š HU u! HU je t JU ola Glasilo Občine Destrnik │ Cena: 0,60 € │ 22. september 2016 │ Številka: 4 (202) │ Leto XXI │Tiskovina │ Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik Nina Zorman Srečno! Dragi otroci, učenci, dijaki in študentje! Na pragu novega šolskega leta vam želim, da z radostjo in veliko zagnanostjo v prvih ter vseh naslednjih šolskih dneh vstopate v hram učenosti in naj se vam izpolnijo vaša pričakovanja in želje. Najmlajšim želim skozi celo leto obilo srečnih in igrivih uric v novem vrtcu, kjer boste skozi igro pridobivali znanje ter gradili svoje srečno otroštvo. Vsem zaposlenim pa želim veliko uspehov pri delu z mladimi rodovi. Vladimir Vindiš, župan Občine Destrnik VELIK DAN ZA NAŠO OBČINO podpis pogodbe 3 PREDSTAVLJAMO Režijski obrat 4-6 POGOVOR pesnik Aleš Šteger 8 -9 Občan Pisani svet Urbančanov Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Zmagoslav Šalamun, Tadej Urbanija, Tanja Hauptman in Nina Zorman. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02 761 92 50 Telefaks: 02 761 92 52 E pošta: obcan@kreativne-resitve.eu Časopis OBČAN izhaja v nakladi 920 izvodov. Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorni urednik: Zmagoslav Šalamun Zasnova, celostna podoba, oblikovanje in elektronski prelom: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., http://www.kreativne-resitve.eu, 070 670 740. Tisk: Evrografis d.o.o., Puhova ulica 18, 2000 Maribor. 2 Policisti ob pomoči mestnih redarjev in prostovoljnih gasilcev pospremili otroke na šolsko pot Začelo se je novo šolsko leto in policisti so po vsej Sloveniji v teh dneh posebej pozorno spremljali prvošolce in vse otroke, ki so najšibkejši udeleženci v cestnem prometu, da bodo varno prišli do šole ter nazaj domov. V četrtek, 1. septembra 2016, so zjutraj pred Osnovno šolo Destrnik-Trnovska vas policisti skupaj z mestnim redarstvom in gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Destrnik pospremili otroke na varno šolsko pot. Policist Robert Rojko, vodja policijskega okoliša Destrnik, Trnovska vas in Sv. Andraž v Slovenskih goricah je povedal: »Policistke in policisti smo, kot vsako leto v času, ko so otroci vsako jutro in popoldne na poti od šole do doma spet vključeni v promet, posebej pozorni na to, da storimo vse, kar je v naši moči, za njihovo varnost. Naša prizadevanja v tej smeri sicer tečejo skozi vse leto, a že pred zaključkom poletja se tu naše delo še okrepi: pregledamo poti v šole in kolikor je mogoče, odpravimo morebitne nevarnosti, pripravimo različne preventivne aktivnosti za otroke ter starše, ostale voznike začnemo opozarjati, da prihaja čas, ko bodo malčki pogosteje na cestah, zaradi česar moramo biti med vožnjo še pozornejši in podobno. Policisti smo v okolici šol v prvih šolskih dneh izvajali poostren nadzor prometa, še posebej med prihodom učencev v šolo in odhodom domov. Z meritvami hitrosti smo umirjali promet v okolici šol in vrtcev. Preverjali smo varno hojo otrok in prečkanje ceste, opremljenost prvošolčkov z odsevnimi telesi za večjo varnost ob zmanjšani vidljivosti ter brezhibnost koles in koles z motorjem. Preverjali smo tudi pravilno uporabo varnostne čelade. Policisti smo v začetku šolskega leta tudi poostreno nadzirali tehnično brezhibnost vozil za prevoze otrok in uporabo varnostnih pasov ter dodatne opreme za privezovanje otrok v vozilih, s katerimi jih starši vozijo v šolo.« Policist Robert Rojko še poudarja, da je VARNOST naša kolektivna odgovornost: vsakega od nas, kot udeleženca v prometu in kot starša, je odgovornost šole, lokalnega okolja ter tudi vseh služb, ki so nam naložene naloge, povezane z varnostjo v prometu. Če bo vsak od nas odgovorno postoril to, kar mora in kar je prav, verjamem, da bomo naredili velik korak naprej v smeri VARNOSTI, brez nepotrebnih ovinkov ter zapletov. Nasveti za starše: Te in prihodnje dni čim več časa namenite prometnovarnostni vzgoji otrok. Preverite, kaj vaši otroci znajo in zmorejo, ne le na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu. Pri tem ne pozabite, da z lastnim ravnanjem dajete zgled svojim otrokom. Pri prevozu otroke dosledno zavarujte z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažajte zavarovane v ustreznih sedežih. Tudi sami se vedno pripnite. Nasveti za voznike: Kot udeleženci v prometu bodite na otroke in njihovo nepredvidljivost še posebej pozorni. Prilagodite tudi način svoje vožnje. Še posebej bodite pozorni v bližini vrtcev in šol ter krajev, kjer se morda otroci igrajo (npr. na ulicah, na parkiriščih ...). Povzeto po: www.policija.si Nina Zorman Nina Zorman Nina Zorman POZDRAVLJENA ŠOLA - prvi šolski dan Nina Zorman Velik dan za našo občino: praznemu objektu bomo dali življenje! Obvestilo uredništva OBVESTILO Članke in oglase za 5. številko časopisa Občan oddajte do četrtka, 1. decembra 2016, (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik; elektronski naslov: obcan@kreativne-resitve. eu. Članki naj bodo napisani v enem od urejevalnikov besedil in shranjeni s končnico *.doc. Fotografij ne lepite v besedilo, ampak jih pošljite v priponki s končnico *.jpg. Članki naj bodo kratki in jedrnati, dolgi največ eno stran. Za daljše članke si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja ali zavrnitve objave. Članke z žaljivo vsebino in napisane v nasprotju s Kodeksom novinarske etike bo uredništvo zavrnilo ter o tem obvestilo avtorja. Anonimnih pisem ne objavljamo. Pisma za rubriko Pisma bralcev oddajte elektronsko, lastnoročno podpisan izvod pisma pa pošljite ali oddajte na sedežu uredništva Časopis Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Prosimo, da pri fotografijah dosledno navajate avtorje, da bi se izognili kršenju avtorskih pravic. Če avtor fotografij ne bo naveden, bomo smatrali, da so te avtorsko delo pisca članka. Besedila in fotografije oddajte v elektronski obliki. Nenaročenih fotografij in besedil ne vračamo. Poletje se počasi poslavlja. Za nami so dopusti. Če želiš, se nam pridruži na rekreativnem kolesarjenju. Dobili bi se ob 7.00 pri vulkanizerstvu Markež v Janežovcih. Odpeljali bi se proti Ptuju, najprej do ptujskih term, nato bi pot nadaljevali do Ptujskega jezera. Kolesarili bi ob sobotah, seveda ob lepem vremenu. Če te zanima, pokliči: 031 204 913 – Damjan ali 031 286 346 – Srečko Nina Zorman V začetku septembra, natančneje 7., je bil za občino Destrnik velik dan. Župan Vladimir Vindiš in direktor lenarškega podjetja Lipa Saša Horvat sta podpisala pogodbo za nakup prostorov v prvem nadstropju novozgrajenega poslovnega objekta v središču Destrnika. »Zaključujemo veliko agonijo, ki je trajala tri ali štiri leta. Prišli smo do realizacije, nakupa poslovnih ali pa upravnih prostorov v tej stavbi. Nakup naj bi bil osnova, da bo lahko tudi lastnik te stavbe, podjetje Lipa, laže pridobil ponudnike oziroma interesente, da kupijo ali vzamejo v najem poslovni prostor. Gre za termično varčno stavbo, ogrevano s toplotnimi črpalkami. Prepričan sem, da ko bomo namestili pohištvo in naše delavce občinske uprave, bo v tej stavbi kar prijetno delovno vzdušje ter bo do neke mere tudi boljši servis za naše občane. Ob tej priložnosti je prav, da povem, kaj pravzaprav občina kupuje: kupujemo celotno zgornje nadstropje, veliko 461 m2, zraven pa pridobimo solastniški delež (v višini 40 odstotkov) vseh skupnih prostorov, ki se nanašajo na hodnike, kurilnico in ostale prostore. Prav tako dobimo skupno lastništvo na parkirnem prostoru in zemljišču, kjer hiša stoji. Dogovorjena cena z lenarškim podjetjem Lipa je 595.000 evrov. Po pogovoru smo prišli tudi do idealne in ugodne rešitve za stavbo obstoječe občinske uprave, in sicer jo jemljejo v lastništvo za 93.000 evrov,« je ob podpisu pogodbe razložil župan Vladimir Vindiš. Vidno zadovoljen je bil tudi direktor podjetja Lipa, ki se je ob tej priložnosti zahvalil županu in vsem svetnikom, da so podprli idejo, ki je bila tukaj že od leta 2012, da bi kraju prinesli dodano vrednost. Glede na to, da je bil objekt grajen za trg, imajo na voljo slabi dve etaži, kjer so na voljo lokali za prodajo oziroma najem. Gre za trgovino s približno 300 m2, potem sta tu še dva lokala, namenjena gostinski oziroma kakšni mirni dejavnosti (velika 90 in 140 m2), dva prostora s po 40 m2 za kakšno storitveno dejavnost ter dva manjša lokala s po 12 m2. Saša Horvat je še povedal: »Danes izpolnjujemo obljubo in se že dogovarjamo, da bi glede na to, da je to manjši kraj, te prostore najprej dali v najem, tako da bodo lahko domači podjetniki in obrtniki svojo dejavnost najprej opravljali kot najemniki, če bodo v treh letih pripravljeni na odkup teh prostorov, bomo te najemnine upoštevali v kupnino.« Na vprašanje, kaj se bo zgodilo z obstoječo stavbo, kjer sta sedaj občinska uprava in pošta, je direktor Horvat povedal: »Staro stavbo smo odkupili, saj je bil to eden izmed pogojev, da se pristopi k nakupu, saj je jasno, da občina ne potrebuje dvojih prostorov. Glede na to, da želimo tudi v lokalni skupnosti narediti nek napredek, bomo morebitnemu ponudniku ponudili nakup, če pa ne bo interesa, bomo prostore preuredili v stanovanja in jih ponudili na trg. Gre za srednjeročni plan – najprej bomo počakali, da se občina izseli v nove prostore, potem bomo poskušali to prodati in če to ne bo šlo, bomo šli v naročilo novih projektov. Mislim, da bi Destrnik potreboval tudi stanovanja, in glede na to, da je kraj dobro urejen in tega še nima, bo to dobro za oboje. Naša motivacija ni le in zgolj dobiček, ampak tudi, da ta objekt zaživi, da je okras kraju in da mu služi.« Selitev občinske uprave je predvidena v oktobru, vendar je glede na to, da je objekt tri leta stal, potrebno ponovno zagnati nekatere stvari. Direktor Saša Horvat je povedal, da bodo ta dela zaključili predvidoma konec septembra. Uredništvo ŠD DESTRNIK OBVESTILO V Športnem društvu Destrnik si že nekaj časa prizadevamo za ureditev prostora za fitnes s pripadajočo opremo, kar bi nam v zimskem času zelo koristilo. Največji problem predstavlja iskanje ustreznega prostora, velikega 20–30 m2. Obračamo se na vas, dragi občani. Mogoče imate tak prostor sami ali pa poznate koga, ki bi nam bil prostore pripravljen odstopiti. Sporočite nam, zelo vam bomo hvaležni. ŠD DESTRNIK 3 Zmago Šalamun Pogovor s svetovalcem za okolje in prostor ter javno infrastrukturo in z vodjem režijskega obrata v Občini Destrnik Francem Kelcem Nina Zorman »Obstoječe kapacitete izkoriščamo v največji možni meri« Koliko vas je zaposlenih in kakšen je vaš strojni park? »Glede na naloge režijskega obrata in potrebe po zagotovitvi vseh pogojev za normalno delovanje ter vzdrževanje javne infrastrukture, je na režijskem obratu zaposlenih šest oseb. Trenutno imamo v strojnem parku tovorno vozilo MAN z dvigalom, traktor, rovokopač ICB, valjar 3,5 t in valjar 1,5 t, dva poltovorna avtomobila KIA, osebna avtomobia Dacia, za potrebe režijskega obrata, ter Citroen Berlingo, za potrebe šole. Zraven tega so še posipalci za pesek in plugi za pluženje snega ter mulčer in kose za travo.