Mojstrovine kmečke kulture Spomin na dan, ko so požgali Pred sedemdesetimi leti je je potrebno ohraniti Bočno, v ljudeh ne bo zamrl Marija Podbrežnik rešila vaščane ob požigu Solčave STRAN 12 STRAN 14 STRAN 15 Oglasi I 2 Savinjske novice št. 45, 7. november 2014 Iz vsebine: Tema tedna: Zaskrbljujoče veliko uživanje alkohola med mladimi...........................................................4 BSH Hišni aparati Nazarje: 50 let pomivalnih strojev Bosch........................8 Urad za delo Mozirje: Odličen odziv na dogodke v okviru dneva odprtih vrat.................................9 Klub zgornjesavinjskih študentov: Nova predsednica je Katja Stradovnik............9 Tretja stran Davorin Lenko: Prejel kresnikovo in nagrado natečaja EMS . 10 Luče: Juvanova hiša ponuja ambient preteklosti za današnjo rabo ..... . 18 (ST) Ukradeni otroci 2. svetovne vojne: Zgodbe za spomin in opomin.........................16 Kulturno društvo Slap: Jesenski nadih literarnega srečanja............17 Slovensko-dalmatinski večer: V Mozirju zabavno in veselo............................19 Opijanje z alkoholom običajen del življenjskega sloga, kaj pa drogiranje? Slovenci se po porabi čistega alkohola uvrščamo v sam svetovni vrh, prav tako »uspešni« smo po odstotku oseb, ki imajo težave, povezane s pitjem alkoholnih pijač. Oba navedena pojava sta značilna za države srednje in vzhodne Evrope, kjer je prisotna tako imenovana »mokra kultura«, ki se odraža v pozitivnem odnosu do alkohola. V Sloveniji večino alkohola - dobro polovico - zaužijemo v obliki vina. V povprečju vsak prebivalec Slovenije, všteti so tudi mlajši od 15 let, v enem letu spije okrog petdeset litrov vina, sto litrov piva in dva litra žganih pijač. Ob tako visoki porabi ne preseneča podatek, da imamo tudi veliko alkoholikov - okoli deset odstotkov - in vsaj še 600 tisoč oseb, ki so posredno tako ali drugače prizadete zaradi alkoholizma. Če k temu dodamo še podatek, da sta alkohol in kokain drogi, ki sta največkrat uporabljeni pri poskusih samomorov, in da imamo v Sloveniji letno okrog 600 samomorov, potem je jasno, da sodi alkoholizem med naše največje družbene in zdravstvene probleme. Med glavnimi razlogi za takšno stanje je prav gotovo dejstvo, da je pitje alkoholnih pijač v Sloveniji splošno sprejet del življenjskega sloga. Pri tem ima pomembno vlogo tudi prenos informacij in vedenjskega stila z odraslih na otroke. Odnos do alkohola je namreč odraz prepričanj in stališč kulturnega okolja, ki jih sprejema posameznik. Zgodovinar Anton Šepetavc pravi, da »se je na Slovenskem od nekdaj pilo in se tudi bo pilo, ker alkohol(izem) na Slovenskem ni zgolj individualna kvazihamletovska dilema (piti ali ne piti), pač pa svojevrsten družbeni fenomen, ki korenini v čudno sprevrženem razumevanju narodne identitete - v alkoholu človek išče potrditev svojega slovenstva.« Šepetavc prepoznava alkohol kot del narodne zavednosti in tradicije oziroma kot običajnega spremljevalca tako prazničnega kot delovnega vsakdana. Slovenski mladostniki se po pogostosti opijanja uvrščajo nad evropsko povprečje. Kar četrtina vseh smrti med mladimi od 15 do 19 let je povezanih z alkoholom. Posebno problematični so maturantski izleti, na katerih se mnogi mladi opijejo tudi do nezavesti. V Zgornji Savinjski dolini je stanje po uradnih evidencah manj zaskrbljujoče in če bi vprašali gostince, nam bi povedali, da se je še desetletje nazaj pilo veliko več kot zdaj. Manj jasna je slika pri drugih prepovedanih drogah, ki so še vedno marsikje tabu tema. Kako dolgo še? Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 45, 7. november 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove Slovenije. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com „ . . , , „„,, t Savinjske novice št. 45, 7. november 2014 3 Tema tedna NOVEMBER - MESEC PREPREČEVANJA ODVISNOSTI Zaskrbljujoče veliko uživanje alkohola med mladimi V mesecu novembru Nacionalni inštitut za javno zdravje (NI-JZ) s koncentriranimi aktivnostmi osvešča javnost o zasvojenosti, spodbuja k dialogu in reševanju perečih problemov ter poudarja pomen preventivnih dejavnosti na področju preprečevanja in zmanjševanja zasvojenosti. Pri osveščanju javnosti se NI-JZ z veliko pozornostjo obrača na institucije ter zavode, ki delajo z otroci in najstniki, saj je zasvojenost s psihoaktivnimi substancami kot tudi zasvojenost, povezana z vedenjem, zaskrbljujoče razširjena tudi med mladimi. MED NAJVEČJIMI DRUŽBENIMI PROBLEMI JE OPIJANJE Še posebej je zaskrbljujoča velika uporaba alkohola med mladimi. Po raziskavah NIJZ več kot polovica mladostnikov v starosti 11 do 15 let občasno pije alkoholne pijače, več kot četrtina 15-letnikov jih pije vsaj enkrat na teden. Skoraj polovica 15-letnikov in dobra tret- jina 15-letnic je bilo v življenju že vsaj dvakrat opitih. Konkretne alarmantne podatke razkriva tudi raziskava nekdanje varuhinje človekovih pravic, psihiatrinje dr. Zdenke Čebašek Travnik, ki je raziskala odnos slovenskih osnovnošolcev do alkohola. Anketa, ki je zajela več kot 