STROKOVNO GLASILO PROMETNE ZVEZE. \ Izhaja 1. in 15. vsakega meseca in velja za privatne naročnike za celo leto 40 D, za pol leta 20 D, za četrt leta 10 D. Izven Jugoslavije 52 D. Naročnina se pošilja na Osrednji odbor Prometne zveze, Maribor, Aleksandrova cesta št. G. Naročnina se plačuje naprej, člani Prometne zveze dobivajo list brez posebnega naročila. — Osrednji odbor Prometne zveZe tudi sprejema naročnino, dopise, inserale in reklamacije. Dopisi se ne vračajo. Cene inseratprn po dogovoru. Za večkratne objave primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. — Čekovni račun št. 13.351. Štev. 13. Maribor, dne 1. oktobra 1926. 1. letnik. Izobrazba. Pametnejši je močnejši, pravijo, in to je resnica. Samo na sebi še ne bi .bilo to nič hudega, če bi tisti, ki je močnejši, uporabljal svojo moč tudi zato, da bi siaibejšemu pomagal. Zopet resnica pa je, da je navadno nasprotno, močnejši izkorišča slabejšega. Tisti, ki so bolj naobraženi, (lobro vedo, da bodo od tega imeli tem večje koristi, čimmanj jih b:o takih, ki bi bili njim enaki. Zato pa tudi pridno hranijo svojo modrost zase, to so sebičneži. So pa tudi taki, ki posojajo svojo modrost na velike obresti. Tudi ti niso veliko več vredni, kor ti to, kar delajo, delajo le iz koristolovstva. Zopet so, ki sicer nimajo namena s svojo Izobrazbo izkoriščati druge, manjka pa jim socijalnoga čuta, da bi za druge kaj storili, mislijo isi, če hočeš biti pameten, kakor sem jaz, trudi se sam, kakor sem se jaz trudil, da sem mogel postali to, kar sem. Najdejo se nadalje »učenjaki«, ki svojo modrost prav radi delijo, a njih modrost ni veliko vredna, ker je napačna, zato tudi škodljiva. Le malo je res modrih, kojih duševne znanosti so kaj vredne in ki te duševne dobrine uporabljajo sebi pa tudi svojemu bližnjemu v korist. Ta dejstva spričujejo dovolj jasno, da nismo odvisni le od denarnega, ampak tudi od duševnega kapitala. In če hočemo, da nas ne bodo drugi izkoriščali, ni zadosti, da se borimo samo proti materijalnomu kapitalizmu, ampak treba je tudi, da se oborožimo za boj proti izkoriščevalcem »duševnega kapitala«. Edino in najbolj uspešno orožje proti temu pa je samoumevno izobrazba in zopet izobrazba. Vsak se mora izobraževati; (izgovor, da knjige, predavanja, podučni sestanki, kulturna in prosvetna društva niso zame, ampak lopata in kramp, mora izginiti! Pred vsem je potrebno, da pridemo do spoznanja: izobrazbe je potreben vsak, tudi železničar, naj si bo potem najzadnji delavec. Izobražujemo se lahko vedno in povsod in ne samo iz tiskane.knjige, tudi knjiga življenja nas mnogo uči, samo brati jo je treba znati. Učimo se, če tudi smo že stari in slabega spomina, če tudi no bomo dosegli doktorske diplome, pa učimo se vsaj tega, kar sami za sebe rabimo in tega je še mnogo. Zato pa, tovariši železničarji: »Dvigajmo zaklade modrosti, in ne zaničujmo duševne velikosti; zbudimo se iz zaspanosti, pridno si zbirajmo znanosti, da bo tudi železničarski stan po celem svetu spoštovan.« ________________________________j_______________ Ali }c lo mogoče? Minilo je že leto dni, odkar je umrl neki progovni pomožni paznik progovne sekcije Maribor glavne proge. Pokojni je zvesto, vstrajno in požrtvovalno služil železniški upravi 50 let. Ker pa še v njegovih mladih lotih ni obstojal provizijski sklad za delavke, kakor dandanes, je logično, da ne dobiva njegova, še živeča žena nikake penzije. V enakih slučajih je uprava bivše južne železnice bila veliko bolj milosrčna in je dajala takim vdovaift jubilejnih delavcev, M so žrtvovali vse svoje življenje do zadnjega trenutka železnici, gotove podpore, takoizvano miloščino. Sicer se t miloščino ni moglo popolnoma preživljati, pač pa je bila