« Javno podjetje Gradnje Destrnik, javno podjetje za gradnjo in vzdrževanje, d. o. o. je prenehalo delovati s sklepom o prenehanju javnega podjetja Gradnje Destrnik, ki so ga občinski svetniki sprejeli na 5. redni seji 20. februarja lani. Sprejeti sklep je bil posledica sklepa, sprejetega na 4. seji 30. januarja, s katerim so svetniki ustanovili režijski obrat v Občini Destrnik. Občinski svetniki so se namreč odločili, da bodo dejavnosti lokalnih javnih služb na območju občine opravljali z režijskim obratom, ki ga danes vodi Franc Kelc, diplomirani organizator managementa delovnih procesov. Franc Kelc ima 24 let delovnih izkušenj in se je na Občini Destrnik zaposlil februarja letos kot svetovalec za okolje in prostor ter javno infrastrukturo. Vodenje režijskega obrata pa mu je bilo zaupano v začetku letošnjega aprila. Arhiv občine Katere so naloge in dolžnosti režijskega obrata? »Naloge in dolžnosti režijskega obrata so zagotavljanje Kaj vse ste že opravili v letošnjem letu? »Letos je bilo opravljenih kar nekaj del na področju javne razsvetljave, meteorne kanalizacije in tudi pri vzdrževanju cest in urejanju okolice. Aprila smo v naselju Vintarovci zamenjali 50 luči z energetsko varčnimi in tudi v šoli smo zamenjali ter vgradili 20 novih energetsko varčnih luči, kar bo pripomoglo k Arhiv občine Nekaj strojev ste prevzeli od podjetja Gradnje Destrnik, katere in kaj ste nabavili novega? »Režijski obrat je od javnega podjetja Gradnje Destrnik sprejel naslednjo opremo: tovorno vozilo in traktor, mali valjar ter poltovorno vozilo, vse v slabem stanju, nevzdrževano in uničeno opremo. To stanje se je seveda odražalo tudi na infrastrukturi, saj podjetje Gradnje s takšno opremo ni moglo kakovostno izvajati dela. V lanskem letu smo za potrebe režijskega obrata kupil rovokopač ICB, valjar 3,5 t, koso za košnjo trave, poltovorno vozilo Kia in dve osebni vozili, Dacia ter Citroen Berlingo. Zraven je bilo potrebno dobaviti še kose z nitko in ostalo drobno orodje. Po potrebah, ki jih opažamo, bi bilo potrebno dokupiti še en bager in tovorno prikolico, ker bi le tako lahko hitreje izvajali gradbena dela na področju infrastrukture. Izredno pomembno se mi zdi, da smo vzpostavili pozitivne odnose med zaposlenimi in z novo ekipo delavcev uspešno izvajamo zastavljene cilje.« Na vprašanje, kakšne so njegove zadolžitve kot svetovalca in vodje režijskega obrata nam je odgovoril: »V občini delam na področju infrastrukture (ceste, kanalizacije, vodovod), imam nadzor nad gradbenimi deli na infrastrukturi občine, sodelujem pri odmerah, pripravljam popise del za cestne odseke. Moje področje dela je tudi izdelava analiz, poročil in drugih strokovnih gradiv s področja cestne dejavnosti, sodelovanje pri pripravi programov s področja komunalne dejavnosti ter pri pripravi predpisov, usklajevanje in reševanje predlogov in pobud prebivalcev in vaških odborov ter njihovo posredovanje pristojnim organom in službam, pomoč pri izdelavi OPN, OPPN, izdaja soglasij in odločb varovanih območij ter komunalnih prispevkov. Kot vodja režijskega obrata pa opravljam naloge planiranja in organiziranja dela na področju komunalne infrastrukture.« 4 normalnih pogojev delovanja občine in vzdrževanje njene infrastrukture. V režijskem obratu izvajamo naslednje lokalne gospodarske javne službe na območju občine Destrnik: upravljanje s pokopališčem, urejanje in vzdrževanje pokopališča, odvajanje ter čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, urejanje, čiščenje in vzdrževanje javnih površin, vzdrževanje občinskih javnih cest, izvajanje zimske službe, upravljanje ter vzdrževanje javne razsvetljave, plakatiranje, postavitev plakatnih panojev, izobešanje zastav, okraševanje naselij, sodelovanje pri odpravi posledic naravnih nesreč in druge javne službe, skladno s predpisi, ki urejajo lokalne gospodarske javne službe.« Arhiv občine Arhiv občine Arhiv občine V naselju Jiršovci (pri skakalnici) smo izkopali 400 m obcestnega jarka, položili 80 m meteorne kanalizacije s premerom 400 mm in vgradili meteorne jaške. Ker je bil hrib močno zaraščen z različnim grmičevjem, smo ga očistili in posejali travo. Urejena je bila tudi cesta Pajnek–Rajšp v Jiršovcih, kjer smo izkopali jarek, uredili cestišče in bankine. Arhiv občine Režijski obrat je pripravil in uredil igrišče pri vrtcu in šoli, kamor smo navozili okrog 100 m3 zemlje, jo potlačili, posejali travo ter posadili 12 dreves. Ko so bila postavljena igrala, je režijski obrat uredil tudi podlago iz prodca in gume. Arhiv občine zmanjšanju stroškov za električno energijo. Na cestni infrastrukturi je bila izvedena meteorna kanalizacija v naselju Zg. Velovlek. Izkopali smo jarek in položili betonske cevi ter uredili 200 metrov bankin. V naselju Desenci smo izkopali in očistili vodotok v dolžini 80 m ter posneli in dosuli 400 m bankin. Uredili smo tudi brežino vodotoka v naselju Svetinci, kjer smo izdelali 20m2 kamnite zložbe, uredili brežino ter očistili vodotok. V naselju Destrnik, pri g. Arnušu, smo sanirali in uredili 50 m meteorne kanalizacije ter še 20 m pod šolo. Potrebno je bilo postaviti betonske cevi, položiti hudourniške kanalete in sanirati obstoječe stanje. V naselju Placar smo zgradili 140 m meteorne kanalizacije (PVC) s premerom 400 mm. Uredili smo Arhiv občine Na parkirišču pri šoli smo zaradi dotrajanosti odstranili asfalt in pripravili spodnji ustroj, kjer smo vgradili 80 m3 tampona, nato je Cestno podjetje Ptuj izvedlo 350 m2 nove asfaltne prevleke. Arhiv občine cestne bankine in vgradili hudourniške kanalete, izkopali 300 m obcestnih jarkov ter uredili most. Zraven vseh navedenih del smo izvajali vzdrževalna dela na objektih in ostali infrastrukturi. Potekala so dela na pokopališču, 5 področje, ki ga opravljam kot vodja režijskega obrata in svetovalec za komunalno infrastrukturo, in sicer dela s področja gradnje, obnove ter drugih področij infrastrukture občine (ceste, kanalizacije, vodovod), javne razsvetljave, izdaje soglasij, komunalnih prispevkov, gradnje objektov, geodetske odmere, nadomestila za stavbna zemljišča, pokopališča ...« košnja trave, obrezovanje dreves, gramoziranje in krpanje cest, čiščenje jaškov ter muld. Postavljenih je bilo nekaj obcestnih ogledal in znakov. V naselju Vintarovci je smo dosuli in utrdili 90 m pločnika, za kar smo porabili 60 m3 gramoza, in je pripravljen za asfaltiranje.« Kaj boste počeli v jesenskih mesecih? »Glede na potrebe, ki so v občini, je še precej dela, ki ga bo potrebno postoriti. Izvajali bomo dela na cestni infrastrukturi, pri čiščenju in izkopih jarkov, posnemanje obcestnih bankin, gramoziranje, modernizacije cest in posodobitev javne razsvetljave. Pričela se bo izgradnja novega, 700 m2 velikega parkirišča pri pokopališču, ki bo pripomoglo k boljši varnosti in dostopnosti do pokopališča. Uredili bomo preostanek pločnika v Vintarovcih in nekaj opornih zidov.« Kaj bo prioriteta vašega dela v naslednjih mesecih? »V prejšnjih mesecih je bila prioriteta urediti južno veduto pod šolo in jo zaključiti, kar nam je tudi uspelo z ureditvijo igrišč. V bodoče pa bomo osredotočeni predvsem na letošnjo največjo investicijo –kanalizacijo v Janežovskem Vrhu – Mihelič–Kramar. V načrtu imamo ureditev pločnika v Vintarovcih in javne razsvetljave, pripravili bomo nekaj cestnih odsekov za asfaltiranje, če bodo za to zagotovljena finančna sredstva.« Ali nameravate režijski obrat še razširiti z nabavo novih strojev in z zaposlitvijo novih delavcev? »To je predvsem odvisno od usmeritve župana in občinskega sveta. Planiramo, da bi v naslednjih letih dokupili bager, prikolico, kosilnico. Potrebna je tudi ureditev prostorov režijskega obrata, kjer bi bilo potrebno urediti garaže z delavnico in prostor za posipni material. Obstoječe kapacitete izkoriščamo v največji možni meri.« Kako je s pripravami na zimo – pluženje, posipavanje? »Na zimsko službo smo že pripravljeni, z voznim parkom in tudi s posipnim materialom. Posipni material je na zalogi – sol in pesek. Trenutne količine, ki jih imamo na zalogi, bi zadostovale za normalne snežne razmere, kakršne so bile lani. Potreben je le dogovor s podizvajalci, ki bodo priskočili na pomoč v primeru obilnega sneženja.« Kdaj in za katere naloge se lahko občani obrnejo na vas? »Občani se lahko obrnejo za pomoč glede na moje delovno Tadej Urbanija Tadej Urbanija Svetniki na 13. redni seji sprejeli odlok o nakupu poslovnih prostorov Na trinajsti redni seji Občinskega sveta Občine Destrnik so svetniki naredili prvi korak k končanju agonije okrog poslovne zgradbe v Janežovskem Vrhu, ki je burila duhove že v času županovanja prejšnjega župana. Na tokratni seji so svetniki z devetimi glasovi za in enim vzdržanim sprejeli sklep o nakupu poslovnih prostorov za potrebe občinske uprave. Župan je ob tej priložnosti poudaril, da so bila pogajanja trda, za prostore pa bo občina odštela 595.781 evrov, kar je okrog pol milijona manj, kot je bila sprva ocenjena vrednost novo zgrajenih prostorov. Svetniki Liste za Urban in SDS so takrat ostro nasprotovali nakupu, saj so menili, da je cena previsoka. Z novo izpogojeno ceno bo občina lastnica 40 % zgradbe, svoje prostore pa bo imela v prvem nadstropju. Občina bo prostore kupila od trenutnega lastnika zgradbe – družbe Lipa z. o. o. iz Lenarta, ki bo do nadaljnega ostala lastnica ostalih prostorov v pritličju, kjer je prostor še za potencialnega trgovca in gostilničarja. Med svetniki SLS se je pri tem pojavljalo vprašanje, kaj se bo v prihodnje dogajalo s pošto, ki zaenkrat ostaja v starih prostorih. 6 Župan je zagotovil, da bodo poštne storitve ostale, ukinjene bodo le nekatere dodatne storitve, ki jih je do sedaj nudila pošta. Pri tem je mislil na prodajo srečk in druge storitve, ki jih sicer nudijo trafike. Svoj epilog je posledično dobilo tudi vprašanje starih prostorov, v katerih je bil do sedaj sedež občinske uprave. Staro stavbo bo občina prodala istemu podjetju, od katerega je kupila nove prostore, in sicer za 93.054,89 evra. Na podlagi nakupa novih prostorov so na seji sprejeli sklep o razporeditvi proračunskih sredstev za namen nakupa prostorov poslovnega objekta in za posodobitev ter obnovo športne dvorane pri osnovni šoli. Za to investicijo se bo občina prijavila na razpis, iz katerega bi črpala dodatna nepovratna sredstva za investicijo v športni dvorani. Podano je bilo tudi poročilo o izvajanju občinskega programa varnosti v občini, pri čemer je varnostno stanje po besedah vodje Medobčinskega redarstva Roberta Brkiča v občini dobro. Svetniki so bili kritični glede vprašanja financiranja investicije v izgradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki jo obiskuje šest učencev iz Destrnika. Jedro problema tiči v pravno-formalni ureditvi lastniškega deleža občin, ki sofinancirajo gradnjo. Predstavnica občine Ptuj je zagotovila, da bodo v septembru županom okoliških občin predstavili rešitev, kako bodo v praksi izvedli vpis v lastniško knjigo. Svetniki so naposled sprejeli sklep, ki ga je predlagal Žiga Volgemut, po katerem bo Destrnik prispeval svoj delež v roku petih let, pri čemer bo rok začel teči leta 2017. Na podlagi poročila, ki ga je za občino opravilo podjetje Umarh d. o. o., so sprejeli tudi odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega prostorskega načrta. Med drugim je po odloku v Janežovskem Vrhu na novo opredeljeno območje za šport in rekreacijo, ki bo obsegalo dobra dva hektarja in pol zemljišča, na katerem naj bi v prihodnosti stalo veliko nogometno igrišče. Na seji so svetniki Antona Sevra potrdili za novega člana odborov za plan in finance ter za šolstvo, kulturo, socialo in društva ter Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Cestno podjetje Ptuj pričelo z izvedbo projekta Ureditev infrastrukture Mihelič–Kramar Občina Destrnik je pričela z izgradnjo fekalne kanalizacije v cesti LC560401 (Mihelič–Kramar). Ob tem bodo rekonstruirali tudi javno cesto. Vzporedno s fekalno kanalizacijo bodo podaljšali tudi cevitev vodovoda – do predvidene poslovne cone. Cesta je v dolžini 940 m kategorizirana kot lokalna, njen začetek se navezuje na LC 