnjevanje proizvodnega načrta po planskih prodaj nih cenah, ki pa so v izvozu nižje od onih na domačem trgu. Tako vidimo, da je po-Tast -fizičnega Čbsega 'še večji in ugodnejša od prikazane ¿finančne slike in -da so zato ‘-■tfiioženi napoti ¡kolektiva :š'e 'večji, 'kot pa bi lahko enostavno «(klepali iz golih indeksov.
V	tej skupini je na tako ugodno izpolniltev v mesecu oktobru vplivala predvsem vključitev nove proizvodnje v dosedanji program. Zaradi licenčne pogodbe na tem področju smo se uspeli dokaj ¿hitro ,vključiti v redno proizvodnjo in smo tako v mesecu oktobru že lahko zabeležili. prve uspehe.
Tudi v tretji skupini izdelkov t. j, industrijskih elektronskih naprav je bila realizacija boljša kot v predhodnem obdobju, čeprav je ¿mesečni indeks izpolnitve ¿dinamičnega plana i-le ¿82;52%. S tem se je malenkostno popravil tudi 'kumulativni indeks .realizacije, ¿ki je ob zaključku oktobrske proizvodnje 69,07 %. V tej skupini je še vedno zelo občutna problematika, ker ni dovolj specificiranih naroči, z druge strani .¿pa je zaradi .pogostih sprememb v -dokaj zahtevni proizvodnji zelo otežena tudi ¿pravočasna preskrba z reprodukcijskimi gradivi. Tako -v tej -grupi stalno zaostajamo in kot -vse 'kaže, bomo v letošnjem letu 'težko izpolnili predvidevanja, sprejeta z ¿letnim načrtom.
V	skupini rezervnih delov in uslug, ki pa zelo malo vpliva ne celokupno ¿realizacijo, je bil mesečni načrt dosežen le -s tretjino, saj je indeks 33,66 %. Kumulativno pa imamo v tej Skupini velik nabkok, .-saj nam indeks 153,87 % zagotavlja, da bo letni 'načrt v tej skupini presežen.
Ob koncu poročila lahko ponovno poudarimo, da .je bil start v zadnje trimesečje nadvse uspešen, kar nam odpira ugodno perspektivo za poslednja dva meseca in nas Hkrati obvezuje, da maramo ■vložiti 'tako v pripravah, kot -v neposredni proizvodnji, vse sile, da bo ta ¿uspeh čim večji	■—L—
»Elektromehanika« Kranj Nova avtomatska naprava za prefzkušanfe telefonskih naprav odlično deluje
Ker se v letu 1969 predvideva precejšnje povišanje plana ;in zaradi 'kvalitetnejšega preskušanja, je v kontroli -ATC s soglasnostjo šefa obrata inž. Umka in vodje TK tov. Kregarja zrasla ideja o nujnosti izdelave univerzalne 'naprave za preizkušanje vseh •vrst stojal ;in enot, ki -se izdelujejo v obratu ATN.
Tehnično zamisel o delovanju naprave sta dala tovariša RAJKO BENEDIK in SILVO SERAŽIN, ki sta že v letu- 1967 pričela s študijem •izdelave. Proti koncu leta sta že razpolagala s tolikšnim gradivom, da so v začetku ¿leta 1968 lahko ¿pričeli z mehanskim -delom izdelovanja naprave. Vsa dela so se opravljala v oddelku‘kontrole ATC z željo: čimprej izdelati napravo, ki je za 'kontrolo neobhodno potrebna.
Trud, hi so ga posamezni
kontrolorji vložili pri izvrševanju dela, ni bil -zaman. Konstruktorja sta -za prvi preizkus nove naprave -uporabila 'stojalo NS-8, ¡kn je -najbolj zahtevno od vseh ostalih. Uspeh je bil več kot presenetljiv. Preizkus prvega stojala je trajal 4 ure (prej 20 ur). Kvaliteta preizkušanja je 100 % in nd več odvisna od .¿človeka in njegovega razpoloženja. S to napravo je kontrola, -ter obrat ATN napravil lep korak naprej pri sodobnem preizkušanju telefonskih naprav.