vendar nekaka pomoč na stare dni. Ko je pa prevzela državna uprava južno železnico pod svoje okrilje z osebjem vred, smo bili popolnoma overjeni, da bo tudi ta znala ceniti delo teh revežev in storila napram vdovam jubilejnih delavcev svojo dolžnost in sicer še tembolj, ker smo v lastni narodni državi, kakor otroci pri lastni materi. A glejte, tovariši, kako se človek vara, skoro neverjetno, pa vendarle res! Nerazumljivo je, kako si naši merodajni in odgovorni faktorji to predstavljajo. Žena delavca, ki je delal 50 let na železni cesti, ne more biti več v stanu si priskrbeti kruha z lastnimi rokami, iker je že vsled svoje starosti popolnoma obnemogla in je več ali manj v bolniškem stanju. Gospodje pa, ki odločujejo pri zelenih mizah, nimajo toliko srca in sočutja, dh bi tej revni vdovi nakazovali nekako miloščino vsaj za stanovanje in najpotrebnejši 'kruh, če ji že toplega kosila ne privoščijo. Vprašamo merodajne faktorje, ali je državna blagajna že res tako prazna, da se ne more izplačati kake podpore 'takim in enakim vdovam? Ali je že to moderno, pustiti tako vdovo stradati radi trdosrčnosti par gospodov? Kaj bi istorili ti odločujoči gospodje, ako bi ista usoda enkrat tepla tudi njih vdove? Trdno smo prepričani, da bi se za te vdove takoj preskrbelo vse potrebno, a vdova ubogega delavca naj gre živa v zemljo, ker beračiti tudi vsled starosti in obolelosti ni več sposobna. Ali so take stvari še mogoče v kulturni in napredni državi, kakor je SHS država? Zato prosimo vse merodajne gospodo, da storijo svojo dolžnost in tako odstranijo to vnebovpijočo krivico. Osobito se obračamo na gg. narodni' poslance vseli strank, da zavzamejo energične korak >, da sc tak-* in enake krivice odpravijo! Kaj naj pravzaprav delamo v kategorijskih odsekih? Poznaš vse zakone, pravilnike, naredbo in odredi", ki se lobe tičejo? Če ne, uči se jih! Veš, kje >boš to najložje storil? V svojem kategorijs-kem odseku! Poznaš zakom*, pravilnike, naredbe in odredbe za železničarje drugih držav? Če ne, uči se jih! Veš, kje jih dobiš? V svojem kategorijskem odseku! Si že pozabil, kaj si užival kot železničar svoječasno? Če si, ponovi to v svojem kategorijskem odseku! Si že z vsem zadovoljen, bi ti še česa bilo treba? Če da, uči se v svojem ikategorijskem odseku, kako bodeš to dosegel! Bi bilo treba nove železničarske pragmatike, delavskega pravilnika, pravilnika o službenih oblekah, pravilnika o nočnih dokladah, kdo bo izdelal osnutke za vse to? To, kar ti v svojem kategarijskem odseku! Kaj pa bo potem delala organizacija? To, kar ti v svojem kategorijskem odseku! Kako to? Ker tvoriš le ti s svojimi tovariši v svojem kategorijskem odseku in zopet vsi odseki skupaj — organizacijo! Redukcija dela. Komaj se je nekoliko pomirilo delavstvo radi zadnjih vesti o redukciji delavstva, je prišel zopet ponoven odlok o redukciji dela. Težek je ta udarec pa samske delavce, a tem težji je še za družinskega očeta. Že dosedanji zaslužek je bil tako malenkosten, da je moralo delavstvo živeti pravcato »cigansko« življenje. Prišla je pa uprava, in bo temu delavstvu še te malenkostne prejemke znižala in sicer s tem, da mu občutno reducira delovne dni. Kje si naj tak delavec najde zaslužek kot nadomestilo .za reducirane dni? Zima je pred durmi, treba je kupiti tople obleke in obutev kakor za sebe, tako tudi za družino, kurivo, razna živila itd. Življenjske potrebščine se podražujejo in namesto, da bi se delavstvu njegove plače regulirale in zboljšale, se pa še zmanjšujejo. Težje je pa še dejstvo, da se najislabše plačanemu delavstvu delo reducira in samoohsebi razumljivo tudi zaslužek, se po nekaterih službenih mestih, kjer ima delavstvo tudi večje prejemke, dela cezure. To