560411, konča pa se z navezavo na regionalno cesto R3/739. Značilna je razpršena gradnja vzdolž lokalne ceste. Predviden je tlačnogravitacijski način odvodnje komunalnih odpadnih voda iz stanovanjskih objektov, v ločenem načinu odvodnje, ki se naveže na obstoječi vod do obstoječe čistilne naprave. Vzporedno bodo uredili tudi razsvetljavo. Arhiv občine Občina Destrnik že vse od ustanovitve samostojne občine leta 1994 izvaja intenzivni investicijski cikel, katerega cilj je zagotoviti ustrezen življenjski standard občank in občanov v vseh 17 naseljih občine. Navedeno dokazuje tudi razvojno naravnan proračun Občine Destrnik za leto 2016, ki v načrtu razvojnih programov opredeljuje številne pomembne in potrebne investicije občine, med njimi tudi projekt ureditve naselja Janežovski Vrh, odcep Mihelič–Kramar. Vrednost celotne investicije znaša 356.399,57 evra z DDV. Občina je v letu 2016 na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo oddala vlogo za sofinanciranje občinskih investicij, izračunanih skladno s 23. členom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017. Za navedeno investicijo je občina z ministrstvom podpisala pogodbo o sofinanciranju projekta. Celotna naložba bo izvedena tako, da bo bistveno izboljšala življenjske razmere, estetski videz podeželskega območja in njegovo turistično privlačnost. Občina Destrnik ORATORIJ 2016 Animatorji Zdaj gre zares druge zanimive stvari; imeli smo kuharsko delavnico, risali smo na majice, izdelali okvir za skupinsko fotografijo, se sprehodili do igrišča, risali s kredami in počeli še marsikaj. Odpravili smo se tudi v termalni park Terme Ptuj, kjer smo se kopali, spuščali po toboganu, animatorji pa so nam pripravili vodne igre. V nedeljo smo se udeležili svete maše ob 10. uri in s svojim sodelovanjem ter z glasnim petjem predstavili, kako zelo lepo smo se imeli na oratoriju. Hvala gospodu župniku, kuharici Mileni in vsem staršem za pecivo in torto. Mirjana Fladung Tudi letos je bilo na župnijskem dvorišču živahno od 29. junija do 3. julija. Na letošnjem oratoriju se nas je zbralo petinpetdeset, štirideset otrok in petnajst animatorjev. Vsako leto počnemo kaj zanimivega in pet dni kar prehitro mine. Letos smo skozi oratorijsko zgodbo spoznavali Ostržka. To je zelo navihana lutka, ki prehitro verjame zvijačam drugih ljudi, ki jih ne pozna. Sčasoma Ostržek spozna, komu lahko zaupa, ugotovi, katere so zares pomembne vrednote in da ima tudi sam dobro srce. Njegova največja želja pa je bila, da bi postal pravi fant. Vsak dan smo si ogledali en del risanke in ugotovili, da je Ostržek zares postal pravi fant. Zraven oratorijske zgodbe smo počeli še 7 Zmago Šalamun Pogovor z Alešem Štegrom Bernhard Aichner »Imamo zelo močno poezijo v svetovnem kontekstu, nadpovprečno glede na to, koliko nas je« Vedno manj jo živo zaznavamo. Zato je laže pisati o krajih, ki jih ne poznaš, kot pa o lastnem kraju, ker si tam preveč zasidran in se ti zdi vse samoumevno. Destrnik tudi doživlja spremembe. Koliko je bilo še pred 30–35 leti nekih čudnih socialnih likov na robu alkoholizma. Naša hiša stoji nasproti nekdanje gostilne Marinič in sem jih gledal hoditi gor in dol po tistih stopnicah. Takšnih likov več ne vidim. To življenje se je radikalno spremenilo. Ljudje se priseljujejo in prinašajo druge stvari in na ta način se ustvarja drugačna mentaliteta, ki je danes meni v Destrniku že delno neznana,« je prepričan Šteger. Domovina je speča lepotica, ki je ne znamo prebuditi Srečala sva se na mednarodni prevajalski delavnici v Jeruzalemu, ki je letos gostila slovenske in kanadske pesnice ter pesnike v sklopu festivala Dnevi poezije in vina. Beseda je kaj hitro nanesla na rodni Destrnik in otroštvo, ki se ga Aleš spominja: »Na nek način sem imel zaščiteno otroštvo, saj so otroštva na podeželju vedno sestavljena iz dveh delov. Prvi je družina, torej matica, od koder izhajaš, drugi del pa je šola, ki je formativna. Ko gledam novi šolski sistem, se počutim privilegiranega, saj mi nismo bili izpostavljeni takšnim pritiskom, kot so danes otroci, ko trepetajo, da ne dobijo kakšne štirice, ki jih bo potem ovirala pri vpisu v kakšno boljšo gimnazijo. Kljub bolj sproščenemu vzdušju smo verjetno pobrali kaj iz šolskih klopi, drugače ne bi bili, kjer smo. Smilijo se mi te mlajše generacije, ker enostavno ni fer do njih, da jih po eni strani obremenjujemo s podatki, po drugi strani pa jih ne učimo biti imaginativni, ustvarjalni, sproščeni in igrivi. To so lastnosti, ki lahko v življenju človeku določijo tisto dobro, tako kot so meni.« Destrnik je zame izjemno lep kraj, ki doživlja spremembe Aleš je pesnik, pisatelj, prevajalec in kritik, ki pravi, da je tudi pesnik podoben vinski trti, saj črpa iz korenin. Vsak v sebi nosi duhovno sliko, ki temelji na nekih zgodnjih izkušnjah in podobah. To je lahko zgolj okus zraka, način, kako se hribi upogibajo, kako dišijo travniki maja. Vse to prispeva k temu, kar smo, in Aleš se zaveda svojih korenin. Ko se pogovarjaš, hitro ugotoviš, da res ne more prihajati od drugod, kot prihaja. To priznava in dodaja: »Destrnik je bil zame na nek način vedno izjemno lep kraj, kraj, kamor se še vedno vračam k staršem in nekaj prijateljem, ki jih ohranjam.« Ko je leto dni bival v Berlinu, je napisal knjigo Berlin, ki jo sestavlja petintrideset zaključenih krajših besedil, ki so žanrsko med pesmijo v prozi, filozofsko beležko, esejističnim krokijem in potopisnim zasnutkom. Na vprašanje, ali lahko v kratkem pričakujemo knjigo o Ptuju ali Destrniku, je dejal, da je to teže. »Ko pridemo prvič v nek kraj, pridemo s prtljago vseh krajev, kjer smo bili, ampak vseeno takoj vidimo razliko. Če smo v tem kraju nekaj časa, pa začne ta slika pred našimi očmi počasi bledeti. 8 Poezija spreminja življenja Alešu je poezija pri 15 letih spremenila življenje, ko je bral prevod mehiškega pesnika Octavia Paza. Takrat se je vse obrnilo v drugo smer – vmes je potoval, se naučil špansko, prevajal dela ameriških pesnikov in potem so začeli prevajati njegove knjige, ki so sedaj prevedene že v skoraj 20 jezikov. »Ta izmenjava z drugimi kulturami mi je ogromno dala. Vsak, ki ustvarja v okolju kulture, ve, da mu ne bo nič poklonjeno, vse si bo moral ustvariti sam. Pri nas še toliko bolj, ker je tržišče tako majhno, da je jasno, da kdor koli si, praktično samo od kulture zelo težko preživiš, tudi če si najbolj uspešen. Zato vsi počnemo poleg še kaj drugega ali organiziramo prireditve ali pa izdajamo knjige. Ukvarjamo se z zadevami, kar mogoče ni nujno slabo, saj na ta način ostajamo v stiku z družbo, z ljudmi, za katere to delamo. To mislim, da je kvečjemu lahko pozitivno. Se pa v Sloveniji na splošno v kulturi premalo zavedajo te dimenzije, da moraš kulturo tudi izvažati. Ni se treba omejiti Nina Zorman Od 24. do 27. avgusta je na Ptuju potekal že dvajseti festival Dnevi poezije in vina, katerega vodja je Aleš Šteger, ki je tudi strokovni vodja Beletrine ter urednik zbirke Koda. Aleš prihaja iz Destrnika, študiral je primerjalno književnost in nemščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je član uredništva študentske založbe Beletrina. Živi in dela Ljubljani ter veliko potuje. O domovini pa Aleš pravi, da je speča lepotica in velikokrat imamo problem, kaj z njo narediti ali na kak način jo zbuditi. Dodaja: »Še posebej na vzhodu Slovenije so ti problemi toliko bolj očitni. Lahko je reči, velikokrat pa tudi drži, center – zahod države nam vse jemlje, nimamo možnosti, ampak gre za stvar na nek način duhovnega prebujanja. To, da vzameš težavo v svoje roke in poskušaš nekaj dobrega narediti iz tega. Tu se mi zdi, da Slovenske gorice, Spodnje Podravje zelo šepajo za preostalo Slovenijo. Premalo se spodbuja tistih nekaj ljudi, ki so na nek način presežni, ki bi imeli na nek način vse danosti, da kaj naredijo. Preveč energije se izgublja za obžalovanje, objokovanje lastne usode, kar je popolnoma neproduktivno, ker to nič ne spremeni. Reči, kako sem jaz »bogi«, to mogoče koga potolaži, ampak ne spremeni dejstva, da smo, kjer smo. V tem smislu v naših krajih vidim neko naravno lepoto, lepoto ljudi, ki so v mojih očeh enostavno marljivi, obenem pa precej nedojemljivi za spremembe.« Osebni arhiv tisti, ki torej ne sledijo nareku črede, ti imajo največkrat izrazito razvit čut za umetnost, za literaturo. Pogosto začnejo segati po poeziji kajti v poeziji se skrivajo ključi za našo prihodnost.« Festival Dnevi poezije in vina – brezplačna in presežna ponudba za obiskovalce samo na Slovenijo, seveda, tvoji prvi bralci bodo bralci v tvojem jeziku, ampak se ni treba zaustaviti pri tem. Te dimenzije se ljudje ne zavedajo, če se je, pa ne vedo, kako bi se tega lotili, ker je tega znanja pri nas zelo malo. Upam, da se bo to z mlajšimi generacijami spremenilo, čeprav so to procesi, ki zelo dolgo trajajo,« pravi Aleš. Virtuoz pisanja je na vprašanje, ali naj se slovenska kultura odpira v svet ali naj ostane nacionalna in ohranja identiteto, odgovoril: »Seveda je kultura vezana na jezik. Kultura je pa živa predvsem takrat, ko se meša, ko ni samo zazrta sama vase, ampak ko poskuša jemati dobro od vsepovsod, potem se ustvarjajo neki presežki. Jaz imam distanco do tega nacionalnega vrednotenja kulture. Kultura ali umetnost ima smisel, če nas notranje izpolnjuje in se imamo pri tem fajn. Če je samo narek ideologije, institucije, nacije ali politike, potem je to neka votla forma, ki je popolnoma preživela. Mene zanima ta živa kultura, v tem smislu tudi besedila, ki jih pišem, mogoče tudi proza. Moj roman ODPUSTI je pisan v tem smislu, da konfrontira neko družbo, v tem primeru Maribor, Štajersko. Mogoče tudi naš konec z neko določeno miselnostjo, ki se mi dostikrat zdi pogubna. Kultura, umetnost je dobra tudi, ko ustvarja neka določena trenja. Včasih ni mogoče spremeniti nas samih, družbe našega načina življenja brez nekega notranjega konflikta. Konflikti so dobri, če nekam pripeljejo, če niso zgolj zato, da vse vpletene stranke izčrpavajo.« Drugače pa za slovensko umetnost pravi, da je na zelo visoki ravni in je zelo mnogotera ter dodaja: »Imamo zelo močno poezijo v svetovnem kontekstu, nadpovprečno glede na to, koliko nas je, kdo smo, poznajo nas, drugače tudi takšni gostje ne bi prihajali sem. Delam pri založbi Beletrina, kjer tiskamo kar nekaj poezije. Leta 2008, ko se je začela ekonomska kriza, je močno upadla prodaja vseh knjig, razen poezije. Dve, tri leta se je celo prodajalo več poezije kot prej, v času razkošja. To pomeni, da Slovenci vseeno še imamo prirojen gen ali neki čut, da se v poeziji dogaja nekaj, kar poskuša iskati odgovore na kritične situacije. In poezija je v Sloveniji vedno splavala na površje, ko nam je šlo za nohte. Ko smo se morali boriti za našo državno samobitnost, še prej v drugi svetovni vojni ali še prej, ko smo se morali konstituirati kot kulturna nacija, to se je vedno dogajalo v poeziji. Jasno je, da smo obkroženi z globalizacijskimi trendi, z novimi mediji, ki so bistveno bolj hrupni, kot je literatura, ampak tisti, ki jih zanimajo alternativni načini mišljenja, kako razmišljati na drugačen način, kot vsi drugi, »To je osrednje slovensko okno v svet, kar se tiče poezije. V dvajsetih letih nam je uspelo zgraditi festival, ki je dejansko znan in priznan v celi Evropi. Mi smo center evropske platforme Versopolis, ki je tudi odlična spletna revija v angleškem jeziku (www.versopolis.com). V tem smislu nam je uspelo vzpostaviti kulturno ponudbo, ki je za vse obiskovalce brezplačna, hkrati pa presežna. Imamo ogromno obiskovalcev z vseh koncev sveta in na kar sem zelo ponosen, ogromno ljudi pride poslušat poezijo, brano v izvirnih jezikih. Za pesnikom, ki bere v svojem maternem jeziku, se projicirajo prevodi v slovenščino in angleščino. Poezijo pridejo poslušat mnogi radovedni, čeravno skozi leto nimajo nobenega opravka s poezijo. Niso eksperti za poezijo ali kar koli. Je pa to atmosfera, ki je posebna, čudovito vzdušje, mehko vzdušje razumevanja in medsebojnega oplajanja, ki smo ga uspeli vzpostaviti. Tu si zelo prizadevamo, da bi še raslo.