¿Prav je, da iskreno čestitamo obema konstruktorjema za ves trud, -ki sta ga vložila .pri izvajanju del, predvsem pa, da sta s ‘to napravo žago. toviia kontroli ATC, da bo v prihodnjem letu kos povišanju proizvodnje z isto delovno silo.
— -B —
Razgovor o preizkusa znanja vodilnih v organizacijah ZP s področja varstva pri delu
(Nadaljevanje z 2. strani)
bilo med vprašanimi tudi nekaj takih, ki niso sami odgovorili na postavljena vprašanja, pač .pa jim je bilo ‘v pomoč znanje varnostnih teh. nikov, kar pa prav gotovo ni ‘bil namen tega preizkusa znanja. Zakon tu jasno zahteva, da morajo vodilni v delovnih organizacijah temeljito po-znati ¿zahteve varnega in zdravja ¿dela, če naj v organizacijah ¿organizirajo, vodijo in nadzorujejo proizvodnjo. S preizkusom znanja S tega področja naj hi vodilni kadri spoznali problematiko varstva pri delu, na drugi strani pa tudi prišli do spoznanja, da vsakdo na svojem- delovnem mestu kazensko, upravnokazensko, materialno in moralno odgovarja za nezgode pri delu. Najmanj umestna pa je bilo ravnanje tistdh 18 tovarišev, ki na vprašanja sploh niso ¿odgovorili, kajti lesti bodo nosili odgovornost po upravnokazenskem postopku, ko bo inšpekcija dela ugotavljala, da nimajo potrdila o opravljanem preizkusu znanja fcot to zahteva zakon, Uri izrecno -ftoloča, da odgovorne osebe brez opravljenega preizkusa znanja s področja varstva pri delu ne ■morejo in ne smejo -niti voditi, niti nadzorovati zlasti -del s povečano nevarnostjo za zdravje ali življenje de-"lavcev.
VPRAŠANJE:
Ali mislite, da 'V ZP ‘Iskra varstvu pri delu posvečamo dovolj pozornosti in potrebnih sredstev?
¿ODGOV0R;
Kolikor poznam nekatere vaše vodilne organizacije v tem pogledu, Imajo dovolj 'razumevanja za potrebe varstva pri délu, nekatere pa manj, 'vendar .pa pogrešam enotno organizaciji© varstva pri delu v ZP. Vsaka organizacija na tem področju dela 'na -svoj 'način, ker pač še ni uresničena že 'tolikokrat ,po-skušana enotna organizacija varstva 'pri delu v vseh organizacijah ZP Iskra, ki bi prav gotovo rodila boljše rezultate na ¿temi pomembnem področju.
VPRAŠANJE:
¿Kot vem, preizkus znanja o varstvu pri -delu vodilnih ¿oséb v delovnih organizacijah ni enkraten, ¿pač ¿pa ga je ¿tréba obnavljati vsako leto. Kako nameravate glede tega •v prihodnje?