je krivica, ki vpije do neba in kliče po remoduri. Zakaj dvojna mera? Jedi odgovarjajoči faktorji pri ljubljanski direkciji, oziroma pri generalni direkciji v Beogradu res nimajo več srca, da sla-bejše plačanemu delavstvu trgajo od izob že tako mali ko-šče kkruha, na drugi strani se pa bolje plačanemu delavstvu tla možnost do povišanega zaslužka potom nadur? Nimamo ničesar proti naduram samim, da si delavstvo nekoliko opomore, a energično pa protestiramo, da se slabejše plačano delavstvo tira s to redukcijo delavnih dni naravnost v obup. S tem, da direkcija sprejme ljudi v službo, pokaže, da ljudi neizogibno rabi; ako' pa jih rabi, naj se jim ne zmanjšuje že itak minimalna mezda. Zopet nov in jasen dokaz, da je le v organizaciji edina in uspešna rešitev in čim manj bo neorganiziranoev, tem večji in sigurnejši bodo uspehi. To načelo naj si vsak železničar osvoji, naj se zaveda svojo moči v organizaciji in ko bo potem hotela uprava zopet podvzeti enake korake, bo mogla tudi računati na zavednost svojega osebja. Torej še enkrat: Vsi v organizacijo! Razne okrožnice. Okrožnica št. 113 — VI. H. F. Št. 3259/VI. H. F. 6. 9. 1926. Predmet: Otvoritev posvetovalnice za matere in dojence. Vsem službenim edinicam in gg. železniškim zdravnikom! Službenim edinicam naročamo, da naj razglasijo vsem članom b. f., da posluje vsak torek in četrtek od pol 10. do 11. ure dopoldne v sobi št. 21 v centralni ambulanci na Celovški cesti 4 v Ljubljani posvetovalnica za matere in dojence. V njej morejo dobiti matere v zadnjih mesecih nosečnosti in po porodu za dojenčke potrebne nasvete glede dojitve, prehrane ter nege matere in otroka in sicer sa-.mo na podlagi članskega lista in brez nakaznice pristojnega žel. zdravnika. Za direktorji: inž. Schneller s. r. Svarilo. Direkcija drž. železnice v Ljubljani ponovno svari vse osobje iz okrožnico št. 51 VI1/26, da se naj osobje varuje vsakega tihotapstva, ki se je baje po ugotovitvi carinskih organov razpaslo tudi med železničarji. V interesu železničarjev samih je, da pomagajo tudi sami piri pobijanju tihotapstva, ki je za naše narodno gospodarstvo v veliko škodo. Vedenje železniških uslužbencev. (Izvleček iz okrožnice št. 137 II1/26.) Direkcija drž. železnice v Ljubljani je potom svojih organov ugotovita, da se uslužbenci ne vedejo tako, kakor bi bilo pričakovati, posebno v kolikor pridejo v poštev vožnje dvornih vlakov iz interesov spoštovanja državne avtoritete. Da se vedenje osebja pri potniških, brzih in dvornih vlakih na vseh progah direkcijskega območja izjednači, se odreja: 1. Vsi uslužbenci se morajo zavedati, da je 0'd utiša, ki ga dobi domače, pred vsem pa mednarodno občinstvo, ki se vozi po naših železnicah, v veliki meri odvisen ugled, ki ga v javnosti uživa železniško osobje, z njim pa tudi ugled železniške uprave, ne v zadnji vrsti pa tudi ugled države same. Pri vožnjah dvornih vlakov pa mora osobje upoštevati, da se s temi vlaki vozijo osebnosti, ki smo jim iz interesov državne avtoritete dolžni izkazovati v vsakem pogledu najvišjo pozornost in spoštovanje, pa bodisi, da se vozi v vlaku naj višji ustavni faktor države (kralj), ali člani kraljevske dinastije, ali pa vladarji drugih držav in njih rodbinski člani. 2. Najvišjo pozornost vožnjam vlakov in službi pokaže uslužbenec s tem, da zavzame vojaški položaj »mirno«. (Uslužbenec pri tem stoji ravno, neprisiljeno; pete potisne drugo k drugi, stopala drži narazen; težina telesa počiva enakomerno na petah in stopalih; prsa naprej, ramena nazaj, roke prirodno spuščene.) 