« Aleš pravi, da ko razmišljamo o kulturi, razmišljamo o nekih zelo okostenelih, formalnih okvirih, razmišljamo o društvih, razmišljamo o stavbah, razmišljamo na nek način o pomiritvi lokalnih strasti. Ne razmišljamo pa o tem, kaj bi morali narediti, da bi se vsi imeli bolje, da bi naši otroci bolj ustvarjalno razmišljali, da bi spoznali nekaj, kar jim omogoča odpreti pot v svet na drug način, kot smo vajeni. Po moje ni potrebno, da samo v svetu znani po pridnih manualnih gastarbajterjih. Bolje bi bilo, da bi doma ustvarjali vsebine, ki bodo sem pritegnile cel svet. Tega smo sposobni, samo marsikomu to ni jasno.« Zasidran v Ljubljani, a prisoten po celem svetu Aleš s svojo družino živi v Ljubljani, a priznava, da je veliko na poti: »Trenutno so mi v Nemčiji izšle nove knjige, zato sem ogromno v Nemčiji. Decembra se mi obeta daljša turneja po Indiji. V bistvu imam ogromno zadolžitev. Pred dvema letoma se postal tudi član berlinske akademije umetnosti in tudi to mi jemlje kar nekaj časa, saj imam večkrat dogodke, ki se jih udeležujem v Berlinu.« Glede na to, da njegove knjige krasijo ogromno knjižnih polic po Evropi in tudi na drugih kontinentih, ne skopari s pisanjem in z izdajanjem knjižnih izdaj v slovenskem jeziku: »V zadnjih dveh letih sem izdal tri knjige. Izdal sem eno pesniško zbirko, ki se imenuje Nad nebom pod zemljo, roman Odpusti in knjigo, ki je mogoče še najbolj od vseh vezana na naše kraje – Kurent. Je knjiga, na katero sem zelo ponosen, ker je prečudovita knjiga za mlajše in tudi za odrasle. Izredno lepo je tudi ilustrirana in je prejšnje leto izšla pri Mladinski knjigi. Lahko pišem, kar hočem, pa sem v tujini priznan, to pa še ne pomeni, da bo kdo doma vzel v roke katero od teh knjig. To je pač stanje duha in dokler ljudje sami od sebe ne bodo prepoznali vrednote v tem, da berejo, na splošno literaturo, se to ne bo spremenilo – ne zame, ne za nobenega od drugih pisateljev, ki prihajajo iz teh krajev. Trenutno je pač takšno stanje duha.« Na vprašanje, kdaj nas bo obiskal tudi v lepem Volkmerjevem domu kulture, je Šteger z nasmehom odgovoril: »Ko me bo kdo povabil.« 9 Tanja Hauptman Turistično društvo Destrnik 12 članov in članic TD Destrnik. Na nedeljski prireditvi so izbirali tudi naj pridelek. Lastnika največjega paradižnika sta postala Marija in Janez Fridl, priznanje sta dobila tudi Pavla in Jože Horvat, prav tako za paradižnik, ter Anton Sever za česen. Prireditev je povezoval in z duhovitimi komentarji popestril Feliks Majerič. Programu je sledil zabavni del z Navihankami. Z obiskom so organizatorji, članice in člani TD Destrnik, zadovoljni, dober obisk prireditve poplača trud ter ogromno dela s pripravami na ta dvodnevni dogodek, za izvedbo katerega se je letos trudilo okrog 75 članov društva, ki to počnejo prostovoljno. V društvu optimistično zrejo v prihodnost in so z mislimi že pri naslednjem kmečkem prazniku. Menijo, da dokler bodo zmogli zadovoljiti vedno novim željam države in jim bo ostal tudi kakšen evro za razvoj društva, toliko časa bodo s prireditvijo tudi vztrajali. Tanja Hauptman Tanja Hauptman Tanja Hauptman 35. Kmečki praznik Turističnega društva Destrnik je potekal v soboto, 13., in v nedeljo, 14. avgusta. Osrednji del je bil prikaz starih kmečkih običajev, ki je potekal v nedeljo. Letos se je na prizorišču pred gasilsko-turističnim domom v Destrniku zvrstilo 10 skupin, ki so prikazale že skoraj pozabljene običaje, novost letošnje prireditve pa je bila prikaz 7 strojev, ki je prikazala sodobno kmetijsko mehanizacijo v poljedelstvu. Od starih običajev pa smo si ogledali: – konjenika, ki sta predala občinsko in slovensko zastavo županu ter predsedniku društva, – društvo kmetic, ki je prikazalo okapanje koruze, – prikaz nošenja vode na vagah »z grabe na breg« – prikaz tesarjev nekoč iz Vintarovcev, – v Janežovskem Vrhu so pripravili tri predstavitve – perilje, prikaz kovaštva in studenca na kolo, lep prikaz pod geslom »cenimo vodo, ohranimo jo«, – tradicionalni udeleženec povorke, Franc Murko, je prodajal kokoši iz traksla, – predstavniki iz Placarja so prikazali, kako so nekoč izdelovali »lojtre« ali lestve, – iz Ločkega Vrha so prikazali mlatev žita (rž) na star način in ometavanje cimprane hiše z mešanico ilovice, rezane slane ter kravjih iztrebkov, – iz Levanjcev so predstavili molžo krave in pastirske igre, – gasilci iz PGD Desenci so prikazali gašenje požara s staro brizgalno, – videli smo tudi stari traktor, s prav tako starim kmetijskim priključkom, – stacionarni prikaz projekta od lanu do platna – delo s tukačem, s trlico, na kolovratih, z motalom in na statvah – prikaz in izvedba 10 Tanja Hauptman Tanja Hauptman Nedeljska povorka na 35. Kmečkem prazniku Na Destrniku je letos potekal že 35. Kmečki praznik, ki ga je drugi konec tedna v avgustu organiziralo TD Destrnik. Praznik so v soboto, 13. avgusta, otvorili s postavitvijo klopotca ob prireditvenem prostoru. Osrednja sobotna prireditev pa so bile pete kmečke igre, na katerih je sodelovalo pet ekip, ki so se med seboj pomerile v različnih igrah, na šaljiv način povezanih s kmečkimi opravili. Vsako ekipo je sestavljalo pet tekmovalcev, od katerih sta morali biti vsaj dve ženski predstavnici. Letos so se tekmovalci pomerili v prenašanju jabolk čez ovire, zabijanju žebljev v »štor«, napenjanju vrvi od tekmovalca do tekmovalca, pokazati pa so morali tudi, kako hitro uspejo pojesti staro kmečko južino – luk, klobaso, kruh, kuhano jajce in spiti vino. Igra je požela obilo smeha, presenetila je ženska tekmovalka, ki je imela na koncu drugi najboljši čas. V društvu so veseli, da so se tekmovalci skozi igre zabavali in sodelovali drug z drugim ter se tako povezali tudi na zabaven način. Druženje in obujanje starih običajev je tudi namen kmečkih iger, ki je vsako leto znova dosežen. Zmagala je druga ekipa PGD Destrnik, pred prvo ekipo PGD Destrnik in drsteljskimi vijolicami. Prve tri ekipe so dobile lepe praktične nagrade. Kmečke igre sta odlično povezovala Feliks Majerič in Mirjana Fladung, zbrane obiskovalce pa je po tekmovalnem delu zabaval ansambel Roka Žlindre. TD Destrnik si želi, da bi se iger tudi prihodnje leto udeležilo čim več ekip in njihovih navijačev. Tanja Hauptman 5. kmečke igre Tanja Hauptman se za pomoč pri organizaciji 35. Kmečkega praznika zahvaljuje: - županu občine Destrnik g. Vladimirju Vindišu, - direktorici občinske uprave ge. Darinki Ratajc, - Občini Destrnik – občinski upravi in režijskemu obratu, - Prostovoljnemu gasilskemu društvu Destrnik in tudi sponzorjem. To so bili: - Turistična zveza Slovenije, - Občina Destrnik, - Picerija Pri Mici, Janežovci, - Kamnoseštvo Arnuš, Vintarovci, - Kmetija Podhostnik, Janežovski Vrh, - Štraf d. o. o., Skorba, - Plan B d. o .o., - Eurodesign Apače, - Franc Stopajnik, - Dividenda, nepremičninsko svetovanje, - Sebastjan Klemenčič, Nova vas pri Ptuju, - Cestno podjetje Ptuj, - Čisto mesto Ptuj, - Peka peciva Majda Čeh, Gomila, - Kmetija Zupanič, Drstelja, - Slikopleskarstvo Branko Goričan, Placar, - Slikopleskarstvo Pesek, Dolič, - Zidarstvo Murko, Vintarovci, - Stavbno kleparstvo Lenart, Jiršovci, - Kmetija Kmetec, Levanjci, - Mizarstvo Branko Horvat, Svetinci, - Izletniško-vinogradniška kmetija Lovrec, Jiršovci, - Robert Anžel, Svetinci, - Marica in Viktor Žampa, Levanjci, - Kmetija Matjašič, Levanjci, - Kmetija Stanka Mahoriča, Svetinci, - Ludvik Hozjan, Pivnik, - Evgen Kuzma, Velika Polana in - Elektro Zelenik, Janežovski Vrh. Turistično društvo Destrnik Tanja Hauptman Tanja Hauptman Tanja Hauptman ZAHVALA TURISTIČNEGA DRUŠTVA DESTRNIK Tanja Hauptman 11 Dodatna parkirna mesta pri pokopališču Desenški gasilci na ekskurziji v sosednji Avstriji Arhiv PGD Desenci Občina Destrnik rešuje dolgoletno problematiko s parkiranjem pri pokopališču. V neposredni bližini pokopališča je odkupila zemljišče v izmeri 707 m2, na katerem bo uredila gramozno parkirišče s približno petdesetimi dodatnimi parkirnimi mesti. Z investicijo se bo povečala varnost v cestnem prometu, sproščen pa bo tudi promet na regionalni cesti, saj je v času večjih praznikov in pogrebov nemalokrat prihajalo do zastojev ter lažjih nesreč. Arhiv občine Občina Destrnik Zadnjo soboto v septembru smo se desenški gasilci odpravili na ekskurzijo v sosednjo Avstrijo. Pisana druščina 55-ih gasilcev vseh generacij – od pionirjev, članov do veteranov – se je najprej ustavila tik za mejo, v kraju Gamlitz, v tako imenovanem Motorikparku. Na različnih orodjih, igralih in pripomočkih smo preizkusili svoje motorične sposobnosti: ravnotežje, spretnost, moč in gibčnost ter kondicijsko pripravljenost, nekateri pa so zaplavali tudi v naravnem kopališču. Ugotovili smo, da bi bilo podoben poligon dobro imeti tudi doma, v domačem kraju. Po izdatni malici smo nadaljevali pot proti gasilskemu domu v Bajerisch Kölldorfu, kjer nam je tajnik društva gospod Bosch predstavil delovanje njihovega društva, ki je podobno našemu, in razkazal gasilski dom, ki je bil tudi glavni razlog našega obiska. Garaže gasilskega doma so po ideji enega izmed njihovih gasilcev sezidali v obliki gasilskega avta in tako lahko upravičeno trdijo, da imajo največji gasilski avto na svetu, ki ima vse, kar imajo pravi gasilski avtomobili (luči, brisalce na šipah, dvižno lestev z gasilcem, ki zares gasi in drugo), samo odpeljati ne more. Po prijetnem gasilskem klepetu smo pot nadaljevali na sever, proti Riegersburgu, se z vlečnico popeljali do gradu na vrhu gore vulkanskega izvora in na pobočju nekoliko niže občudovali čudovite ptice ujede. Prikaz izpusta jastreba, beloglavega orla, velike sove uharice, hitrega sokola in drugih ptic, ki so se nas ob preletih celo dotikale s krili, je bil posebno doživetje za vse. Prijetno druženje na ekskurziji smo zaključili v vasi Ratschendorf, kjer smo v preurejenem starem mlinu in kmetiji odlično povečerjali ter se čudili, kako lahko z nenavadno zbirateljsko strastjo in s pravo preprosto kulinarično ponudbo pritegneš goste. Dobro razpoloženi smo na poti domov za dodatni smeh še zaokrožili v bližnjem krožišču in se vrnili v oporišče – domači gasilski dom. Strokovna ekskurzija TD Destrnik Uspešno opravljenemu delu sledi nagrada za vse, ki so delali na kmečkem prazniku Letos so se podali na ekskurzijo v Goriška Brda. Že pot do tja je bila zanimiva, saj so se peljali z nadstropnim avtobusom. Najprej so se ustavili v Gonjačah in se povzpeli na razgledni stolp, od koder je lep razgled po Goriških Brdih in sosednji Italiji. Ob stolpu so videli primer dobre prakse, kjer so domačinke prodajale proizvode s tega okolja. Po ogledu najbolj slikovite vasi v Brdih – Šmartnega – so se podali na vinogradniško kmetijo Pulec in poskusili nekaj sort njihovih vin. Glede na prikazano v razvoju marketinga pri nas še zelo zaostajamo. V Kostanjevici nad Novo Gorico so si člani ogledali samostan in grobnico, kjer je pokopan zadnji francoski kralj, edini, ki ni pokopan v Parizu. Ekskurzijo so zaključili na kmetiji Malovščevo v Šempasu. Dan je hitro minil in, kot je povedal predsednik TD Destrnik Ivan Hauptman, so se v domači