ODGOVOR:
Preizkus -znanja o -varstvu pri delu -je treba po zakonu opravljati vsako leto. Kako si zamišljamo nadaljnje načine izvajanj a ¿preizkusov znanja s tega področja, je konkretno še težko-odoovoriti, kajti nenehno iščemo tisti način, ki ‘bi najbolj ustrezal in tudi dejansko najbolj določno po-kažad znanje prizadetih 'o vat--stvu pri dedu. ’Preizkus zma-
nja naj pokaže, da sta tako delavec, kot vodilni uslužbe, nec v delovni organizaciji us. posobljena za varno delo in zato menim, da je preizkus znanja izključno Stvar ’¿vsake ¿delovne .organizacije. Pri ipre. izkušanju znanja posameznih kategorij delavcev pa bi morali upoštevati ¿¿naslednje: pri -preizkusu znanja delavcev v ..proizvodnji bi morali sodelovati njihovi mojstri, pri pre-zkusu znanja mojstrov obra, tovpdje, tehnični vodje in du rektorji organizacij, povsod seveda ob sodelovanju ¿strokovnjakov s-področja varstva ¿pri delu. Težava pa nastaja .pri preizkušanju znanja ¿tehničnih vodij in direktorjev ¿organizacij. Le-ti naj bd namreč dokazali, da obvladajo zakonodajo in celotno problematiko varstva pni dedu, ker bodo šele na ta način lahko uresničevali zahtevo ¿za. •kohskih predpisov in moderne proizvodnje, da je varno delo sestavni del tehnologije proizvodnje in delovnih procesov. Zato je bila tudi ¿oblika preizkusa, ki jo je določil upravni odbor ZP z zunanjo komisijo za enkrat najboljša rešitev. Razmisliti pa je ’tre-’ba, kako v tem pogledu v ¿bodoče, oz. kako vsako leto opravljati preizkuse znanja za vodilne kadre. O tem pa nemara, ne bi bilo odveč, 'če bi svoje mnenje in predloge rpoveddli¿tudi .tisti prizadeti ■J. C.-
IIIIIIIlillUli!l3IIIlIIIIIIIIIIIIIIIIIilllII!E!lllimilllliillllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIi!!IlllillimilllllllllIllillllillUIHHIIIIIIIIIIIIIIllIIIIIIIIMUlllliilllilllillilHI
B
i
c
B
S
i
M
g
E E
1 •	»Elektromehanika« — obrat ATN, Kranj: Po zamisli konstruktorjev Rajka Benedika	g
=	in Silva Seražina so v oddelku	kontrole ATC izdelali avtomatsko napravo za preizku-	s
=	šanje telefonskih naprav. Trud	ni bil zaman — naprava odlično deluje, kvaliteta pre-	g
g	izkušanja pa je 100 % in ni več	odvisna od človeka in njegovega razpoloženja	g
1	I
^illlllllIllllllllllllIillllliIIIIUII!IIIIUIIIIIIIIIIIilllllillllllllllUliIUIIllIlltII!IUIIIIIIIIIIIIIIIUIIIlllllllllllllllllIIIillliIillllllMlliiilllll«l,,l|il,ill,llillllll<11
Nekaj mnenj o telefoniji
Proizvodnja Elektrome-hanike v ©kiobrti
(Nadaljevanje s 3'. strani); elektrogospodarstva in- dru-gLh.
Trenutno je v končni fazi izdelava zasebnih central 10 C in'50 C, M bosta nedvomno želo zanimivi- na- domačem, in inozemskem tržišču, ter realizacija dispečerskega selektiv, nega. sistema za naše železni. em
DELO RAZVOJA ZA BODOČ-NOST
Razumljivo je, da. ne bi bis lo prav, če bi delali samo za
N A PRAVE
SKLEPI.
13.	seje UO (30. 10. 1968).
@ Upravni odbor je po obravnavi izpolnitve proizvodnega. plana, in plana, prodaje določil vrednost, točke. ' za obračun, osebnih dohodkov za. mesec- oktober v .višini 0;i2 N din:
9 Upravni odbor je Ob» ravnava!’ 9-mesečno- periodično poročilo- o poslovanju' tovarne in v zvezi s tem spre. jel naslednje sklepe:
1'. Z ozirom- ria slabe izikuš. nje- pri repro materialu, v. letošnjem letu,, zadolžuje, .upiravni odbor upravo tovarne, da pripravi do 14/11-68 pregled plana, nabave, za leto. 1969 z vso. zadevno problema, tiko.
2.	Upravni odbor zadolžuje-npravo tovarne; da pripravo1 do 14/11-68 poročilo o vzrokih zakasnitve izdelave korekcijskih potenciometrov in za*
: hleva, da uprava podvzame vse mere, da se ta postavka ¿realizira.
3.	©lede na visoke stroške Razvoja, prikazane v periodič.
jnem obračunu, zadolžuje upravni odbor upravo tovarne, da pripravi do 14/11-68 ; pregled teh stroškov.