6.000 učencev v zadnjem triletju 59 sloven- Naša anketa Je zasvojenost prisotna tudi v našem okolju? Svet preplavlja vse večje število različnih odvisnosti. Navsezadnje je vsakdo zasvojen z nekaj »nekoristnimi navadami«, ki ne vplivajo tako uničujoče, da bi lahko govorili o problemu zasvojenosti. Problem nastane, ko začnemo izgubljati nadzor nad svojim škodljivim in ponavljajočim se vedenjem, ki ga ne zmoremo opustiti. Za zasvojenost so značilni nesposobnost za trajno abstinenco, oslabljena sposobnost nadzora nad vedenjem, hlepenje po omami, zmanjšana zmožnost prepoznavanja resnih težav ter v vedenju posameznika. Ali prepoznamo odvisnost in si priznamo, da obstaja tudi v naši dolini? Štefan Turk, Šmartno ob Dreti Tehnika je v današnjem času zelo napredovala, zato ni čudno, da se otroci vse pogosteje zatekajo k računalniku in telefonom, od katerih postajajo odvisni. Pri tem veliko vlogo odigrajo prezaposleni starši, ki si ne vzamejo dovolj čas za svoje otroke, ti pa so prepuščeni sami sebi. Da bi vse skupaj med mladimi zmanjšali, bi jih bilo potrebno zaposliti z različnimi zdravimi aktivnostmi in ne bi razmišljali o nobeni drogi. Darja Dobovičnik, Ljubno ob Savinji Stiska človeka in socialni momenti so pogosto vzrok, da posežemo po alkoholu, cigaretah, potem pa si niti ne priznamo, da smo postali od tega odvisni. Vse več je brezposelnosti, naša družba ni več pozitivno naravnana, da bi ljudem nudila socialno varnost, in pogosto se zgodi, da ljudje ne vidijo rešitve svojega problema, temveč se zatekajo v različne omame. Sicer pa so v dolini prisotne tudi prepovedane droge, ampak si tega niti ne želimo priznati. Tudi na preprečevanju oziroma zmanjševanju zasvojenosti ne delamo dovolj, temveč začnemo problem reševati, ko je ta že neobvladljiv. Ivan Čopar, Loke pri Mozirju Veliko je takih ljudi, ki imajo veliko denarja in z njim nimajo kaj početi, zato eksperimentirajo tudi z nedovoljenimi ter dovoljenimi drogami. Da bi zasvojenost v družbi zmanjšali, moramo pričeti že v družini z vzgojo. Tu so še vrtci in šole, ki bi morale posvečati več časa osveščanju otrok o posledicah uživanja, pa naj si bo to alkohol ali mamilo. Tudi policija bi morala bolje opraviti svojo nalogo. Policisti pogosto vedo, kje se razpečuje nedovoljena droga in kdo so tisti, ki se s tem ukvarjajo, a žal naredijo zelo malo ali skoraj nič. Sicer pa vsi vemo, da je droga prisotna že v dolini, a žal o tem ne govorimo. Marko Atelšek, Dol-Suha Velik problem zasvojenosti je prav dostopnost različnih substanc v potrošniški družbi in nezave-danje, kaj lahko uživanje povzroči. Danes namreč lahko drogo kupiš na vsakem koraku. Prodaja nedovoljenih substanc se dogaja v našem okolju. Da bi to preprečili, se je do sedaj naredilo bore malo. Občani bi morali biti bolj aktivni pri prijavljanju preprodajalcev, policija pa bi morala biti na terenu bolj prisotna. Prav tako bi bilo v šolah potrebno bolj pogosto, ne le enkrat letno, spregovoriti o drogah in njihovih pasteh ter posledicah. Jana Harnik, Dol pri Gornjem Gradu Vzrok za zasvojenost je v nas samih. Tudi sama posegam po tobaku. In da bi manj kadila, se pogosto zaposlim z različnimi aktivnostmi. Veliko je tudi alkoholizma in prepovedanih drog. A da je droga prisotna tudi v našem okolju, ne želimo niti videti. Sicer pa je k temu pripomogla tudi situacija v državi in velika brezposelnost, starši so prezaposleni, nimajo časa za svoje otroke. V preteklosti je bilo večje pomanjkanje, a smo imeli ljubezen, danes pa so otroci vzgojeni v materialnem duhu. Renata Jakop Roban, Robanov Kot Da je zasvojenost prisotna tudi v naši dolini, se sploh ne zavedamo. Zato nimamo niti preventivnih programom, ki bi bili v pomoč tistim, ki so zasvojeni z drogami, alkoholom ali igrami na srečo. Sicer pa niti ne prepoznavamo oseb, ki so tovrstne pomoči potrebni. V današnjem času se niža meja, ko mladi začnejo posegati po določenih drogah. Vse bolj smo zasvojeni s svojim izgledom. In da bi izoblikovali telo po naših željah, pogosto to postane bolezenska odvisnost. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 45, 7. november 2014 Tema tedna, Aktualno skih osnovnih šol, kaže, da vsak deseti otrok meni, da se brez uživanja alkoholnih pijač ne more več veseliti. Poleg tega je kar 40 odstotkov otrok izjavilo, da njihovi starši vedo, da uživajo alkoholne pijače, 20 nih meni, da učitelji vedo za njihova popivanja. IZSTOPAMO PRI UPORABI HLAPIL IN KANABISA Evropsko poročilo o drogah kaže, da se je 23 odstotkov slovenskih odstotkov jih pravi, da jim starši dovolijo piti alkohol. Precej več avtoritete v njihovih očeh imajo učitelji v šolah. Samo 2,5 odstotka vpraša- petnajstletnikov že srečalo s kana-bisom in da se je povečala poraba vseh prepovedanih drog. V primerjavi z drugimi državami Slovenija iz- Klemen Poznič, dr. med., spec. družinske medicine: »Težavo vidim predvsem v tem, da je naša družba zelo tolerantna do alkohola. Posledično pride do konkretnih problemov, ko začnejo mladostniki v alkoholu ali drogi iskati manjkajočo samozavest, potrditev