kraj v večernih urah vrnili veselo razpoloženi. Tanja Hauptman 12 Arhiv PGD Desenci Za PGD Desenci predsednica Majda Kunčnik Tanja Hauptman Tadej Urbanija Vaški piknik prebivalcev naselja Vintarovci Feliks Majerič Destrniški upokojenci osvojili Goro Oljko Tadej Urbanija vaški piknik prebivalcev naselja Vintarovci. Prebivalci največje vasi po številu prebivalcev v občini Destrnik so se v velikem številu odzvali vabilu, da eno popoldne preživijo skupaj ob prijetnem in sproščenem vzdušju. Idejo o vaškem pikniku, ki jo je predlagal predsednik vaškega odbora Branko Matjaž, so člani odbora, ki ga sestavljajo Milan Pauko, Darko Lipovšek, Mirko Lovrec, Ivan Pšajd, Nataša Ljubec, Valerija Kumer Polanec in Davorin Biškup, soglasno podprli ter organizirali dobro obiskan dogodek, ki se ga je udeležilo okrog sto prebivalcev Vintarovcev. Organizatorji so poskrbeli za vse potrebno, kar sodi k takšnemu srečanju, udeleženci pa so s seboj prinesli predvsem dobro voljo in izkoristili priložnost, da pokramljajo o tem ali onem, za kar si danes vse premalokrat vzamemo čas. Veselje so na presenečenje obiskovalcev podkurili še Toti štajerci, ki so zaigrali in zapeli ter dvignili dobro razpoloženje, ki se je nadaljevalo v noč. Vaški odbor se ob tej priložnosti zahvaljuje PGD Destrnik, ki je odstopilo svoje prostore in Milanu Zeleniku ter Ivanu Karu, ki sta poskrbela za Tadej Urbanija pripravo hrane. DU Destrnik fm Feliks Majerič V soboto, 27. avgusta, je pri gasilskem domu Destrnik potekal V lepem julijskem dnevu, v torek, 12. julija, ko je že zjutraj kazalo, da bo vroč in soparen dan, se je 15 članov pohodniške sekcije, ki deluje v okviru Društva upokojencev Destrnik, odpravilo proti Savinjski dolini, bolj točno, šli smo v Andraž, k našemu pobratenemu društvu. Dogovorili smo se, da gremo na Goro Oljko. Po stiskih rok in prijaznem pomenku o vremenu, smo se okrepčali in tako pripravili za naporno pot. Dobrodošlico nam je zaželel športni referent DU Andraž g. Drago Jamnikar in nas prepustil vodenju g. Vilija Pižorna. Prijazni gostitelji so nam predlagali, da gremo po tako imenovani »andražovski poti«, ki je zelo raznolika in zanimiva. Ta pot je precej daljša od običajne poti na Goro Oljko, je pa toliko bolj zanimiva. Pot nas je vodila po prekrasni naravi, mimo slikovitih domačij, domačini, ki so nas opazili, pa so nas povabili, da smo se malo okrepčali. V Podvinu smo prišli tudi do rojstne hiše Neže Maurer, priljubljene pesnice, pisateljice in slavistke. Pod krošnjami bližnjih dreves smo malo posedeli in naš vodnik nam je povedal nekaj podatkov o njenem življenju. In že smo pot nadaljevali proti našemu cilju, ki pa je bil še kar daleč. V največji vročini smo prispeli na naš cilj – na Goro Oljko. Marsikdo jo pozna, opazijo pa jo sploh tisti, ki se vozijo proti Ljubljani. Ko cesta zavije proti Šempetru, jo zagledamo, čudovito, na zanimivem hribu. Ime je dobila po sliki, ki je na glavnem oltarju in na kateri je upodobljen Jezus na Oljski gori. Zanimivost cerkve je, da ima dve svetišči. Gornje, ki je dosti večje, je zanimivo zaradi glavnega oltarja, na katerem je miza, okoli katere sedijo apostoli z Jezusom. Spodnje svetišče, dosti manjše, pa ima tri oltarje. Po ogledu cerkve in spoznanju, da smo osvojili naš cilj, smo se veseli in srečni vrnili v Andraž. Tam so nas čakali obilna malica in prijazni domačini, s katerimi smo posedeli še daleč v popoldan. Pohodniška sekcija načrtuje še en izlet v hribe. Pridružite se nam. 13 Novi kvartet pravih Slovencev Nina Zorman Nina Zorman Dogodek, ki nosi zgodbo naših prednikov Postavitev klopotca pri Lackovih vsako poletje obeleži in naznanja prijeten slovenskogoriški utrip ob dobrem kozarcu, veselju in družbi. Pričelo se je obdobje pesmi, ki oznanja zorenje trte in prelepo jesensko bero. Tudi letos Lackovi obiskovalcev niso pustili ravnodušnih. V popoldanskih urah se je zbralo lepo število obiskovalcev, ki so se udeležili tradicionalne postavitve klopotca v njihovem vinogradu z okoli 8000 trsi. Gospodar in vinogradnik Franc Lacko nam je povedal, da je s pridelkom izjemno zadovoljen, ter dodal: »Letos je trta izjemno bogata, grozdi so polni in če bo vse po sreči, bo letošnja trgatev obilna ter bo prinesla izjemno kakovost vina.« Dogodek, ki nosi zgodbo naših prednikov, se pri Lackovih kajpak vrti okrog dobre kapljice in odlične hrane. Triglavski mojster Damjana Žampa Nina Zorman Da pa je Lackov klopotec sploh pričel prepevati, so potrebovali pomoč pogumnih in močnih fantov, ki morajo poznati vsak del klopotca ter natančen vrstni red njegove sestave, ki ne dovoljuje napak. Tako sta Tone Ciglar in Mitja Črnko po postavitvi izvedla tudi zanimiv in šaljiv ritual – krst klopotca z domačim vinom. Takoj ko so ga sestavili, je tudi zaklopotal. Nato so se po fotografiranju vrnili k zabavi, katere ritem je narekoval klopotčev ropot. Temu pa je bilo potrebno nazdraviti za bolj tekoče vrtenje. Ob živi glasbi ansambla so se obiskovalci udeležili različnih iger – od zorbing nogometa, ki je najbolj pritegnil najmlajše in tudi tiste mlade po srcu, do tehtanja pršuta, ki je letos tehtal več kot šest kilogramov in ga je prejel Bojan Krajnc. Domači so bili z dogodkom več kot zadovoljni. Ko je klopotec začel prepevati, je to pomenilo, da je grozdje v vinogradih začelo zoreti, ponazarja pa tudi bližanje jeseni in poslavljanje toplega ter sončnega poletja. 14 Že dolgo smo načrtovali postati »pravi Slovenci«. Čeprav nam je še zadnje dni pred odhodom vreme kazalo zobe, smo se 20. julija odpravili na pot, ki nas je popeljala naravnost pod Julijske Alpe, na Pokljuko. Izhodišče našega vzpona je bilo Rudno polje. Z dobro zavezanimi pohodniškimi čevlji, do vrha napolnjenimi torbami in vsekakor s pohodniškimi palicami smo se odpravili po poteh do Vodnikovega doma, kjer se je prilegla malica in prvi pohodniški počitek – na klopi. Oblaki so nam začeli namigovati, da bo potrebno iti dalje. Pobrali smo stvari, se povzpeli in priplezali do razpotja za Planiko, Kredarico in še nekaj drugih smeri. Vso pot smo občudovali to mogočno, veličastno, neokrnjeno naravo, si polnili dušo in kmalu prispeli na Kredarico, kjer smo imeli po okrepčilu v kapeli sveto mašo, zvečer pa druženje v koči ob kartah in nato nočitev. Zjutraj nam je sonce že skozi okno sporočalo, da bo z nami. S Kredarice smo preko Malega Triglava priplezali do Aljaževega stolpa na vrhu Triglava. Razgled, ki nas je pričakal, je težko opisati. A če omenim toplo sončno vreme, brezvetrje, ščepec oblakov in pogled kilometre daleč – se ve, bilo je fantastično. Po krstu nas mladih, ki smo prvič dosegli 2864 m in ne še več, smo se spustili na Dolič, nadaljevali po Hribaricah in se na koncu močno razveselili pogleda na Triglavska jezera, ob katerih nas je pot popeljala do koče, kjer smo po trinajstih urah hoje rade volje prenočili. Zadnji dan smo pot končali ob jezerih in preko Pršivca, Viševnika ter Planine pri jezeru dosegli Planino Blato, kjer nas je čakal kombi. Ta dan je bil menda najtežji, a misel na dom nas je gnala naprej. Vso opremo smo spravili v prtljažnik in se olajšano odpeljali v dolino. Osvežili smo se še v Bohinjskem jezeru, nato pa obiskali še Brezje – »cilj poti vseh dobrih ljudi«. Sledila je le še pot do doma. Pot so nam križali svizci, kozorogi, manjkalo ni niti nočnega mrčesa. Toda vrnili smo se z novimi izkušnjami, preživetimi izzivi in močnejšo voljo do življenja. V dobri družbi, duhu narave in s krasnim ciljem smo skupaj hodili najstarejši gornik Franc Kokol, g. župnik Jože Škofič, kvartet mladih pa smo sestavljali: Simon Fridl, Alen Čuček, Sebastjan Emeršič in Damjana Žampa. Kot zanimivost je treba omeniti še, da imamo vsi štirje mladi skupaj prav toliko let kot naš najstarejši sopotnik. Člani občinskega sveta, občinske uprave in delovnih teles Občine Destrnik smo se na predlog ter pod vodstvom župana Vladimirja Vindiša odpravili v Srbijo, da bi si ogledali primer dobre prakse ureditve turistično zanimivega kompleksa v naravnem rezervatu in utrip velemesta Beograda. Naravni rezervat Zasavica leži le nekaj deset kilometrov od Beograda in zajema območje 1825 ha, od katerih je 675 ha v prvi kategoriji zaščite, predstavlja pa ga močvirno področje s poplavnimi travniki, z gozdovi ter s pašniki, na katerih se pasejo avtohtone pasme živali, ki jim jih je uspelo ohraniti: osli, svinje mangulice in govedo. Zasavica je ime za rečno mrtvico okrog spodnje Drine, to je bilo nekoč rečno korito Save, in je prebivališče mnogih ptic, rib ter drugih živali. V Zasavici je naša skupina organizirano plula z ladjico Umbra, za individualni ogled pa si je mogoče najeti tudi čoln. Po obhodu po posestvu z zanimivimi poslopji v okviru organizacije centra za obiskovalce smo poskusili njihovi tipični jedi – paprikaš iz mangulice in oslovsko mleko zanimivega okusa, iz katerega pripravljajo drage sire. V bližini je urejen tudi avtokamp, ki dopolnjuje turistično ponudbo. Zasavica je dober primer ureditve in izkoriščanja naravnih danosti nekega področja za turistične namene, po načelu »vrnitve k naravi«, kar je trenutno trend ter potreba današnjega časa. Iz videnega lahko potegnemo vzporednice z idejami za ureditev glinokopa v Janežovcih v naši občini. V Beogradu smo, ob dobri tradicionalni glasbi in jedači, večer preživeli na Skadarliji. Ta ulica je tipično mesto, ki ga mora, skoraj obvezno, obiskati vsak turist. V prvotni izvedbi je bila v neposredni bližini gledališča, od koder so pozno zvečer, po predstavi prihajali umetniki: igralci, pesniki, pisatelji, slikarji in se zadrževali do jutranjih ur. Tradicija se nadaljuje in ulica, ki je tlakovana z velikimi okroglimi kamnitimi balvani, je vedno polna obiskovalcev, glasba mnogih skupin »sviračev« se prepleta z vonjem po dobri hrani in dobro voljo. Zanimivo je, da večina obiskovalcev Skadarlije niso turisti, temveč domačini, ki ob pesmi, jedači in druženju tukaj preživljajo večere ter noči, ne samo ob praznikih in vikendih, temveč tudi ob »navadnih« delovnih dneh, kar je bilo za nas zelo nenavadno ter nepredstavljivo. Tukaj smo lahko spoznali, kakšen učinek na turistično uspešnost lahko ima povezava tradicije, kulture in gastronomske ponudbe. Drugi dan ekskurzije je bil namenjen ogledu Beograda. Mesto, ki šteje dva milijona prebivalcev, nam je ob odličnem vodenju lokalnega vodiča, uspelo spoznati v strnjeni obliki. Tukaj se ob sotočju Save in Donave že iz pradavnine pojavljajo trenja zaradi geopolitične lege mesta in tukaj se mešajo kulture vzhoda ter zahoda. Peš smo se povzpeli na Kalemegdan, najvišjo točko Beograda, od koder se razprostira čudovit pogled na mesto. Očaral Arhiv občine Arhiv občine Strokovna ekskurzija v Beograd nas je Novi Beograd s svojo ureditvijo zelenih površin in zanimivih zgradb, malo manj pa starejši deli mesta, kjer ni poslovnih zgradb in tako posledično tudi ni interesa (sredstev) za ureditev. V tem je Beograd podoben mnogim drugim prestolnicam. Ekskurzijo smo zaključili s kosilom: tipično srbsko jedjo »mučkalico« in se med nepreglednimi polji Vojvodine ter Slavonije vrnili v domači kraj. Zanimivo in potrebno je iti v svet, videti stvari in se vrniti domov; tako znaš morda bolje (o)ceniti, kar imaš doma, ter dobre ideje iz videnega prenesti v domače okolje. Tak je bil tudi namen naše ekskurzije. Majda Kunčnik Nina Zorman Tudi v naših goricah veselo pojejo klopotci Zato je prav, da se spomnimo, da se je ime klopotec v slovenskem jeziku prvič omenilo leta 1797, v pesmi Tožba enega vencerla pri domlatkeh, ki jo je napisal Leopold Volkmer. Pesnik in duhovnik, 'večni kaplan' Leopold Volkmer se je rodil leta 1741 v Ljutomeru in svoje bogato delovanje 7. februarja 1816 zaključil na Destrniku. Pesem »Tožba enega vencerla pri domlatkeh« velja za našo prvo socialno pesem in opisuje težko življenje viničarjev ter njihov strah in tiho upanje, ko pride čas postavljanja klopotcev. Do prve polovice avgusta je gospodar namreč viničarja z njegovo številno revno družino odslovil in je moral s trebuhom za kruhom ali pa ga je najel še za naslednje obdobje, če je bil z njim skozi leto zadovoljen. Tak žalostno za me Vesela bratva mine; Pa kaj klopotec štime Nikar ne da od se. O kaj le to pomeni? Nič dobrega ne bo. Serce se mi poveni: Kaj, či dobim slovo! 