3. Vsak uslužbenec, ki je v službi in se nahaja na postaji ali progi, mora, ko se mu .potniški, brzi ali dvorni vlak bliža, zavzeti položaj »mirno«, in ostati, v kolikor mu to dopuščaijo druge službene dolžnosti, v tem položaju, dokler vlak vozi mimo njega; dvorni vlak pa mora razen tega še na predpisani (vojaški) način pozdravljati ves čas, ko vozi mimo njega. (Uslužbenec pozdravlja (vojaško) s tem, da hitro dvigne desnico v višino in jo nasloni na desno stran kape, tako da se konec sredinca dotika roba senčnika, ostali prsti pa da so stisnjeni in neprisiljeno stegnjeni.) 4. Uslužbenec, ki po predpisih drži v desnici signalno zastavico, odnosno lopar, pozdravlja z levico, kakor navedeno pod 3). 5. Uslužbenci, ki se nahajajo v zaprtih službenih prostorih, stoje pri oknu v položaju »mirno« iin pozdravljajo, kakor navedeno pod 3). Točno izvajanje gornjih določb je posebno v območju naše direkcije pri vseh vlakih tembolj potrebno, ker se vozi baš po naših progah ugledno mednarodno občinstvo. Nemarno vedenje poedincev, zlasti pri mednarodnih brzih vlakih, hi ne bi lo nikomur v čast in ponos, na j man j pa našemu narodu Iz osrednjega odbora. Iz intervencij: Na vlogo osrednjega odbora PZ štev. 295 z dne 2. maja 1926 se je prejel naslednji odgovor (Da bodo čitatelji razumeli, bomo pred vsako točko postavili v oklepaju okrajšano točko naše Intervencije): L (Redno 'izplačevanje boleznine.) Izplačanje hranarine vsakega 1. v mesecu za preteki* mesec ni mogoče po dosedanjih predpisih, dokler se za to dajatev ne prizma izvajanje člena 75 pravilnika o poslovanju oddelkov za računovodstvo in finance pri oblastnih direkcijah drž. železnic, za kar je že redna oblastna skupščina b. f. v Ljubljani sprejela predlog, ki se bode obravnaval na izredni glavni skupščini bolniškega fonda, čim bo sklicana. — 2. (Z obozd r avl j e nj o, redna in hitra rešitev.) Zobozdravljeinje, ki izkazuje zaostanke zob ozdravi jenja iz prejšnjih let vsled nezadostnih kreditov, se vrši na podlagi sklepa oblastnega upravnega odbora b. f. po vrsti vloženih prošenj. Izven vrste pa le v slučajih, ki jih prizna šefzdravniik, v obeh primerih pa le po razmerju alikvotnega, mesečno razpoložljivega kredita. Oblastni upravni odbor bo tudi v kratkem sklepal o tem, da so ustanovijo zobozdravniška mesta še v Jesenicah, v Kranju, Celju, Čakovcu, Novemmestu in eventualno še ipo drugod. — 3. (Točno izplačilo nezgodnih rent.) Nezgodne rente se odmerjajo in izplačujejo nezgodmku po zaključdt-vi predpogojev, k čemur spada tudi rešenje glavne kontrole. Praktično pa bi bilo, da bi se* 100% novčana pomoč izplačala takoj po ustanovitvi nezgodnega slučaja in bi se ukinil dosedanji postopek, po katerem se nakazuje najpo-prej hranarina in šele po finaliiziranju nezgod 30% razlika, za kar bomo stavili poseben predlog. — 4. (Regulacija ur-nin.) Sekcije so regulirale urnine svojih delavcev, v kolikor so imele na razpolago kredita. Baje pa je že izdelan pravilnik, kateri v najkrajšem času izide. Mašinsko' odele-nje postopa po naredbi G. D. št. 7355/23. Ker primanjkuje za tekoče proračunsko leto za izplačevanje prejemkov za 5,402.000 dinarjev kredita, je vprašanje reguliranja (povišanja) urnin nemogoče. Da bi delavstvo samo predlagalo zastopnike v komisijo, je nemogoče, ker bi bilo to proti odredbi generalne direkcije št. 11738 z dne 19. 9. 1923. Regulacija plač se vrši pri ekonomskem oddelku za avgust termin, po naredbi G. I). št. 7355 z dne 20. 8. 1924. 5. (Doklade .za izvanredna dela progovnih delavcev.) Direkcija sama ne more delavcem odobrili nikakih doklad za izvanredna dela, ker to presega njeno kompetenco. Začasni pra-vilnik takih doklad ne predvideva. 