vrstnikov ali pozabo težav. Če stanje v Zgornji Savinjski dolini primerjam z razmerami, ki sem jih spremljal na prejšnjem delovnem mestu v Celju, lahko rečem, da tukaj tako hudih težav ni, seveda pa to ne pomeni, da problematika poseganja mladostnikov po škodljivih substancah v tej dolini ni prisotna. Seveda je, in v prvi vrsti so odgovorni starši, ki morajo svojega otroka poznati, ga o uporabi omenjenih substanc poučiti in izvajati določen nadzor nad njim. Sicer v tem letu pri delu z otroci in najstniki niti v redni ambulanti niti v dežurni službi nisem zaznal hudih težav ali celo ekscesov, ki se tičejo al-koholiziranosti ali jemanja mamil pri mladih. Se je že zgodilo, da smo na enem izmed družabnih dogodkov morali oskrbeti vinjeno najstnico, vendar tudi v tem primeru ni bilo potrebe po hospitalizaciji. Vesel sem tudi, da v primeru, ko je otrok v duševni stiski, našo ambulanto večinoma obišče skupaj s staršem. Seveda mi svoje težave najraje zaupa brez prisotnosti starša, vendar skupni obisk pokaže, da starši svojega otroka poznajo in se do njega obnašajo vsaj toliko odgovorno, da mu pomagajo poiskati strokovno pomoč. Da bi bilo duševnih stisk pri otrocih čim manj, je pomembno, da jih znajo starši pravilno »opremiti« s pravimi mehanizmi za samostojen vstop v svet. Naučiti jih je treba, da niso središče sveta in da bodo na svoji poti v odraslost naleteli tudi na večje ovire. Če jih bodo znali premagati in, kar je še pomembneje, če bodo znali svoje starše zaprositi za pomoč, kadar sami ne bodo znali rešiti nastale težave, potem v prevelike stiske zagotovo ne bodo zabredli.« Vili Bezjak, komandir Policijske postaje Mozirje: »Tako kot tudi po drugih enotah policije v celjski regiji se tudi v naši enoti srečujemo s problematiko prepovedanih drog in drugih opojnih substanc. Slednjo problematiko zaznavamo že vrsto let, predvsem je prisotna med mladimi. Policisti PP Mozirje smo v letih 2013 in 2014 zaradi kršitev javnega reda in miru obravnavali štiri mladoletnike in pri tem ugotovili, da so bili vsi štirje kršitelji pod vplivom alkohola. Prav tako so policisti v zadnjih dveh letih zabeležili dva primera, kjer so zalotili mladoletnike pri posesti in uživanju prepovedanih drog. Zoper njih je bil seveda uveden postopek pri pristojnem sodišču, obveščali pa smo tudi pristojni center za socialno delo. Gledano statistično omenjena problematika res ni skrb zbujajoča, a zavedati se moramo, da tovrstna problematika skriva tudi druga kazniva dejanja, kot na primer poškodovanja tuje stvari, nasilja nad dijaki, izsiljevanja in ne nazadnje vandalizem, ki je na našem območju pogost pojav. Pojavlja se predvsem v poletnih mesecih, ko mladi razbijajo koše za smeti, steklovino, lomijo mlado sadno drevje, podirajo prometne znake in še bi lahko naštevali. Vsi zgoraj navedeni primeri dokazujejo, da je odvisnost od alkohola in drugih opojnih substanc med mladimi v naši dolini še kako prisotna in da si pred tovrstno problematiko ne gre zatiskati oči. Skupaj moramo poiskati vzroke za takšna početja, predvsem pa se zavedati, da se vzgoja mladih najprej začne doma, torej ne v šoli in ne na ulici.« stopa predvsem pri uporabi hlapil in kanabisa. Celo mlajši od petnajst let se že lotevajo nevarnih mešanj energijskih pijač, uspaval, pomirjeval in marihuane z alkoholom. Slovenski otroci niso izjema niti pri razširjenosti motnje prehranjevanja. Po mednarodni raziskavi o zdravju in z njim povezanim vedenjem se Slovenija med evropskimi ter severnoameriškimi državami po deležu prekomerno hranjenih in debelih 15-letnikov uvršča na zaskrbljujoče peto mesto. OBČINSKI SVET LUČE SPODBUJANJE ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA Ni pa vse le črno. V primerjavi z letom 2009, ko je bila opravljena raziskava o uporabi alkohola med mladostniki, podobna letošnji, se je delež otrok, ki alkohola še nikoli niso poskusili, z 10,7 odstotka povečal na 17,9 odstotka. Zmanjšal se je delež otrok, ki pijejo vsak dan, tedensko ali mesečno. Vse večje je tudi osvešča-nje staršev o nevarnosti odvisnosti pri uporabi elektronskih naprav. Tatiana Golob Oblikovali predloge za sestavo delovnih teles Potem ko so na ustanovni seji lučkega občinskega sveta potrdili člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se je omenjena komisija sestala na svoji prvi seji. Ta je potekala v torek, 4. novembra. Pet članov, ki sestavljajo komisijo, je izvolilo svojega predsedni- ka. To je Slavko Robnik in ne Jernej Ribič, kot smo zapisali v prejšnji številki Savinjskih novic. Komisija je že pripravila predloge za sestavo ostalih delovnih teles, ki jih bo obravnaval in potrjeval občinski svet na bližnji seji. ML Savinjske novice št. 45, 7. november 2014 5 Iz občin I OBČINSKI SVET NAZARJE Na čelu občine nov župan V petek, 24. oktobra, se je na ustanovitveni seji zbral nov občinski svet občine Nazarje. Po poročilu volilne komisije so svetniki potrdili mandate in se seznanili z izvolitvijo Mateja Pečovnika za župana. Svetnike je nagovorila dotedanja županja Majda Podkrižnik, na koncu so imenovali komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Sejo je vodil najstarejši član občinskega sveta Janez Štiglic. Prisotnim je pojasnil, da je potek konstitutivne seje predpisan, o dnevnem redu se ne razpravlja, niti ne glasuje. Ugotovil je še, da na seji ni nove svetnice Nikoline Ignjatic, ki je svojo odsotnost opravičila. Predsednica občinske volilne komisije Terezija Plaznik je predstavila poročilo o pripravah in izvedbi lokalnih volitev ter o rezultatih. Volitve so potekale brez zapletov, na komisijo ni bila naslovljena nobena pritožba. »Razlika med izvoljenimi in neizvoljenimi občinskimi svetniki v posameznih volilnih enotah je bila tolikšna, da o izvolitvi ni bilo nobenega dvoma. Volilna udeležba je bila 56,75-odstotna,« je povedala. Članice in člani občinskega sveta v novem sklicu so: Boštjan Cigale, Janez Štiglic, Nikoli-na Ignjatic, Filip Strnišnik, Helena Šosterič, Milan Martinovic, Miran Lever, Filip Blatnik, Bojan Štrukelj, Tatjana Jurjovec in Olga Obojnik. Posebna mandatna komisija je pregledala volilno gradivo in, kot je povedal Boštjan Cigale, ni ugotovila neskladnosti, zato je predlagal, da se potrdijo mandati svetnikov. Svet se je seznanil še z ugotovitvijo izvolitve novega župana. Za Mateja Pečovnika je glasovalo 58,62 odstotka volivcev, za Majdo Podkrižnik pa 41,38 odstotka. Janez Štiglic se je zahvalil dosedanji županji za to, kar je dobrega storila v svojem štiriletnem mandatu. Ta je nato podala povzetek dosežkov v tem obdobju. Župan Matej Pečovnik je povedal, da sta s Podkrižnikovo že opravila primopredajo, ki je potekala korektno. »Prepričan sem v dobro sode- lovanje z občinskim svetom, kakor tudi z vsemi občani. Nadaljevati je potrebno zastavljeno delo. Ne bo nam vedno lahko, a v sodelovanju in z odločitvami, ki jih boste sprejemali vi, svetniki, bomo delovali v resnično dobro celotne občine.« Sledilo je imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ji predseduje Janez Štiglic. Komisija bo v najkrajšem času pripravila predloge za oblikovanje komisij delovnih teles občinskega sveta. Marija Lebar Občinski svet občine Nazarje z županom (z leve), sedijo: Olga Obojnik, Tatjana Jurjovec in Helena Šosterič, stojijo: Miran Lever, Filip Blatnik, župan Matej Pečovnik, Janez Štiglic, Bojan Štrukelj, Filip Strnišnik, Milan Martinovic in Boštjan Cigale. Odsotna je bila Nikolina Ignjatic. (Foto: Marija Lebar) OBČINSKI SVET GORNJI GRAD V svetu kar devet novih svetnikov Kot zadnji v dolini se je po letošnjih lokalnih volitvah na konstitutivni seji zbral gornjegrajski občinski svet v ponedeljek, 27. oktobra. V Gornjem Gradu so namreč župana dobili šele v drugem krogu, ko je Stanko Ogradi s 55 odstotki glasov premagal drugega kandidata Mirana Ugovška. Zanimivost novega občinskega sveta je, da sta v njem le še dva svetnika iz preteklega mandata, za enajst svetniških mest pa se jih je na volitvah potegovalo kar 30. V prvem krogu se je volitev udeležilo 63 odstotkov volivcev, v drugem deset odstotkov manj. Ogradi je v prvem krogu, ko so se za mesto župana potegovali štirje kandidati, prejel 44 odstotkov glasov. Konstitutivno sejo je vodil najstarejši svetnik Peter Letonja, ki je najprej dal besedo predsednici občinske volilne komisije Mileni Cigale. Podala je podrobno poročilo o izvedenih volitvah, tudi o tem, da so se pojavile govorice glede rezultata na enem od volilnih mest, kar so preverili, a tudi ponovno štetje ni spremenilo rezultata volitev. V petih volilnih enotah so največ glasov za svetnike zbrali Jože Ugovšek, Peter Letonja, Klemen Petek, Darko Štorgelj, Milan Suhoveršnik, Franc Tevž, Jože Mlinar, Jure Purnat, Franc Galin, Barbara Osolnik Košar in Meta Krznar. Mandatna komisija sestavljena le za prvo sejo je pregledala rezultate volitev, kasneje so med svetniki izbrali tudi mandatno komisijo, ki bo predlagala in sestavila odbore. Svetnike je pozdravil župan Stanko Ogradi in jim na kratko opisal projekte, ki se že in se še bodo izvajali, in preostale prioritetne naloge občine. Med projekti prav gotovo izstopa ureditev šolskih prostorov. Svetnikom je zaželel uspešno delo, predvsem pa, da bi vsi skupaj imeli v mislih dobrobit občanov in ne lastne interese. Štefka Sem Člani gornjegrajskega občinskega sveta (z leve), sedijo: Franc Galin, Franc Tevž, župan Stanko Ogradi, Milan Suhoveršnik in Darko Štorgelj, stojijo: Meta Krznar, Jože Ugovšek, Jože Mlinar, Jure Purnat, Klemen Petek in Peter Letonja. Odsotna je bila Barbara Osolnik Košar. (Foto: Štefka Sem) 6 Savinjske novice št. 45, 7. november 2014 Organizacije, Gospodarstvo MOZIRJE Poklon spominu na žrtve vojn prejšnjega stoletja Na zadnje oktobrsko jutro so se Mozirjani pred spomenikom padlim v drugi svetovni vojni poklonili spominu na premnoge žrtve vojn prejšnjega stoletja. Predsednica Krajevnega odbora Združenja borcev za vrednote NOB Mozirje Stanislava Borovšak se je v svojih besedah spomnila predvsem otrok, ki so izgubili življenja na pragu mladosti. Pred spomenikom, ki stoji pred starim občinskim poslopjem, se je zbralo lepo število