15 Kakovost pridelka in uspehi čebelarjev temeljijo na izobraževanju Ko je govora o čebelah in čebelarstvu, je pogosto mogoče slišati oznako, da je čebelarstvo poezija kmetijstva. Kaj točno je mišljeno s tem, da je čebelarstvo, kot ena izmed kmetijskih panog, »poezija«? Poskusimo ponuditi nekaj odgovorov na to vprašanje. Možni razlogi so gotovo raznoliki čebelji pridelki, ki jih čebelarju nudi ena sama žival – čebela, očitna drugačnost čebel od ostalih živali v kmetijstvu, njihovo brenčanje kril, ki je prijetna melodija za čebelarjeva ušesa, nepredvidljivost čebelarskega uspeha v posamezni sezoni in podvrženost številnim dejavnikom, ki vplivajo na uspeh, ki se pozna na kakovosti, količini pridelka ter ohranitvi zdravih čebeljih družin. Jasno postaja, da to ni povsem »lahkotna« poezija. Čebelarstvo je poezija tudi zaradi številnih izzivov in neznank, ki terjajo več čebelarjeve pozornosti, sposobnosti razumevanja, predvidevanja, pravilnega ter pravočasnega odzivanja. Ključnega pomena je torej znanje. Znanje, pridobljeno iz praktičnih izkušenj in tudi iz izobraževanja, je tisto, ki čebelarju omogoča uspeh. Številni izkušeni čebelarji z več leti prakse, ki so doživeli neuspehe, a tudi predvsem uspehe, pravijo, da o čebelah pravzaprav ne vedo nič. Ne gre za pomanjkanje znanja, ampak za realistično ponižnost pred poezijo čebelarstva. Znan je tudi t. i. »začetniški sindrom« čebelarjev, ki imajo komaj nekaj let izkušenj, a so prepričani, da so čebelarjenje popolnoma obvladali. Sindrom običajno izzveni po nekaj letih in bridkih izkušnjah, ki prinesejo streznitev, ki pa čebelarja, če ne obupa, popelje na pot vseživljenjskega učenja. Sad neuspehov je zavedanje, da ne vemo nič oz. zagotovo še premalo in da je potrebno izobraževanje. Modrost, na kateri je mogoče zgraditi uspeh, je torej Sokratova misel: »Vem, da nič ne vem«. Med vrhunskimi slovenskimi čebelarji je čebelarska mojstrica Marija Sivec, predavateljica in mentorica čebelarskega krožka, ki o tem pove naslednje: »Pri čebelah je tako, da potrebuješ zelo veliko znanja, ne moreš začeti kar tako, potrebno je izobraževanje, da začetnik sploh spozna, s čim se bo ukvarjal. Če hočeš biti čebelar, moraš biti priden za delo, moraš biti resen, moraš biti vztrajen, moraš biti pripravljen na to, da boš delal napake in napake popravljal, da se boš izobraževal. Jaz sem že trideset let čebelar, izobražujem mlajše od sebe, pa še vedno grem na predavanja svojih kolegov, še vedno prisluhnem kolegom čebelarjem, ker še vedno ne vem vsega.« Velika večina slovenskih čebelarjev deli to prepričanje z gospo Sivec. To se pozna v redni in številčni udeležbi na čebelarskih izobraževanjih, ki so na razpolago čebelarjem po vsej Sloveniji. 16 Izobraževanja za čebelarje potekajo v organizaciji čebelarskih društev, institucij, ki delujejo na področju čebelarstva, npr. Kmetijski inštitut Slovenije, Nacionalni veterinarski inštitut pri Veterinarski fakulteti idr., predvsem pa v organizaciji krovne čebelarske organizacije Čebelarske zveze Slovenije (ČZS). Na Čebelarski zvezi Slovenije organiziramo številna predavanja, delavnice, seminarje in tečaje na različne teme v zvezi s čebelarstvom – od oskrbe čebeljih družin, apitehničnih ukrepov, smernic dobrih higienskih navad, vse do čebelarskega turizma ter medene kulinarike. Poleg tega smo v zadnjih nekaj letih izdali več strokovnih čebelarskih knjig in brošur, iz katerih se čebelarji poučijo o marsičem. Že 118. leto zapored, vsak mesec neprekinjeno pod istim imenom izhaja glasilo Slovenski čebelar. Na razpolago za svetovanje so čebelarjem tudi svetovalci specialisti in terenski svetovalci, ki delujejo pri Javni svetovalni službi v čebelarstvu. Navsezadnje lahko čebelarji številne koristne informacije, filme in gradiva pridobijo na spletni strani ČZS www.czs.si. Na ČZS smo v preteklih letih največ poudarka namenili usposabljanju čebelarjev iz Smernic dobrih higienskih navad v čebelarstvu na osnovi sistema HACCP, po katerih čebelarji lahko pridelajo varne čebelje pridelke vrhunske kakovosti, za katere so produktno odgovorni. V obdobju 2009–2016 je bilo po vsej Sloveniji izvedenih več kot 350 usposabljanj iz Smernic dobrih higienskih navad (osnovnih in obnovitvenih), udeležilo pa se jih je skupaj več kot 11000 udeležencev, ki so brezplačno prejeli knjigo Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu (http://www. czs.si/content/X3). Posledica tega so poleg doseganja visokih higienskih standardov med drugim tudi vrhunski rezultati na ocenjevanjih medu. Z usposabljanji smo se odzvali tudi na pereč problem čebelarstva – varoje. Varoje so se v Sloveniji pojavile v začetku 80-ih let in od takrat ogrožajo zdravje ter obstoj čebeljih družin. Čebelarje usposabljamo, kako lahko varoje ohranijo pod nadzorom s pomočjo tehnoloških oz. t. i. apitehničnih ukrepov, s katerimi se brez uporabe zdravil zmanjšuje število škodljivih varoj v čebelji družini. Večina slovenskih čebelarjev je prejela knjigo z naslovom Varoja, čebela, čebelar, kjer so ti postopki opisani skupaj z ostalimi načini zdravljenja z uporabo sonaravnih sredstev, ki ne znižujejo kakovosti čebeljih pridelkov ali jih onesnažijo. V obdobju 2009– 2015 je bilo po vsej Sloveniji izvedenih več kot 200 usposabljanj iz apitehničnih ukrepov, udeležilo pa se jih je več kot 7500 udeležencev. Zgodba o uspehu so tudi tečaji za čebelarje začetnike, ki jih v sedanji obliki izvajamo od leta 2009 dalje in se jih je do sedaj udeležilo več kot 3000 čebelarjev začetnikov. Posledica začetnih tečajev je zvišano vstopno znanje ob pričetku čebelarjenja. Ugodno pa so vplivali tudi na starostno strukturo v čebelarstvu, in sicer z znižanjem povprečne starosti slovenskih čebelarjev pod 60 let. Po vsej Sloveniji smo jih v tem času izpeljali že 64. Zanimivo pri vsem tem pa je, da kljub številnim izvedbam, v povprečju sedem začetnih tečajev na leto, povpraševanje še vedno presega vpisne zmožnosti. Kljub vsemu je to pozitiven podatek, saj nakazuje, da je ljudem mar za okolje in obstoj čebel ter da prihodnost čebelarstva in z njim slavne tradicije ter zagotavljanja ekosistemske storitve opraševanja po vsej Sloveniji ter navsezadnje oskrba s kakovostnimi čebeljimi pridelki in prehranska varnost v naši domovini niso ogroženi. Ne preseneča torej dejstvo, da je ravno iz Slovenije prišla pobuda za razglasitev svetovnega dneva čebel pri Organizaciji združenih narodov. Ker postopki za razglasitev potekajo brezhibno, si obetamo razglasitev konec leta 2017, prvo praznovanje pa 20. maja 2018. Na ČZS se izobraževanja čebelarjev lotevamo sistematično – vseživljenjsko, od vrtca dalje. Vertikala se prične z akcijo medeni zajtrk, ki poteka po številnih vrtcih in osnovnih šolah, njen namen pa je predvsem ozavestiti otroke o pomenu čebel. Na osnovnih in srednjih šolah deluje v Sloveniji več kot 160 čebelarskih krožkov, ki jih obiskuje več kot 3000 otrok. Znanje o čebelah učenci izpopolnjujejo tudi na dnevih dejavnosti in na aktivnostih v Centrih šolskih in obšolskih dejavnosti. Poleg že omenjenega začetnega tečaja od letos dalje nudimo tudi nadaljevalni tečaj za začetnike. Od uvedbe sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) dalje obstaja tudi poklicni standard za poklic čebelarja. Na ČZS izvajamo svetovalne postopke za pridobitev NPK čebelar. S številnimi predavanji pokrivamo različne teme v vsebinskih sklopih, kot so: biologija čebel, tehnologija čebelarjenja, vzreja, čebelje paše, čebelji pridelki in izdelki, zagotavljanje kakovosti čebeljih pridelkov ter podjetništvo in trženje. Z večurnimi (5–15 ur) seminarji na določene teme nudimo bolj zaokroženo in celovito teoretično ter praktično znanje o tej temi. Vrhunec čebelarske izobraževalne vertikale je izobraževanje za pridobitev naziva čebelarski mojster. Slovenije in sveta ter tudi predstavitvam lastne prakse izkušenih čebelarjev. Nadejamo se, da bi leta 2021 v Celju potekal tudi kongres svetovne čebelarske organizacije Apimondija, za njegovo izvedbo smo kandidirali nedavno. Slovenski čebelarji se zavedajo pomembnosti izobraževanja, ki je eden od glavnih smotrov društvenega povezovanja v čebelarska društva in zveze. Z vseživljenjskim učenjem skrbijo, da se šum njihovih čebel ne sprevrže v žalostno poezijo. Vrhunec izobraževanja čebelarjev na letni ravni pa je državni čebelarski posvet z nazivom ApiSlovenija, ki poteka v Celju, vzporedno s čebelarskim sejmom. ApiSlovenije se vsako leto udeleži več tisoč čebelarjev. Na posvetu lahko prisluhnejo najnovejšim strokovnim dognanjem najboljših predavateljev iz Besedilo in foto: Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja pri Čebelarski zvezi Slovenije Ksenija Dremelj Slovenski čebelarji skrbimo za dobro čebelarsko prakso Čebelarstvo je v Sloveniji tradicionalna gospodarska dejavnost. Urejeni slovenski čebelnjaki, posejani po naši deželi, predstavljajo spoštovanja vreden odnos čebelarjev do naše marljive kranjske čebele. V tujini smo znani kot dežela odličnih čebelarjev, tuji obiskovalci pa so največkrat očarani nad lepo urejenimi čebelnjaki, saj takšnih ni mogoče videti nikjer drugje po svetu. Drobna plemenita kranjska čebela od nekdaj predstavlja simbol marljivosti, od njene dejavnosti v naravi pa je še kako odvisno naše življenje. Čebelarji imamo močno zavest za ohranjanje naše čebele, zato tudi skrbimo, da imajo čebele v naravi vse, kar potrebujejo, saj smo nanje čustveno navezani. Za njihovo dobro počutje skrbimo tudi z urejenostjo čebelnjakov in njihove okolice, ki je pogosto zasajena z avtohtonimi medovitimi rastlinami, ki čebelam omogočajo dodaten vir medičine ter cvetnega prahu. Čebelarji v čebelnjaku ob delu s čebelami pogosto najdejo tudi mesto za počitek in sprostitev, saj je znano, da zrak iz čebeljega panja ugodno vpliva na počutje ljudi. Posebno pozornost posvečamo tudi pridobivanju čebeljih pridelkov. Pri tem upoštevamo dobro čebelarsko prakso, ki je osnovana na Smernicah dobrih higienskih navad v čebelarstvu po načelih sistema HACCP. Dobra čebelarska praksa je poglavitna pri zagotavljanju kakovostnih in varnih čebeljih pridelkov. Čebelarji z udeležbo na izobraževanjih in izvajanjem dobre čebelarske prakse skrbijo, da je pridelava čebeljih pridelkov ustrezna. Na izobraževanjih pridobijo pomembne informacije, ki jim pomagajo pri pridelavi čebeljih pridelkov, kot so ustrezna urejenost prostorov za točenje, polnjenje in skladiščenje čebeljih pridelkov, izbira primerne opreme ter pripomočkov, posod za skladiščenje in pakiranje, ustrezno označevanje čebeljih pridelkov … Standard na tem področju je v primerjavi z ostalimi državami zelo visok, saj ponekod smernic dobre čebelarske prakse, ki bi čebelarjem pomagale pri pridelavi čebeljih pridelkov, še nimajo. S smernicami dobrih higienskih navad je po zadnjih podatkih seznanjenih več kot 80 % slovenskih čebelarjev, ki svoje znanje obnavljajo na vsaka tri leta. Ob tem se seznanijo