@ Upravni odbor je obrav-. k naval, in sprejel- pravilnik. o.
■ Popiavniški dobi, splošni del; ||programa pripravniške dobe.
| Za vse^sfiroike m stopnje ter smernice. za izdelavo programa dela pripravnikov elektro, strojne- in ek-onomsike stroke ter- ga1 daje- po zakonitem postopku v potrditev, delavške-! mu svetu.
© Upravni odbor je obrav.
| naval predlog za spremembo Po zakonitem-, postopku de-; pravilnika o OD in ga daje. lavskemu. svetu v potrditev.
® Upravni odbor predlaga delavskemu svetu v potrdi,
; tev rebelans- plana internih ; investicij in sicer:
‘iz plana internih investicij Se črta
1. Severni TG merilnik v I Krednosti 23.000,00 N din |! 2. • Merilnik RG pojaeanja ; n vrednosti 7.500,00 N din | 3. Merilnik nivoja Simens | * vrednosti 32.300,00 M din
na se nadomesti, z:
; L Uvajanje. »Georga« sistet. ma — invest. del v vrednosti:!’
današnji dan in pri tem? ne mislili na jutri. Vemo, da predstavljajo bodočnost na področju komutacij elektronske: telefonske centrale. Zato je., bila pred, mnogimi leti ustanovljena, skupina, za EATG, ki aktivno- raziskuje možnosti uvedbe, elektronike v komutaeijskoi ’ tehniko. Posebno: pomembno: delo te skupine,- je razvoj- elektronske opreme: za MFC signalizacije; ki je« bila; pnvič- uporabljena v TAT-G Kragujevac.,
11.500,— DM ali pa. 36.000)00 N din,
2. Impedančni mostič 1 komi v vrednosti- 554)00
Elementi
SKDEPI
5.	rednega zasedanja'. DS
(5. 11; 1968);
9 BS tovarne,- je sprejel na. znanje poročilo:' o pošlo« vanju tovarne za. mesec sep.-. tember 1968 in potrdil poslovno poročilo za. dobo od, 1. 1. do- 30. 9j 1968 v predloženi obliki,, in. z, navedenimi zaključki,
© Na osnovi: dobrega, proizvodnega in: finančnega rezultata je: DS tovarne sprejel sklep, da se za mesec oktober. 1968 izplačajo OD v. višini: 110 % vsemi obratom: in službam tovarne;
9 Na predlog; tehničnega sektorja odobri DS- tovarne nabavo osnovnega sredstva — izdelava lesene lope v obratu Magneti v vrednosti din 25.600,00.
® DS tovarne je;, ugodna rešil vlogo DS obrata. Upori Šentjernej, in odobril, inve-. Štieijo v višini-N din. 55,0.00,00 za, asfaltiranje priključka dovozne ceste k obratu.
@ Na predlog vodje komercialne službe je DS odobril tov. Augustu Bregarju, referentu v prodajni službi, uporabo osebnega avtomobila v službene namene- do 200 km mesečno mestnih voženj, in sicer od; dneva nastopa službe dalje.
% Vloga tov. Srečka, Bre«. zovarja se odstopi vodstvu obrata Keramični kondenza-. torji Žužemberk, da poda obrazložitev glede potreb v. bodočnosti po sodelaveu s-koneano višjo komercialno Šolo. V kolikor obrat tega-delovnega mesta ne bi pred-, videl, naj poda. mnenje ko-. mercialna služba glede: potrebe po sodelaycu z, višjo, komercialno šolo v okviru, tovarne.
© DS tovarne je sprejeli sklep, da bodo zasedanja DS tovarne v popoldanskem ča--su, in sicer ob 14.30 uri, s tem da lahko, člani; po potrebi zapustijo delovno mesto ob 13. uri. Sklep je sprejeti zaradi nemotenega;, poteka-proizvodnje.