ljudi. Slovesnost je pričela Godba Zgornje Savinjske doline, ki jo vodi Tomaž Podlesnik, nadaljevali pa člani Moškega pevskega zbora KD Mozirje, ki prepevajo pod vodstvom Jani-ja Šuligoja. V svojem govoru se je Borovšakova dotaknila vojn, ki so divjale na ozemlju Slovenije v prejšnjem stoletju. »Druga svetovna vojna je zapustila človeštvu strašne posledice. Kot totalna vojna ni divjala samo po bojiščih, temveč je pustošila tudi v zaledju in neusmiljeno uničevala civilno prebivalstvo. Zahtevala je milijone človeških življenj. Zasekala je globoke rane v srca ljudi, ki so to strahotno vojno preživeli, in zaznamovala cele generacije. Vendar je druga svetovna vojna človeštvu in še posebno narodom Evrope prinesla tudi odrešenje, zmago nad fašizmom in na- cizmom, osvoboditev podjarmljenih narodov ter utemeljitev novih mednarodnih odnosov in človekovih pravic,« je dejala. V programu so sodelovali tudi učenci OŠ Mozirje, ki jih je s kitaro spremljala Janja Irman Ko- lar. Med pesmijo so z deklamacijami obudili spomin na dogodke in ljudi, ki jim je bila namenjena komemoracija. S pogledom v boljšo prihodnost, brez vojn in drugih stisk. Benjamin Kanjir Učenci OŠ Mozirje so obudili spomin na dogodke in ljudi, ki jim je bila namenjena komemoracija. (Foto: Benjamin Kanjir) HOTEL GOLTE ODPRAVLJA GRADBENE NAPAKE V GARANCIJSKEM ROKU Gradbinci sanirajo lastne napake Fasada hotela Golte je bila potrebna obnove že po dobrih treh letih. (Foto: Jože Miklavc) Prenovljeni in dograjeni hotel Golte je investitor Zimsko letni turistični center Golte predal v uporabo koncem leta 2010, preostala dela pa še v letu 2011. Po končani izgradnji so opravili kontrolo kakovosti opravljenih del ter prevzem objektov. Ob odkritih napakah v izvedbi del je investitor uveljavljal pogodbeno pravico do odprave pomanjkljivosti. Izvajalec gradbenih del Kograd IGEM, ki je s pogodbo podal garancijo s triletnim rokom odpravljanja gradbenih napak oziroma pomanjkljivosti, se je hkrati zavezal, da bo napake pravočasno odpravil. Pred iztekom garancijskega obdobja v letošnjem letu je investitor opravil temeljiti pregled in ugotovil nekaj pomanjkljivosti ter gradbene napake predvsem na jugozahodni fasadi hotela: razpoke ob vgrajenih kamnitih ploščah in zatekanje vode v notranjost stene. GRADBENI POSEG NA STROŠKE IZVAJALCA Z ZAMUDO Napake niso kritične, vendar je bil potreben gradbeni poseg na stroške izvajalca, na kar so na Golteh dosegli dogovor o odpravi napak še pred zimsko sezono. V oktobru je izvajalec postavil gradbene odre, a se je zaradi odlašanja pričetka del od- prava napak odmaknila, kar pred skorajšnjo zimsko sezono ni bilo videti ravno spodbudno. Direktor Hotela Golte Ernest Kovač je ob tem povedal: »Ugotovljene manjše razpoke in delno odstopanje vgrajenih kamnitih oblog na jugozahodni fasadi terjajo sanacijo v garancijskem roku, to pa smo zahtevali od izvajalca del pravočasno, a je pristopil k popravilu z nekaj zamude. Vendar verjamemo, da bo obnova fasade še pravočasno izvedena in da ob pričetku smučarske sezone ne bomo imeli več nobenih težav glede tega.« ZIMSKI SEZONI TRENUTNO DOBRO KAŽE Zimska sezona bi se naj pričela ob dovolj hladnem vremenu in snežnih padavinah decembra. V zadovoljstvo smučarjev, ki si lahko v teh dneh v predprodaji po ugodnejših cenah nabavijo letne in sezonske karte, so na Golteh postorili vse potrebno za ugodno in varno smuko. Kupci so zakupili že dobršen delež prenočitvenih zmogljivosti hotela, to pa je dober signal za boljšo turistično sezono, kot je bila minula. V oktobru je Golte že pobelil sneg s tanjšo odejo, ob hladnih nočeh pa bi lahko pričeli z izdelavo umetnega snega. Jože Miklavc Savinjske novice št. 45, 7. november 2014 7 Gospodarstvo BSH HIŠNI APARATI NAZARJE 50 let pomivalnih strojev Bosch V BSH Hišnih aparatih so ponosni na zlati jubilej izdelovanja pomivalnih strojev. (Fotodokumentacija BSH Hišnih aparatov) V podjetju BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje, kjer že več kot štirideset let proizvajajo male hišne aparate in so od leta 1993 del Skupine BSH, v teh dneh praznujejo lepo obletnico - 50 let pomivalnih strojev Bosch. Ob tej priložnosti so predstavili pomembne dosežke njihovih pomivalnih strojev in organizirali nagradno igro. BSH je eden izmed vodilnih svetovnih proizvajalcev hišnih aparatov. Blagovne znamke Skupine BSH so znane po inovativni tehnologiji, visoki energijski učinkovitosti, vrhunski kakovosti, udobju in izjemni obliki. Z njihovimi inovacijami so ves čas v vrhu globalnega trga hišnih aparatov. Skupina BSH zaposluje približno 50.000 ljudi po vsem svetu in je danes vodilno podjetje na rastočem trgu okolju prijaznih hišnih aparatov. Za svoje izdelke vsako leto prejmejo številne nagrade za posebne dosežke. ZAČETEK V 50. LETIH PREJŠNJEGA STOLETJA Do sredine prejšnjega stoletja pomivalni stroji v zasebnih go- spodinjstvih v Evropi niso igrali velike vloge. Šele z rastjo blaginje se je pojavila želja po aparatu, ki sam pomije krožnike, posodo in pribor ter nam s tem prihrani čas. Naporno ročno pomivanje