tudi z novostmi na področju zakonodaje, ki se nanaša na proizvodnjo živil živalskega izvora. Upoštevanje smernic je zelo pomembno, saj čebelar kakovosti pridelkov, ki jih proizvedejo čebele, ne more izboljšati, z neustreznim delom jo lahko le poslabša. Vodenje evidenc iz smernic dobrih higienskih navad čebelarjem pomaga lažje zagotavljanje sledljivosti pridelanih čebeljih pridelkov. Vsak čebelar je produktno odgovoren za pridelane čebelje pridelke, z oddajanjem čebeljih pridelkov v kontrolne analize pa skrbi za spremljanje kakovostnih in varnostnih parametrov. Čebelarjem je pri njihovem delu v pomoč tudi Javna svetovalna služba v čebelarstvu, ki omogoča svetovanja s področja tehnologije čebelarjenja, zagotavljanja varne hrane in ekonomike. Skrb za higieno pridelave čebeljih pridelkov je izredno pomembna, saj si potrošnik zasluži le najboljše. Tega se slovenski čebelarji dobro zavedamo in skrbimo, da so čebelji pridelki zaupanja vredni. Nataša Lilek, svetovalka za zagotavljanje varne hrane 17 Ušivost Za ušivost so značilne žive uši (odrasle živali, gnide na lasišču in jajčeca na laseh). Prvi znak prisotnosti uši so nenadno močno srbenje in rdečine po lasišču, saj se uši prehranjujejo s človeško krvjo. Poleg naglavne ušivosti poznamo še oblačilno (bela uš) in sramno ušivost (sramna uš). Naglavna uš je parazitska žival oz. zajedavec. Prenaša se s tesnejšimi stiki, najpogosteje med otroki v vrtcu in šoli. Uš se plazi po lasišču s tremi pari nog, s katerimi se lahko dobro oprime las. Uši ne skačejo, ne letajo in ne plavajo. Včasih je ušivost veljala za znamenje zanemarjenosti, danes pa ni več kazalnik slabe higiene. Sramne uši se v glavnem prenašajo z intimnimi stiki, redko s prenosom preko sedeža toaletne školjke, posteljnine in izmenjave perila. Oblačilna uš, za razliko od naglavne in sramne uši, prebiva v obleki in ne na koži. Na kožo gostitelja pride le ob hranjenju. Oblačilne uši najpogosteje prenašajo osebe, ki pomanjkljivo skrbijo za svojo higieno, se ne umivajo redno in tudi oblačil ne menjavajo dovolj pogosto. Najlaže se jih znebimo z redno higieno in s pranjem oblačil v zelo vroči vodi. Po ugotovitvi, da imate naglavne uši, začnite razuševanje z uporabo zdravil za odstranjevanje uši in nato lahko še z razčesavanjem z gostim glavnikom, da ostranite mrtve uši ter gnide. Za odpravo ušivosti lahko uporabite zdravila, ki vsebujejo permetrin, benzilbenzoat, ali izdelke, ki vsebujejo rastlinska olja. Permetrin in benzilbenzoat uši in gnide ubijeta s svojim kemičnim delovanjem. Rastlinska olja pa uši prekrijejo in jih zadušijo. Postopek razčesavanja: - najprej lase razčešete z navadnim, nato pa še z gostim glavnikom, - prečesavati začnete za ušesi, od korena las proti konicam, po celi njihovi dolžini, - vsak pramen prečešete 4–5-krat, - po vsakem potegu preglejte glavnik in ga obrišite s papirnato brisačko, - po prečesavanju glavnik namočite v vodo, ki mora imeti več kot 60 °C, - za lažje razčesavanje uši z las lahko uporabite razredčen kuhinjski kis, s katerim navlažite lase, po razčesavanju pa jih operete z navadnim šamponom. Odstranjevanje uši iz okolice: - Brez krvi uš preživi le dan ali dva. - Posteljnino in obleke zato pri razuševanju operite pri višji temperaturi (več kot 60 °C). Predmete, ki jih ne morete prati, spravite v dobro zatesnjeno plastično vrečko in pustite na sobni temperaturi od 10 do 14 dni. - Oblazinjeno pohištvo, talne obloge, vzglavnike in drugo temeljito očistite s sesalnikom in čistilnimi sredstvi. Po sesanju staro vrečko iz sesalnika takoj odvrzite v zabojnik za smeti in jo zamenjajte z novo. Bojan Potrč, mag. farm. Lekarniška podružnica Destrnik Destrnik 9 2253 Destrnik Tel.: 05 909 61 50 Faks: 05 909 61 51 e-pošta: destrnik@lekarne-ptuj.si spletna stran: www.lekarne-ptuj.si 18 ONESNAŽENJE CEST Občinski redarji Medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju v jesenskih mesecih pogosteje nadziramo stanje cest na območju občin iz naše krajevne pristojnosti. Večji del kmetijskih površin leži neposredno ob lokalnih ali regionalnih cestah, zato je nujno potrebno pred vključevanjem v promet na prometno površino očistiti kolesa traktorjev in druge kmetijske opreme. Posamezni vozniki traktorjev in tovornjakov tega ne storijo ter na cesto navozijo zemljo, blato ali gnoj, navoženi material cesto hitro naredi spolzko in nevarno za ostale udeležence v cestnem prometu. V četrti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) je določeno: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.« V peti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) je določeno: »Na cestišču javne ceste je prepovedano: – razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati; – puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanj; – onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi; – vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete ter tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.« Tretji odstavek 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) pa določa, da mora voznik, preden se vključi v promet na javno cesto s kolovozne poti, nekategorizirane ceste …, odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi onesnažilo vozišče. Predpisana globa zaradi neupoštevanja navedenih določb je 1000 evrov za posameznika in 4000 evrov za pravno osebo. Pristojnost za nadzor teh določb pa imajo poleg policije tudi občinski redarji in občinski inšpektorji. Vse občane naših občin pozivamo, da po koncu del na polju in preden se vključijo v promet, očistijo večje kose zemlje ter blata s koles. V primeru, da kljub temu pride do onesnaženja vozišča javne ceste, je potrebno onesnaženje čim prej odpraviti in poskrbeti, da je nevarni del ceste do odprave nevarnosti ustrezno označen s prometno signalizacijo, ki druge voznike opozarja na nevarnost. Pripravil : Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva Vir: svetovni splet Nasvet farmacevta Tenis 2016 V maju in juniju 2016 so v organizaciji Tenis kluba Destrnik potekala naslednja tekmovanja: Milan Šteger Zmagovalca: Andrej Gaiser/Aleks Pihler Milan Šteger 1. Odprto prvenstvo Destrnika v tenisu za moške – posamezno 3. 20. Tradicionalni medobčinski teniški turnir + 100 let – pari moški pari: Milan Šteger skupina 1 Bojan Potrč, Milan Zver, Andrej Gaiser, Peter Kolenko, Sandi Potrč skupina 2 Aleks Pihler, Dušan Simonič, Boštjan Gavez, Samo Simonič, Milan Šteger Rezultati polfinale: Andrej Gaiser : Dušan Simonič – 6 : 4 Peter Kolenko : Aleks Pihler – 6 : 3 Finale: za 3. mesto D. Simonič : A. Pihler – 6 : 4 za 1. mesto P. Kolenko : A. Gaiser – 6 : 4 Milan Šteger Prvak: Peter Kolenko Marjan Pišek/Rudi Vrabl Ivan Gerjovič/Zoran Crnjakovič Slavo Vamberger/Benkson Marjan Ratajc/Dušan Simonič Igor Primožič/Vojo Gulin Stanko Terner/Davorin Kosi Samo Žitnik/Peter Kodrič Ivo Mazera/Boštjan Ljubec Milan Šteger/Boštjan Gavez Polfinale: Gerjovič/Crnjakovič : Pišek/Vrabl – 6 : 3 Mazera/Ljubec : Primožič/Gulin – 1 : 6 2. Odprto prvenstvo Destrnika v tenisu za moške – pari skupina Branko Kocmut/Milan Šteger Andrej Gaiser/Aleks Pihler Boštjan Gavez/Primož Ljubec Dušan Kos/Robert Halužan Finale: Ivo Gerjovič/Zoran Cernjakovič : Igor Primožič/Vojo Gulin – 6 : 2 Zmagovalca turnirja: Ivo Gerjovič/Zoran Crnjakovič Podelili smo pokale in tolažilne nagrade. Čestitke vsem. Milan Šteger Finale: Andrej Gaiser/Aleks Pihler : Boštjan Gavez/Primož Ljubec – 6 : 3 19 Nina Zorman Žalna seja ob smrti Janeza Žampa, častnega občana Občine Destrnik Nina Zorman »Nadaljevati in plemenititi vse tisto, kar je bilo dobrega v njem« V 88. letu je umrl častni občan Občine Destrnik gospod Janez Žampa. Njegovemu spominu so se v Občini Destrnik poklonili na žalni seji, ki je bila v ponedeljek, 1. avgusta 2016. Župan Občine Destrnik Vladimir Vindiš se je s toplimi besedami poklonil gospodu Žampi za vsa njegova prizadevanja za našo občino, Slovenske gorice in našo državo Slovenijo ter med drugim dejal: »Zbrali smo se na začetku novega delovnega tedna, ko se vse naše delo po kratkem počitku nadaljuje ali začenja na novo. Nas, zbrane tukaj, pa ta novi teden vabi tudi k premisleku o življenju in delu posameznika ter k zahvali zanj, novi delovni teden nas vabi k slovesu od sokrajana g. Janeza Žampa iz Levanjcev, častnega občana naše občine, klenega in poštenega Vrbenčara. Danes se v imenu vseh občank in občanov s spoštovanjem oziram na življenjsko pot, dolgo polnih 87 let, povezano z delom in zemljo ter z vsem tistim, kar prinaša življenjski tek človeka, ki je obdeloval, se trudil in upal. Ki je živel sredi svojih, ki ste mu pomenili največ, spoštovani sorodniki, in ki je bil še mnogo več, saj je s svojim življenjem pomembno zaznamoval tudi naš skupni čas ter prostor. G. Janez Žampa je z družbenopolitičnim delovanjem pomembno prispeval k razvoju naše občine in države, z udejstvovanjem v mnogih porah življenja občine, župnije ter kraja pa je mlajšim rodovom zgledno kazal, kako je v življenju treba postavljati temelje idejam in jih kasneje graditi ter zgraditi tudi v svojem okolju. Takoj po drugi svetovni vojni je po očetu prevzel domačo kmetijo in jo sčasoma usmeril pretežno v govedorejo, pri njenem razvoju pa od osemdesetih let sodeloval z Biotehniško fakulteto v Ljubljani, s Kmetijskim inštitutom Slovenije, s Fakulteto za kmetijstvo v Mariboru in z mnogimi drugimi. Leta 1975 je ustanovil prvo melioracijsko skupnost v Sloveniji, ki je delovala v Levanjcih, in ji predsedoval; njeni člani so tako izboljšali možnosti za pridelavo kmetijskih rastlin na prej za obdelovanje neprimernih zemljiščih. Leta 1966 so ga sokrajani izvolili za delegata v Skupščino za zdravstveno zavarovanje kmetov, kasneje je bil izvoljen tudi za predsednika. Po nastanku Skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov je bil leta 1972 izvoljen za predsednika. Med njegovim mandatom se skupščina ni ukvarjala samo s socialnimi zadevami, ampak si je prizadevala tudi za gospodarsko korist kmetov na Slovenskem. Kot njen predsednik je bil sopredlagatelj ustanovitve Zadružne zveze Slovenije in Hranilno-kreditne službe za SRS. V letih 1969 do 1974 je bil tudi predsednik Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SRS. Poleg navedenega je z dejavnim in razumnim ter s pogumnim pristopom ves čas stremel h ključnemu cilju, uresničitvi 20 tisočletnega sna Slovencev – imeti lastno državo. Med drugim je bil leta 1967 izvoljen za delegata Občine Ptuj, v sedemdesetih letih je bil član skupščine otroškega varstva SRS, v osemdesetih letih pa en mandat delegat Zbora združenega dela Občine Ptuj in član izvršnega odbora SZDL Ptuj. Leta 1988 je bil pobudnik ustanovitve Slovenske kmečke zveze (SKZ) za ptujsko občino in njen prvi predsednik. Ko se je organizacija preoblikovala v stranko in vstopila v Demos, je bil kot njen kandidat na Demosovi listi izvoljen za poslanca v zbor občin. Tako je postal član prve skupščine RS, ki je zagotovila sprejetje zakonodaje in novo ustavo, podlago za osamosvojitev Slovenije. 