ODRAZ NOVE. TEHNIKE NA’ PROIZVODNJO
Za bodočo; proizvodnjo EATG bo nedvomno značilna širša, kooperacija specializiranih tovarn-. Pri proizvodnji EATG bo. verjetno, prišlo do delitve dola v. tein smislu, da bodo osnovne elemente, kot so. n. pr; transistorji, upori, kondenzatorji in drugi,,proife vajalfe; dinge tovarne; mi pa se bojno; v: pjstfež®ds meri usmerili: na: montažo' teh eja-mentov. Taka proizvodnja,bo brez dvoma zahtevala, visoko stopnjo organizacije z osnovno nalogo- učinkovito.usklaj'» vati proizvodnjo:, posameznih kooperantov. Nova tehnologi, j a bo imela bistven e.spremem-be v strukturi strojnega parka in karakter dela bo- tak, da bodo. dani, pogoj},, za organizacij o rentabilne, velike- serij; ske proizvodnje. Taka prodZ-vodinja bo- pa zahtevala boljšo opremo- in mstrum-eintarij za. proizvodnjo,, kontrolo in preizkušanje.
PROBLEMI
Razumljivo je, da-, se. pri’ na šem dolu- srečujemo s kopico problemov. Naj, navedemo; nekaj od njih:
Kljub bistvenemu napredku še vedno nisem: zadovoljen s kadrovsko zasedbo: razvoja. Tako še vodno marsikje leži breme delaj in. odgovornosti le na enem, sodelavcu.. Zahteve- kupcev so tem ostrejše, črni' kvalitetnejši kader imajo. Poznano: pa: je, da se sestav vsepovsod' zvišuje, piri: tem» pa; moramo-, vedeti, da mora: nivo znanja- razvijalca biti za- razred više- kot: potrošnika-. Višje tehnične zahteve pav vedno čašče zahtevajo poglobljen znanstveni, pristop k reševanju- problemov..
Dalje; bfc želeli, povečati, šte*. vilo kvalitetnih merilnih instrumentov, brez katerih si danes: ne moremo zanrisliti: uspešmega razvojnega, dela. S; povečanjem števila.razvijalcev. pa so tudi, naši prostori postali pretesni in želimo, da-bij se. to čhnprej e izbol j šalo. P feb-blemov, večjih; in manjših ctdi naštetih, je. seveda še mnogo: več; sem. pa. prepričan, da-jih-bo mogoče- s; trdim; delom, ih; sodelovanjem, večino od njih: uspešno: rešiti.
ZAKLJUČEK
Zahvaljujem: se. uredništvu, časopisa Iskre, za interes, ki ga je, pokazal za našs razvoj , Upam pa, da bomo. kmalu imeli priliko, da; hrafcee detalji-naje seznanimo, z našim; delom, uspehi, in- problemi.
jiiiiiiiiiHiiimmiiiiiiimiuiiHtiiiiiiiiiimič^..
E;	S;.
|	Dopisujte	|
I	v	ISKRO!	1
S	5
liiiiiiiiiiiimiiiimiimimmiiiiiiiiiiiiiiiiiini
(Nadaljevanja; s 5.. strani); sestavni, deli za avtomatiko prispeli: v montažo, šele sredi meseca;
DE »ATN« (telefonija) je, dosegla v oktobru lep, uspeh, k čemur je pripomogla višja, proizvodnja ploščatih relejev., Za predviden dvig količine-ploščatega. releja bo., v- nasled: nji, dobi največji; problem ža, renje, ker imamo, premajhne kapacitete.. Nič manj ši problem pa- ne. predstavlja- mehanska obdelava, saj poedini: sestavni deli ne dotekajo v montažo RQ: želenih terminih.
De »urne mehanizmi«
ima še- vedno težave, ker deli iz produkcije ne doteikajp-redno. - Zaradi’ tega imamo-staine težave pri dobavi- šte* vjlSnikov; pa tudi montaža-števcev pogovora ne teče enakomerno;
DE »MERILNE NAPRAVE» niso dosegle predvidene prot izvodnje. Ciklus izdelave po-. edinih' napravi je razmeroma dolg; in; zato; vrednost proizvodnje niha. iz meseca v mesec;.