posode je zamenjal enostaven pritisk na gumb. Premiera Boschevega pomivalnega stroja se je zgodila leta 1964 na mednarodnem sejmu v Kolnu. Od takrat Bosch to tehnologijo razvija in izpopolnjuje in danes ponuja najbolj energijsko učinkovite po- mivalne stroje na svetu. Pred petimi desetletji je pomivalni stroj Bosch pri tako imenovanem intenzivnem pomivanju porabil 45 litrov vode. Vsak pomivalni cikel je potreboval 2,70 kWh električne energije. Boschevi razvojni inženirji so te vrednosti drastično zmanjšali. Njihov trenutno najbolj energijsko učinkovit stroj »Active water ECO2« porabi le še sedem litrov vode in 0,67 kWh energije, kar pomeni, da je za deset od- stotkov varčnejši od mejne vrednosti za energijski razred A+++. VARČEN S POMOČJO MINERALA ZEOLITH Majhna poraba energije pri pomivalnih strojih danes izvira iz Boschevega izuma: svetovno enkratne tehnologije sušenja Zeolith. Zeolith je naravni mineral, ki skozi svojo površino sprejema vlago in jo pretvori v toplotno energijo, ki jo nato oddaja. V pomivalnem stroju z mineralom Zeolith ta najprej vsrka vlago iz zraka. To posodo posuši. Pri tem se Zeolith v svojem zbiralniku ogreje in še naprej podpira proces sušenja. ZADNJI DOSEŽKI Tudi letos je Bosch predstavil novost - košarico za vinske kozarce, v katero se vstavijo štirje kozarci. Slednji se v njej varno operejo in so ponovno bleščeče čisti. Na spodnjo košaro pomivalnega stroja Bosch je mogoče namestiti štiri takšne košarice hkrati. Košarica za vinske kozarce Bosch je februarja prejela nemško priznanje za oblikovanje »iF Design Award 2014«. Franci Kotnik TISKARNA R TIM IZ NAZARIJ Pravi naslov za artikle povezane s promocijo Osem let je, od kar se je Robi Fe-dran iz Nove Štifte podal na samostojno pot tiskarja. Temu je botrovala poškodba, ki mu je onemogočila delo tesarja, za kar se je izšolal, in navdušenje nad delom tiskarja, ki se ga je »nalezel«, ko je obiskal tiskarno. Eno leto je delal in se učil poklica pri tiskarju v Mengšu, poklica, ki mu sedaj daje veliko veselja. Začetki na svojem niso bili lahki, je povedal Fedran, saj je na začetku veliko sredstev vložil predvsem v stroje. Poslovne prostore ima že nekaj časa najete v Nazarjah, nad trgovino Tuš, kjer je zelo zadovoljen, saj je lokacija ugodna in ga obišče veliko več strank kot v preteklosti v drugih krajih. Največ dela je po njegovih besedah s tiskanjem majic. Te so primerne za promocijo, razna društva, poseb- Robi Fedran lahko oblikuje in naredi izdelek, precej strank pa svoje zamisli prinese s sabo v elektronski obliki. (Foto: Štefka Sem) ne dogodke. Ljudem idej ne manj- sabo v elektronski obliki. ka, Fedran pa jih vsem poskuša uresničiti. Na željo stranke lahko oblikuje in naredi izdelek, precej strank pa svoje zamisli prinese s Poleg tega tiska vizitke, reklamne panoje, napise na avtomobile, plakate in letake, izdeluje priznanja in še kaj se najde v njegovem obsegu del. V tiskarni lahko stranke naročijo vse, kar je v zvezi s promocijo, v ponudbi ima tudi že poslovna novoletna darila. Sodobni stroji mu omogočajo, da strankam izdela kvalitetne izdelke. »Majhnemu podjetniku ni lahko, saj nemalokrat tudi nižja cena ne zagotavlja, da boš dobil kakšen večji posel,« je povedal, čeprav ima med svojimi strankami tudi večja podjetja iz Zgornje Savinjske doline in druge ustanove iz drugih koncev Slovenije. V zadnjem obdobju se skupaj s prijatelji loteva nekaj povsem novega, to je projekt osebnega identifikacijskega sistema M-SOS. Tega so že predstavili nekaterim tujim strankam, ki so zanj pokazali veliko zanimanja. Štefka Sem 18 Savinjske novice št. 8, 14. november 2014 Organizacije, Iz občin URAD ZA DELO MOZIRJE Odličen odziv na dogodke v okviru dneva odprtih vrat Zavod RS za zaposlovanje je v četrtek, 23. oktobra, na svojih lokacijah po vsej Sloveniji pripravil dan odprtih vrat. Dogajanje je potekalo pod geslom Spoznajte nas - tu smo za vas. V akciji so sodelovali tudi zaposleni na uradu za delo Mozirje, ki sodi v velenjsko območno službo zavoda. Z odzivom zainteresirane javnosti so bili zelo zadovoljni. Namen dneva odprtih vrat je bila predstavitev delovanja in možnosti, ki jih zavod ponuja tako iskalcem zaposlitve kot delodajalcem. Na dogodek so bili vabljeni iskalci zaposlitve, zaposleni, šolajoča mladina, podjetniki, obrtniki, predstavniki institucij v lokalnem okolju, predstavniki občin in drugi prebivalci; skratka »vsi, ki bi nas radi spoznali in v naši družbi prežive- O izjemnem zanimanju za dan odprtih vrat je pričala številčna udeležba na posameznih dogodkih. (Foto: Marija Lebar) li del tega dne,« so zapisali v priložnostni zgibanki. V uradu Mozirje so dogodki potekali v dveh prostorih, in sicer v pi- sarni in v kariernem kotičku. Pripravili so hitre zmenke z delodajalci na temo sezonskih delovnih mest v turizmu. Sodelovali so delodajalci s področja zgornjesavinjskega gostinstva. Na te pogovore so svetovalci iskalce zaposlitve pripravili že predhodno, da so si ti izdelali ustrezne vizitke in se znali kompetentno predstaviti. Posebej za ta dan so