25 let po prvih demokratičnih volitvah se zavedamo pomena enega najodločilnejših mejnikov političnega in duhovnega razvoja Republike Slovenije, ob tem pa smo ponosni, da je pri tvornem oblikovanju naše države sodeloval tudi on. Zdi pa se mi, da je treba izpostaviti delo g. Janeza Žampa v domačem kraju, v katerem je bil dejavno vključen v kulturno in društveno življenje. Njegove ideje ali tiho in tvorno podporo bomo pogrešali v različnih društvih. V KORK Destrnik je bil s svojim čutom za humanost in dobrodelnost vzor poštenosti pomoči potrebnim. Bil je med glavnimi pobudniki in ustanovni član TD Destrnik, v katerem je vsa leta s svojimi idejami ter predlogi prispeval k društveni rasti in razvoju. Člani vedo veliko povedati o tem, kako dobro je poznal stare šege, navade in običaje naših krajev, ki jih je z veseljem prenašal na mlajše z željo, da bi se ohranili. Bil je pobudnik izdaje kronike društva ob 30-letnici delovanja, na njegov predlog so v društvu ponovno obudili vsa opravila z lanom. Za svoje delo v društvu je prejel več priznanj, tudi častni srebrni znak Turistične zveze Slovenije za uspešno delo pri razvoju turizma v Sloveniji. Zgodovino društva je soustvarjal 35 let in z njegovim odhodom izgubljajo dragocenega častnega člana. G. Janez Žampa je bil veteran Prostovoljnega gasilskega društva Desenci – letos je praznoval 70-letnico delovanja v društvu; bil je med ustanovnimi in prvimi člani društva upokojencev; en mandat je bil svetnik v novonastali Občini Destrnik-Trnovska vas; več kot 30 let cerkveni ključar in član Župnijskega pastoralnega sveta Župnije Sveti Urban in še bi lahko naštevali. Povedano so preverljiva dejstva, vse ostalo je videnje in pogled vsakega od nas posebej. Kot neizobražen in preprost kmečki sin je vedno imel vizijo pripeljati na kmetijo, v svojo vas, kraj, občino in širšo regijo novosti. Imel je videnje prihodnosti, saj je s svojo kmečko logiko in sposobnostjo prisluhnil vsakemu ter se z njim pogovarjal, znal je vzpostaviti stik s soljudmi, ki jih je spoštoval v skupnih dogovorih in njim ter nam vsem kazal izrazito poštenje in spoštljivost do zemlje ter kmetije, do domovine in države ter do slovenstva na splošno. V imenu vseh občank in občanov se mu za vse dobro za naš kraj in občino iskreno zahvaljujem. S svojo brezmejno aktivnostjo je na družbenem in političnem prostoru pustil sledi, ki bodo ostale večne.« Na žalni seji je v imenu družine Žampa spregovorila vnukinja Tatjana Burger, ki se je zahvalila, da smo ga imeli radi ter dodala: »V Žampovi družini in v občini Destrnik ter v državi Sloveniji bomo naredili največ za našega dedka tako, da bomo nadaljevali vse tisto, kar je bilo dobrega v njem. In tega je bilo neskončno veliko.« Nina Zorman Žalna seja Nove Slovenije ob smrti Janeza Žampa, člana stranke Nova Slovenija (NSi) »Gospod Janez Žampa velik vzgled človeka za vse nas« Nina Zorman Kot zvestemu članu Nove Slovenije so se z žalno sejo gospodu Janezu Žampi v torek, 2. avgusta, poklonili tudi predstavniki politične stranke NSi. Predsednica Ljudmila Novak se je zahvalila gospodu Žampi za vse njegovo delo, ki je pomembno zaznamovalo čas in prostor, v katerem je deloval. Izpostavila je njegove vrednote, ki jih ne zmore živeti in imeti vsak – poštenost, delavnost in skrb za druge, ter dodala: »Gospod Janez Žampa je velik vzgled človeka za vse nas, zato smo mu hvaležni in ga bomo ohranili v lepem spominu.« Zahvalni govor je pripravil tudi Alojz Sok, član izvršilnega odbora NSi in župan Občine Ormož, ki je dejal: »Kot napreden kmet je svojo izobrazbo pridobil skozi delo, skozi življenjsko izkušnjo in moram reči, da je tudi zelo spoštoval stroko – tako veterinarsko kot tudi živinorejsko. Vedno si je vzel čas in nas povabil na kavo ali malico. Gospod Žampa je vseskozi gradil na pozitivnem spominu in zato je tudi bil priljubljen, napreden in zaradi tega smo ga tudi vsi spoštovali – njega in tudi njegove nasvete.« Slovenski agronom in politik dr. Jože Osterc (bivši minister za kmetijstvo) se je v svojem nagovoru navezal na tri stvari, in sicer je izpostavil strokovno plat gospoda Žampa, poudaril zvesto sodelovanje na dogodku Dobrote slovenskih kmetij ter zvestobo gospoda Žampa Ekosocialnemu forumu Slovenije, ki ga je pred dvanajstimi leti tudi sam soustanovil. V imenu družine Žampa se je zbranim zahvalil vnuk Zvonko. Tanja Hauptman Bog te je videl utrujenega. Dvignil je roke, te objel vedoč, da si izpolnil svoje življenje in ti zašepetal: »Pridi k meni.« ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka JANEZA ŽAMPA 20. 5. 1929–30. 7. 2016 iz Levanjcev 10 Tanja Hauptman Skupina romarjev, ki je junija romala v Lurd, Santiago in Fatimo, je ob vrnitvi domov prinesla kip fatimske Marije. Pobudo je dal domači župnik g. Jože Škofič, romarji pa so se odločili, da bodo kip v zahvalo za srečno in nepozabno pot podarili cerkvi in župniji sv. Urbana. Kip fatimske Marije je blagoslovil pater Milan Holc. Romarji, ki so bili tako rekoč od Kopra do Radencev, so bili presrečni, ko so kip fatimske Marije videli v cerkvi sv. Urbana. Tudi takšna dejanja povezujejo in osrečujejo ljudi ter lepšajo trenutke v življenju. Tanja Hauptman Kip fatimske Marije v cerkvi sv. Urbana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter nam pisno in ustno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče ter sv. maše. Hvala generalnemu vikarju Janezu Lesniku, domačemu župniku Jožetu Škofiču, p. Milanu Kosu, p. Milanu Holcu, duhovnikom Marjanu Plohlu, Marjanu Feslu in Karlu Vogrinu za opravljen obred pogrebne svete maše. Hvala vsem govornikom za izrečene besede slovesa. Hvala Občini Destrnik, DZ RS, NSI, SLS, SDS, VSO, Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, Društvu rejcev črnobelega goveda Slovenije, Sindikatu kmetov Slovenije, Govedorejskemu poslovnemu združenju, Kmetijski zadrugi Ptuj, PGD Desenci in vsem gasilcem iz drugih PGD, DVD Petrijanec, Turističnemu društvu Destrnik, KORK Destrnik, DU Destrnik, Destrniškemu oktetu, Pihalni godbi občine Dornava ter organistki Gabrijeli Grabušnik. Posebna zahvala vsem, ki ste nam kakor koli pomagali v teh težkih trenutkih naše družine. Vsem in vsakomur posebej hvala. Njegovi najdražji 21 Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) Jožef Gajšek Vinatrovci 74 Odrešen si trpljenja, čeprav smo vsi, ki smo te imeli radi, trepetali zate in bili SPOMIN z mislimi ves čas ob tebi, ko si ležal v bolnišnični postelji. 22. septembra minevajo tri leta, odkar se je od nas poslovil naš dragi Janez Vajt Drobna iskrica upanja zate je vendarle obstajala. Včasih se dogajajo tudi čudeži. A klonil si. Ljubezen in spoštovanje do tebe boste ostala za vedno, čeprav je zmagala smrt. iz Doliča 15 Nič več te ne boli, nič več ne trpiš in želimo ti miren spanec Hvala vsem, ki se z lepo mislijo nanj in s prižgano svečko ustavljate ob njegovem grobu. v večnosti. Hvala ti, dragi mož, ati in dedek. Njegovi najdražji … Tvoji najdražji Razcveta leto za letom se cvetje, Dve leti že v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni ure, dneva in noči, povsod si z nami ti. Nasmešek tvoj ne bo zbledel, tvoj obraz nam v spominu večno bo žarel. leto za letom dozoreva nam sad. Narava spreminja se, znova se vrača, le ti nikdar ne vrneš se nazaj. Zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože zadaj krasijo in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN Zato pot nas vodi tja, med nami vedno si, v naših srcih ti živiš. V SPOMIN 22. septembra je minilo 30 let, odkar si nas zapustil, dragi ata 10. septembra je minilo dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Frančišek Doklovič iz Jiršovcev 48, Destrnik Janez Bohl iz Vintarovcev 69 Hvala vsem, ki se ga spominjate, se ustavite pri njegovem grobu in mu prižigate sveče ter prinašate cvetje. Hčerka Nežika z družino Tvoji najdražji Zahvala ob sodelovanju na 35. Kmečkem prazniku Žetev pšenice v Placarju Tudi letos smo članice Društva kmetic Destrnik sodelovale na našem kmečkem prazniku. Za tako številčno udeležbo se vam, drage članice, iskreno zahvaljujem. Posebna zahvala pa velja našim Urbančankam, ki so nas ob prikazu starega običaja – okopavanja koruze in buč – pospremile s pesmijo. Kmalu, jeseni, pa lepo vabljeni na našo njivo v Janežovcih, kjer se bomo ob trganju in ličkanju koruze znova malo poveselili. O datumu veselega dogodka bomo »Verbenčane« pravočasno obvestili. Irena Gajšek 22 Bil je vroč julijski petek, 8. julija, ko smo se članice Društva kmetic Destrnik zbrale pod brajdami pri Jožici in Francu Kukovcu v Placarju. Ko smo se pomenile, kako bo potekalo delo, so zapele Urbančanke, ženske smo poprijele za srpe, moški pa za kose. Žetev je povezoval gospod Feliks Majerič. Njemu gre zahvala, da naša žetev iz leta v leto preide iz dela v zabavno druženje, za kar se mu zahvaljujemo in ga naprošamo še za v bodoče. Dobro kapljico je društvu podaril gospod Milan Šteger, za »južno« na njivi pa so nam v piceriji pri Mici spekli okusne krapce. Vsem lepa hvala. Ta žetev je bila, po vaših besedah in mojem videnju, po številu zbranih ena izmed številčnejših. Drage članice – hvala! Irena Gajšek Tanja Hauptman Turistično društvo Destrnik Priznanja za urejene hiše, kmetije in druge objekte 2016 KMETIJA RODOŠEK-DOMINKO, Desenci 2 (Vzorno urejena kmetija, stanovanjska hiša in okolica) Sabina Šel Sabina Šel V TD Destrnik poteka ocenjevanje že 22 let. Komisija je tudi tokrat zbrala predloge in obiskala več domov v občini Destrnik. V društvu se zavedajo, da vsi urejamo svoje domove in okolico v okviru zmožnosti ter za svoje zadovoljstvo. Lepo urejena okolica in cvetoča okna ter balkoni pa bogatijo naš kraj kot celoto. Dobitniki priznanj so se pridružili množici naših občanov, ki so priznanja prejeli že v prejšnjih letih. Mnogi bi priznanje zaslužili vsako leto znova. Letošnji dobitniki priznanj so: VRTEC DESTRNIK – Janežovski Vrh 41 c (Vzorno urejen objekt in igrišče) Sabina Šel DRUŽINA ČUČEK, Levanjci 16 (Vzorno urejena stanovanjska hiša in okolica) Sabina Šel DRUŽINA VREČAR-HEREGA, Vintarovci 29 a (Vzorno urejena stanovanjska hiša in okolica) Sabina Šel JOŽE RAKUŠ IN ZDENKA KOPČIČ, Vintarovci 20 (Vzorno urejena stanovanjska hiša in okolica ter priznanje za hortikulturno dejavnost) Sabina Šel DRUŽINA HAMERŠAK, Janežovski Vrh 46 (Vzorno urejena stanovanjska hiša in okolica) DRUŽINA BRAČEK-ZOREC, Svetinci 17 (Vzorno urejena stanovanjska hiša in okolica) Sabina Šel Sabina Šel TONČKA IN IVAN ŽUMER, Drstelja 13 (Vzorno urejena stanovanjska hiša in okolica) Iskrene čestitke! Arhiv PGD Desenci Drugi mladinski gasilski tabor v Desencih druženju ter tovarištvu, ki povezuje gasilce vseh generacij. Mladi gasilci so bili odlična družba in veseli smo, da smo lahko bili z njimi: vodja tabora, predsednica PGD Desenci Majda Kunčnik, pomočnik vodje Alen Čuček, namestnik poveljnika PGD Desenci Mitja Pukšič (v sodelovanju s poveljnikom Andrejem Habjaničem in z vsemi, ki so se udeležili prikaza intervencije), Žan Zorec, zadolžen za mladino, ter poveljnik GZ Destrnik Branko Horvat. Za PGD Desenci Majda Kunčnik Arhiv PGD Desenci Konec julija je, tokrat drugič po vrsti, potekal mladinski gasilski tabor v organizaciji PGD Desenci. Tridnevnega tabora se je udeležilo osem otrok iz PGD Desenci in, letos prvič, tudi osem otrok iz PGD Destrnik. Mladi gasilci so v programu tabora spoznali delček zgodovine gasilstva, razloge za organiziranost društva, opremo in gasilna sredstva, vse pa je potekalo v zanimivih dejavnostih. Udeležence tabora so navdušili prikaz nevarnosti pri vžigu in nepravilnem gašenju olja, ki se uporablja v gospodinjstvu, ter demonstracija uporabe armatur za gašenje z vodo in gasilno peno. Izdelali smo tudi zastavo tabora, ki smo jo ob častnem postroju zjutraj dvignili in zvečer spustili z droga. Letos smo na taboru tudi prenočili, in sicer prvo noč v gasilskem domu, druga nočitev pa je bila v šotoru, ki nam ga je priskrbel gospod župan Vladimir Vindiš, in je za otroke pomenila zanimivo izkušnjo. Ob spoznavanju gasilstva so otroci preživeli tri dragocene dni brez računalnikov in telefonov ter uživali v igri in akciji, predvsem pa v 24