6. (Redna dzdaja službene obleke.) Glede podelitve službene obleke obravnava zadevo ekonomsko odelenje. Redna podelitev službene obleke upravičencem za mesec april-oktober zavisi od pravočasne izdaje iste po generalni direkciji Beograd. Z ozirom na prehodno sedaj veljavni pravilnik o službeni obleki so se pojavile tehnične težkoče, ki pa se bodo omilile in omogočile izdajo ob predpisanem terminu. — Pravilnik o plačevanju kuriva predvideva, da se plačuje premog naprej. — O izplačevanju pokojnin se je ukrenilo vse, da se bodo čim redneje izplačevale, -r- Ko bomo dobili še nadaljuje odgovore, bomo poročali. Redukcija delavskih dni. Ker je ekonomsko odelenje reduciralo delavstvu materijalnega skladišča v Mariboru delovne dneve in s tem temu najslahje plačanemu delavstvu na ta način znižalo mesečne prejemke vsled premajhnega kredita, smo vložili na direkcijo primerno vlogo za odpravo te redukcije. Istočasno smo tudi poslali slično vlogo potom poslanca g. Žebota na ministra za promet. 0 uspehu bomo poročali. Dopisi. Jesenice. Naše delavstvo je začelo zopet odpirati oči in se zavedati, da je edino v krščansko-socijalnih organizacijah delavska bodočnost. Jeseniški železničarji, siti samih obljub in farbanja, hočejo organizacijo, ki bo v resnici storila kaj za bedne delavce. Kakor smo opazili, se je PZ pod vodstvom naših mariborskih tovarišev popolnoma iz-premenila in se postavila na stališče poštenosti in pravičnosti ter se začelo 7. vso vnemo boriti za naše pravice. Ker vidimo tukaj odkrito delo, vabim vse svoje jeseniške tovariše, da se organizirajo pri PZ! — Jeseniški tovariš. Ruše. Pri nas se živahno gibljemo. Sicer ni pri nas mnogo delavstva, pa vendar smo pretekli mesec zopet pridobili tri nove člane. Ako se bo tako nadaljevalo, bodemo v par mesecih imeli vso osobje postaje in iz proge pod našo zastavo. Tovariši! V pošten boj za naše pravice in zmaga bo naša! Iz delavnice drž. železnice v Mariboru. Znano je vsakemu železničarju, bodisi na progi ali v delavnici, da živimo v zelo težkih socijalnih razmerah. Ni potreba, da bi naštevali posamezne krivice, ki jih osobje že itak dovolj pozna, posebno neregulirano osobje, kj nima niti poštenega pravilnika. Dejstvo, ki ga moramo ožigosati, je, da čakamo na delavski pravilnik že več let, pač pa so se nam vrinile urne plače, ki bi se morale vsake tri mesece regulirati, a žalibog, da se še to večinoma ni zgodilo. Na razne intervencije in resolucije se nam vedno odgovarja, da »nema kredita«. Enake odgovore dobimo tudi pri intervencijah za nabavo raznega materijala, ki ga rabi delavnica za popravila, radi česar se ne more popravilo voz tako razvijati, kot bi se moglo, da bi zadostovalo potrebam prometa. Ob ISmilijardnem proračunu se nam pač čudno zdi, kam gre denar, da ga za take potrebe ni, ki so po našem mnenju najglavnejša panoga našega narodnega gospodarstva. Kje je kredit, ki ga je dobilo ministrstvo za promet? Ko čitamo razne vesti v dnevnem časopisju, se nam ježijo lasje, kako se na raznih krajih tako lahkomiselno 'zapravlja denar, kakor n. pr. poneverba pri subotiški železniški direkciji. Nadalje o načinu popravila vagonov v privatnih tovarnah. Ne bomo se spuščali v podrobnosti teh popravil, ugotoviti le hočemo to, da so te tovarne zaračunale povprečno popravilo 20tonskib odkritih voz dirka 40.000 din., a pri nas v delavnici pa stane enako popravilo z mnogo boljšim materijalom krog 12.000 din. Jasen dokaz, koliko bi uprava lahko prihranila, ako bi se drž. delavnicam dalo dovolj kredita na razpolago za popravila vagonov. S tem bi tudi bila dana možnost, da bi se delavstvu lahko zvišala urnina, brez da bi uprava trpela kako škodo. Marsikateremu, ki ima opravka z železnico, mu je tudi znano, da si je naša država izposodila v letu 1924 okrog 2000 odprtih vagonov od neke avstrijske posojilne družbe. Ti vagoni so se takrat prevzeli od zastopstva bivše južne železnice v prav mizernem stanju, tako da so se morali nekateri izključiti iz prometa ter so jih deponirali na raznih postajah, kjer ,so skoro popolnoma razpadli. Od teh vagonov je morala naša država plačevati veliko najemnino in to v zlati valuti, za vse vagone enako, čeprav mnogi niso bili za promet sposobni. Zato je sedaj uprava .sklenila, da bo te vozove zopet vrnila. Družba, katere last so ti vozovi, pa zahteva, da se ji vrnejo ti vagoni v stanju, kakoršne je posodila 1. 