pripravili delavnice, kjer so imeli udeleženci priložnost izvedeti, kako pomembni so dobri zaposlitveni cilji na poti do zaposlitve ali pa kje se lahko še skriva prednost za posameznikovo uspešnost. Predstavili so tudi spletni portal poiscidelo.si. Zavod je dan odprtih vrat letos pripravil prvič. Kot je povedala Branka Škulj Nussdorfer, vodja urada za delo, so bili z realizacijo in obiskom izjemno zadovoljni, zato nameravajo podobno akcijo speljati tudi prihodnje leto. Marija Lebar OBČINA LJUBNO KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Nove nadstrešnice na avtobusnih postajališčih Ljubenska občina je nedavno pripravila razpis za izbiro izvajalca za postavitev nadstrešnic na treh avtobusnih postajališčih. Izbrano je bilo podjetje Noend Sonja Str-gar s.p. iz Luč, ki je v začetku oktobra nasmetilo tri nadstrešnice, eno v Rorah in dve v Okonini. Tukaj je sicer bilo postajališče za avtobuse, ni pa bilo postavljenega nobenega objekta, kjer bi potniki čakali na prevoz. Nove nadstrešnice so izvedene v lesu in delno v pleksi steklu. Zanje je občina iz proračuna namenila okoli 13.000 evrov. V prihodnjih letih načrtujejo s takimi nadstrešni-cami nadomestiti tudi dosedanje stare čakalnice na avtobusnih postajah. To bi prispevalo k boljšemu počutju potnikov ter k enotnemu in urejenemu videzu občine, pa tudi doline, saj so enake tri nadstrešni-ce postavili lani na različnih lokacijah v občini Luče. Marija Lebar Nova predsednica študentskega kluba je Katja Stradovnik Avtobusna nadstrešnica v Okonini (Foto: Marija Lebar) Konec oktobra so se na občnem zboru zbrali člani Kluba zgornjesa-vinjskih študentov. Čas vpisov in podaljševanja statusov je mimo, s tem je prišlo obdobje, ko se zberejo in spregovorijo o preteklem in prihodnjem delu. Še zadnje poročilo o delu je podal dosedanji predsednik Simon Koštrun, ki je bil na čelu kluba dve leti. Povzel je številne aktivnosti, ki so jih člani speljali v zadnjem letu, in podal finančno poročilo. Ni pozabil na zahvalo vsem aktivnim članom, ki so mu pomagali pri različnih dejavnostih. Na volitvah so prisotni za predsednico soglasno potrdili Katjo Stradovnik, ki je bila tudi edina kandidatka. Kot je povedala, se bo trudila, da bodo v klubu izvajali številne aktivnosti za študente in dijake, med temi bodo izobraževanja in druženja ter izvedba projekta Mladi veter. Med znane dogodke, ki jih prireja klub, spada tudi Flosfest, katerega dogajanje nadgrajujejo vsa leta Na mestu predsednice kluba je Simona Koštruna zamenjala Katja Stradovnik. (Foto: Štefka Sem) in tako bo po besedah Stradovniko-ve ostalo tudi v naprej. Štefka Sem Savinjske novice št. 45, 7. november 2014 9 Kultura, Gospodarstvo DAVORIN LENKO, ROMANOPISEC IZ SOLČAVE, SEDAJ DOMA V IDRIJI Prejel kresnikovo in nagrado natečaja EMS Nagrado za najboljše pripovedno delo natečaja EMS je letos prejel Davorin Lenko za roman Telesa v temi. Zanj je prejel tudi kresnikovo nagrado. Živi in dela v Idriji, odraščal pa je v Solčavi. V pogovoru je povedal, da sta ga veselje in vnema do branja spremljala že od malih nog. Po žalostni in neprijetni izkušnji z ekonomijo v srednješolskih letih je za študij izbral primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Sedaj potrjuje svojo pravo izbiro, ki mu nudi znanje za uspešnega pisca in samostojnega podjetnika. UČNAPOT Lenkova starša sta Solčavana, tako da je otroštvo preživljal v Solčavi. Nižja stopnja osnovne šole v domačem kraju in višja v Lučah sta pripravili Lenka na vstop v svet znanja in učenosti. Sledil je odhod v internat v Celje. Srednja ekonomska šola in prvo bivanje daleč od doma nista pustila za sabo prijetnih spominov. Ko je v tretjem letniku izkusil praktično delo izbranega poklica, je sklenil, da to ni prava odločitev zanj. Tako se je po opravljenem maturitetnem tečaju, vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani in izbral študij primerjalne književnosti. ZAČETKI IN SEDANJOST PISATELJEVANJA »O začetkih,« je povedal Lenko, »bi znala več povedati mama.« S knjigami je bil obdan, odkar pomni, saj mu je kupovala veliko knjig. V osemdesetih in devetdesetih je bilo zanj to samoumevno. V osnovni šoli je začel z ustvarjanjem zgodbic in pesmic, in to na mamin pisalni stroj. Ustvarjalni navdihi so takrat prihajali v valovih, na dve leti. Pisal je kot petošolec in šesto-šolec, naslednji dve leti ni nastalo nič. In tako je to počel vse do leta 2010, ko je kot absolvent začel z osredotočenim pisanjem, ki so ga oplemenitila spoznanja iz fakultete. Zadnja štiri leta se neprestano in intenzivno ukvarja s pisano besedo. NASTAJANJE ROMANA TELESA V TEMI Ravno je minilo leto dni od izida prvenca. Roman je nastajal pet mesecev in je bil končan na pomlad. Ob »poležavanju« pisanja ga je Lenko prebral nič kolikokrat. Temu se reče faza post produkcije. Ko je piljenje napisanega zaključil, ga je na slepo, saj ni nikogar poznal, pošiljal na založbe. Ko je čtivo dobil v roke urednik založbe Center za slovensko književnost Brane Mozetič, ki je sicer primarno pesnik, se je zgodba uspeha začela odvijati. Knjiga je izšla v zbirki Aleph, v štiristotih izvodih in kasneje še v dveh manjših ponatisih. Založba izda vsako leto šest knjig zelo pestrega nabora. Po kresnikovi nagradi se je vse dogajalo zelo hitro. Knjigarne so postale zelo zainteresirane za knjigo. TEMATIKA PRVENCA »Ko je knjiga izšla in dobila nagrado, je postala javen diskurz. Roman je preprost, fragmentiran, najdaljši fragment šteje štiri strani. Časovno pomešani fragmenti sledijo preprosti fabuli. Ča- Davorin Lenko: »Seveda zveni boleče, ko sami spoznamo, da stvar ne deluje, a vse to odtehta takšen uspešen projekt.