DE »PRODUKCIJA« v žad-. njih'.: mesecih: dosega zaradi: višjih naročil, višjo eksterno proizvodnjo. Proizvodnja elektrcventila je končno-, le: stekla, čeprav še. vedno nasto.. pa j o težave.
Ob koncu, oktobra, se. ne moremo pohvaliti; s- posebnimi;, uspehi, saj, letno, nalogo le malenkostno presegamo. Glavni vzrok, leži v naši. odločitvi, . da v, drugem, pohetju-proizvajama, manj . stikal,, ker; je nastopil zastor, na- tržiščih. Rotacijski; stroji- so« nekoliko; pod predvideno;, proizvodnjo zaradi, izpada v. oktobru.
DESETMESEČNA.
PROIZVODNJA
Izveš.
DE	.
Rotacijski, stroji	96,9 .
Števci	101,8'
Stikala,	89;4
Kinoakustika	101,9
Telefonija	104,6
Umi mehanizmi	146,7
Merilne naprave	10Z;5
Orodjarna	148,7
Produkcija delov	84;9
Vzdrževanje	285/2
Skupaj	100)5
Upamo; da bomo v zadnjih dveh mesecih dosegli vsaj tako proizvodnjo, kot v, predhodnih mesecih, kar bi prine. slo za 2,5 mili j. višjo proizvodnjo, kot jo predvideva let. ni plan; S* tem-bd letno nalogo presegli za 1%,
Kljub težavam je. proizvodnja, v letošnjem let-u, za, skoraj UP/oa višja, kot,,, v- preteklem letu,. Razen, stikal, v letošnjem, letu vse panoge proizvajaj o, več kot, v, lanskem letu.
PRIMERJAVA DESETMESEČNE PROIZVODNJE
1967 — 1968
DE.	Izvrši %„
Rotacijski stroji	15Ti8
števci	100,:-
Stikala,	81 ;4
Kinoakustika;	13L7
Telefonija,	129)6
Urni mehanizmi	133)8
Merilne naprave-	111,3
Orodjarna	125-,1
Produkcja delov.	87)'-
Vzdrževanje;	176j2
Proizvodne, usluge;	70/9
Skupaj:	110.57
Še dva, mesom, im zaključili: bomo letošnje loto. Ha- bo bo novo leto uspešno, se moramo nanj;i zs vso. skrbjo:, pripravljati ži&. danes, sagi. je morebitni, izpadi zelo- težko nadur knaditi. Posebno moramo pazili, da,; bomo storili; vse. za povečanje proizvodnje v.;, tistih: panogah, ki; so. za;, tovarno posebne-) važne- in. kjer težišča: odi nas, zahteva., višjo proizvodnjo.
Pomočnik direktorja: Alojz: Grčar, dipl. inž;
^|SS:gSa5SSSSS3SSSSSSSESESSSS3£SSS3S»SSSSSS8SSSSSaS5SS£S3£SSSSS£S3£S£SS£3S5SS ISi 7iP ISKRA KRANJ; — Strokovne službe
SO- .
p	IŠČEMO? NSffiK SOHEISAVGE.:
||5 v, službi: za: kvaliteto, ZP’ Iskra Kran j.:
£|f	1.	vee organizatorjev; kontrole
JU	2;	analitike
§|i	33.	administrativno, tehničnega, referenta.
¡¡jj • Bogejiu
SSi. L Hekončana oleklro alt, strojna: fakulteta (H. stopiti njaj; a nekajletno strokovno, prakso in. zznanjem enega |g| svetovnega, jezika, ter/ izkušnjami, s, področja: kontrole |« BvaHtetej B|
¡5	2i.	Dokončana ekonomska, fakulteta. (II..	stopnja) z ne-
gi kaj letno strokovno prakso in z znanjem enega svetovij; nega: jezika ter poznavanjem statističnih-; metod.
¡¡F
■S:	3. Dovršena administrativna, šola po možnosti z zna«
gg! njem, enega svetovnega, jezika (lahko pasivno).