1908 upravi južne železnice; z drugo besedo, vozovi se morajo popolnoma renovirati in le take sprejme družba nazaj. Ako pomislimo, koliko se je tako raztrosilo denarja, prvič za najemnino v zlatih frankih, drugič pa za popolno popravilo, ki se je pri teh vagonih izvršilo! Za ta denar bi se pri nas lahko nabavilo materijala, s katerim bi se lahko popravili vsi naši lastni vozovi, ki stojijo na raznih postajah izpostavljeni trohnobi. Radi takega gospodarstva je pač umevno, da primanjkuje kredita, kakor za materijal, tako za izplačilo delavskih prejemkov. Zato pa, železničarji! Pozivam Vas, da se organizirate in potom organizacije se bomo Skupno boriti proti krivicam, ki se nam zdaj godijo. Skupno z združenimi močmi bomo skrbeli, da se nam stanje izboljša, obenem pa tudi celokuno naše državno gospodarstvo! — Delavec iz delavnice. Studenci pri Mariboru. Dne 20. septembra t. 1. se je vršil v gostilni Gačnik v Studencih sestanek delavstva iz materijalnega skladišča. Zastopnik osrednjega odbora PZ tov. Kores je v živih barvah pojasnil položaj delavstva jo navedel razne vzroke, kako je prišlo delavstvo v ta položaj. Enoglasno se je protestiralo proti redukciji delovnih dni in se zahtevalo, da merodajni faktorji takoj najdejo potrebno kritje za primanjkajoči kredit. Z odobravanjem sta se sprejeli dve spomenici, od katerih se je ena poslala direkciji in druga na ministrstvo za promet. Solidarnost z delavci iz materiijalnega skladišča so pokazali tudi navzoči delavci iz delavnice in od progovne sekcije. Ta sestanek je pokazal, kako je nujno potrebno, da se vso delavstvo organizira in se potem s solidarnim delom dela za dobrobit celokupnega železniškega osobja. Pojasnila. Prosi prevoz kuriva. Vsi uslužbenci in delavci, ki imajo vsaj 6 mesecev službe, imajo pravico do prostega prevoza kuriva (drv in premoga) za lastno potrebo. Oženjenim pripada do pol vagona in neoženjenim pa po četrt va- gona letno. V to svrho je napraviti prošnjo po sledečem vzorcu: — Direkciji drž. železnic v Ljubljani (administrativno pravno odelenje). Podpisani prosijo, da se jim dovoli v smislu odloka 34406/24 M. S. brezplačni prevoz .... m'1 drv za kurjavo (premoga), koje smo nabavili pri tvrdki N. v N. za lastno uporabo....., dne ... 192.. Podpisi z na- vedbo čina in ali je oženjen ali neoženjen. — Prošnjo se mora kolekovati s toliko koleki po 5 din., koliko je prosilcev. Nadalje mora biti prošnji vselej priložen pravilno izpolnjeni tovorni list. Prošnjo s tovornim listom je poslati potom službenega načelnika, ki mora overoviti resničnost podatkov v prošnji. Vozne ugodnosti. V prošnjah, s katerimi se prosi za vozne ugodnosti na linozemskih železnicah, mora biti naveden odlok, s katerim je prosilcu dovoljeno potovanje v inozemstvo, kakor tudi vzrok potovanja. Zobozdravljenje. Člani bolniškega fonda in njih svojci imajo pravico do teh brezplačnih dajatev: a) zdravljenje korenke ali zoba; b) zdravljenje zobnega mesa in drugih bolezni v ustih; c) čiščenje zob; č) umoritev živca ali izva-denje pulpe in d) plombiranje zob s srebrnim ali bakrenim amalgamom, sindeticom, silicat-cementom. Zobe izru-jejo le železniški zdravniki in le izjemoma zobozdravniki, aso železniški zdravnik to utemelji na receptu. Pravico