1|'' Ponudbe pošljite na naslov: ZP Iskra Kranj, Orgamza-11= rijsfco kajdrovako- področje; Kranj, Oidhamska 2.

«■■■■■«■■■MBBiiaaiiaaaai

imBsasansnBBiaBBKeaHi
'IIIIIIIBIUIIIMUlif
miiiiiiiiHiiiiiHiifiiiiHimiiiiiiniifiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiiiiiiii
Izvlečki iz sklep©v sa-m©i8pravelfii organov
S ■ ■ ■
Ob bridki izgubi dragega očeta	■ ■ . . -.	'■ rl|l
FRANCA UŠLAKARJA ’^j se iskreno zahvaljujeva sodelavcem ih sodelavkam oddali ka splošne montaže števcev in montaže ATN spajkanja v tovarni . »Elektromohanikaš Kranj za izraze sožalja; in podarjena venca.
Hčerki Albina in Tomči ka Ušlakar
ZAHVALA
Ob smrti moje mame MARIJE DOLENC se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam jn sodelavcem ATN — Elektromehanska — Kranj za izraženo sožalje, po. kianjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti
Hčerka Marija Bogataj
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega brata ozarama svaka
IVANA LIPARJA se iskreno zahvaljujeva sindikalni- organizaciji Iskre Novo mesto za žalni venec. Posebna zahvala tudi vsem sodelavcem za sočustvovanje, in izraze . Sožalja. :
Tončka in Mladen Novak
«w»SP»«gia«gi^^£¥dBi5aiBK^^
ZAHVALA*
Ob smrti dragega očeta . .
TOMAŽA BOLKA se iskreno zahvaljujeva; sodelavcem- v obratu ATN na. liniji žičnih Oblik in liniji elementov . za poklonjeno cvetje,. izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti.. < Hčerka Marija poročena Zibert in sin Jože
1 S K R A - glasilo delovne; ga kolektiva iskra industrij* ža. elektromehaniko telekomunikacije elektroniko m avtomatiko — Urejuje urediti; škj odbor % Glavni urednik::
Pavel Gantai — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov n« vračamo — Tisk in klišeji-. »CP Gorenjski t'sk» Kranj
ISKRA Sežana: Pred kratkim je bila invalidsko upokojena članica našega kolektiva tovarišica Milka Kandus, borka od 1942: leta, od katere so se poslovili člani ZB tovarne, ki so ji poklonili skromno darilo in ji zaželeli še mnogo srečnih in zadovoljnih let. Prisrčno slovo je motila praznina, kjer bi moral biti navzoč predstavnik sindikata
rj*rS**^j.
■RAZGLAS
ISKRA — Tovarna »Elektromehanika« Kranj razglaša prosto delovno mesto
UPRAVNIKA SAMSKEGA DOMA NA PLANINI Kandidat za to delovno mesto mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi posebne pogoje in to:
da ima srednjo- atr nepopolno Srednjo .strokovno'izobrazbo -.
—	da ima daljšo prakso v; sličnem delu
—	da ni bil kaznovan im.nl v kazenskem postopku Rok ža nastop, dela je 1. 1. 1969. .
Komfortno dvosobno hišniško' stanovanje je zagotovljeno.
Prošnjo z vsemi potrebnimi dokazili je treba osebno predložiti kadrovski službi tovarne v roku 15 dni po objavi.
DOPISUJTE VIS KR O
LETALIŠČE LJUBLJANA — BRNIK VKLJUČENO V TOVORNI INOZEMSKI LETALSKI PROMET'
11. novembra je bila vzpostavljena redna tovorna letalska proga ■ s Ziirichom in Münchnom. To je rezultat dogovorov s predstavniki podjetja JAT, špedicijskimi podjetju-. Trans jug, Intereuropa idr. Po dogovoru je JAT ■ vključil ljubljansko letališče v redno letalsko tovorno progo. To je velika prodobitev za slovensko gospodarstvo, predvsem zato, da, se izdelki hitreje pojavljajo ha inozemskem trgu. Slovenska podjetja so pray ha .tem področju imela dosedaj veliko težav. Tudi ' združeno podjetje ISKRA se bo lahko S pridom posluževalo redne in hitre tovorne proge, saj bodo letala -vsak teden, in sicer . ob torkih, in četrtkih — poletela " proti imenovanima letališčema. Odtod. pa . bo tovor lahko že v nekaj urah' prispel v namenjene države.
PODJETJE SAVA IN STANDARD — INTEGRIRANI
8. novembra so se člani kolektivov tovarne gumijevih izdelkov »Sava«: Kranj in industrije usnja,, umetnega, usnja in kemičnih izdelkov »Standard« Kranj — z referendumom odločili za integracija, V obeh tovarnah oz. sedaj v združenem podjetju je Sedaj zaposlenih 2400 delavcev. V združenem podjetju, ki Se sedaj imenuje »SAVA« industrija gumijevih, Usnjenih m kemičnih "izdelkov Kranj, bo znašala letošnja proizvodnja cca 290 milijonov N din.
članek o neuspelem seminarju mladih proizvajalcev v Elektromehaniki. in -želja, da pomagam predsedstvu konference mladine v tej tovarni, sta me vzpodbudila, da napišem te vrstice. Po članku sodeč,' .predsedstvo ne ve, fca-ko prebuditi, v. mladih interes za dogajanja v njihovem tovarniškem okolju, kar bi vodilo tk izboljšanju in k povečani aktivnosti mladih.
K temu, da v tovarni ni čutili močnejšega samostojnega delovanjaposameznjih aktivov v obratih, je morda .-pripomoglo tudi to, da so le-ti vso plačano članarino odvedli TK in so talko ostali brez
svojih . denarnih sredstev. Prav ta občutek, da ni denar, ja, pa sili .ljudi v prepričanje, da ne morejo ničesar storiti. Predlagam vodstvu mladinske organizacije,-v tovarni, da naslednje leto pusti v blagajnah mladinskih aktivov obratov celo članarino, (razen določenih odstotkov, ki jih mora odvesti občinski konferenci), ki jo bodo mladi plačali in naj tudi sami z njo razpolagajo, vendar v ustrezne namene. " Predsedstvo konference pa naj razpolaga s prejeto dotacijo, ki je staleh vir potrebnih denar, n-ih sredstev.
R. M.
Prisrčno slovo
V tovarni TEN v Stegnah so se minuli teden na slovesen način postavili od Angele Smerdel in Francke Orel,
Angela Smerdel in Francka Orel.iz tovarne TEN. v Stegnah sta se pred odhodom v zaslužen pokoj za spomin še sUkaii s svojimi sodelavci	■■■	3
ki odhajata v zaslužen pokoj.
. Uprava tovarne jo priredila za upokojeni ročni. delavki Skromno pogostitev v tovarniški menizi, V imenu uprave se je od njiju poslovil Zdenko Golbgranc, vodja nabave, od sindikata pa .predsednik sindikalne podružnice jnž. Anton Štrukelj,' delovodja meriinioe. V kratkem nagovoru sta • se oba predstavnika zahvalila upokojenima' delavkama za ves njun dolgoletni trud in prizadevanje, da bi tovarna dobro poslovala' in jima v ta namen poklonila zlati ročni . uri kot trajen spomin za sodelovanje V tovarni TEN.
Tovarišica Orlova in Smer-deiova sta se Zahvalili za prisrčne besede in: darili in se v spomin tudi še slikali s svojimi najožjimi sodelavci' v oddelku tovarne.
. Ob prigrizku in spuščenem pogovoru sta obe . zaslužni delavki povedali, . da -sta v tovarni sedaj res. upokojeni, vendar, da jima »en; šiht doma ob družinskem. ognjišču« še vedno ostane.
Oberria tovarišicama;. iz TEN-želimo .tudi, .mi, da bi še mnogo let uživali' .zaslužen pokoj . v miru in , zadovolj-- stvu.
M. K: i