« (Foto: Ivan Vinovrški) sovna razpršenost pri branju je bolj neobičajna kot pripoved sama. Tematika seksualnosti, predvsem pogovorov in razmišljanja o njej, pomeni za naše razmere v Sloveniji nekaj novega, še ne zapisanega. Drugi narodi so na tem področju že naredili večje korake kot mi. Literatura je v končni fazi več kot neuslišana ljubezen ali sončni zahod in nobeno romanopisje ne more biti bolj kruto, kot je življenje samo,« je povedal o svojem pisanju avtor. Lenko je pričakoval odklonilni odziv ob izidu pisanja, a ga do danes ni doživel. »Ljudje so naveličani klasičnih pripovednih tehnik in di-skurzov.« PROMOCIJA KNJIGE Ker je založba majhna in kapitalno usmerjena, se ob izidu ni dogajalo nič posebnega, bilo je nekaj predstavitev, branje na Metelkovi ... Po kresnikovi nagradi pa so se predstavitve, branja, pogovori in intervjuji kar vrstili. Lenko je dejal, da še ne zna oceniti, ali je tega veliko, ve pa, da je poleg službe in pisanja popolnoma zaposlen. Od januarja lani dela v muzeju v Idriji. Sprva je služboval preko javnih del, sedaj pa kot samostojni podjetnik. PLANI IN PRIČAKOVANJA ZA NAPREJ? »Ob kresnikovi podelitvi mi je bilo postavljeno isto vprašanje,« je poudaril Lenko. Ni nego- tov glede prihodnosti, a neizpodbitno dejstvo je, da je roman Telesa v temi njegov prvenec in je kot pisatelj še nepoznan. Vse nadaljnje delo se bo primerjalo s tem visoko ovrednotenim romanom. To bo počel sam, njegovi bralci in kritiki. Na ljudi ne more vplivati, lahko pa nase. Pri pisanju ni formule za uspeh. Za vsemi uspešnimi projekti stojijo neuspehi. Tudi pred tem romanom je napisal že tri ali štiri neuspešne poskuse. Nanje gleda kot na pomembno vajo. »Seveda zveni boleče, ko sami spoznamo, da stvar ne deluje, a vse to odtehta takšen uspešen projekt.« Tudi sedaj piše prozo. Če bo končana, bo roman, če ne, bo ostala samo poizkus. Nekatera dela umirajo za dober namen. Slavica Tesovnik KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Mesec dni za pridobitev certifikata za mleko Potem ko so zaradi nerednih plačil prekinili sodelovanje z Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo Mozirje, se je okoli petdeset proizvajalcev mleka odločilo tega prodajati Kmetijski zadrugi Šaleška dolina. Šaleška zadruga zbrano mleko posreduje Mlekarni Celeia iz Arje vasi. Ta odkupuje le mleko, ki ima certifikat Brez gensko spremenjenih organizmov, ki pa ga zgornjesavinjski mlečni proizvajalci še nimajo. Direktor mlekarne Celeia Marjan Jakob je pojasnil, da se za zdaj odkupljena količina zgornje-savinjskega mleka giblje od pet do sedem tisoč litrov dnevno. To količino strogo ločujejo od ostalega mleka in jo zbirajo v posebnih cisternah. S tako zbranim mlekom oskrbujejo italijanski trg. Novi dobavitelji imajo na voljo mesec dni za pridobitev potrebnega certifikata. Kot so ugotovili že v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, s tem zgornjesavinjski pridelovalci mleka ne bodo imeli težav, saj je večina že sedaj vključenih v ukrep kmetijsko okoljskih plačil razvoja podeželja, tako imenovani KOP. Ta med drugim določa uporabo krmil in hrane za živali brez gensko spremenjenih organizmov. Kako kmetje izpolnjujejo pogoje za certifikat, je v teh dneh preverila posebna komisija Inštituta za kakovost in certifikacijo Univerze v Mariboru. Kot pravijo v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, težav ali posebnosti pri tem ni bilo zaznati. Marija Lebar 10 Savinjske novice št. 45, 7. november 2014 Gospodarstvo, Oglasi SPORT CENTER PRODNIK S PONUDBO ISTRSKIH JEDI Morske jedi z dodatkom doma pridelane ekološke V Šport centru Prodnik v Juvanju se lastnika Edi in Fanika Jurjevec z zaposlenimi in družino leta trudita, da je njihova gostinska ponudba pestra in temelji na veliki količini doma pridelane ekološke hrane. Bogati ponudbi bodo sedaj na svoj jedilnik dodali še pestro izbiro morske hrane, ki jo bodo nudili po naročilu. Prav tako so povečali površine, na katerih pridelujejo ekološko zelenjavo, v nastajanju pa je zeliščni vrt. Sčasoma želijo na svoj jedilnik uvrstiti ekološki krožnik. VEČER, KI BO DIŠAL PO MORJU Zamisel o istrski kuhinji je pri Prodniku zorela dlje časa. Na pripravo tovrstnih jedi so se dobro pripravili, prav tako so se dobro založili z ne-gojenimi ribami iz Jadranskega morja, hobotnicami in lignji iz Istre. Kot so jih poučili Istrani, vse ribe, ki so jih nabavili pri ribičih iz Pule, še sveže očistijo in jih zapakirajo v vakuumske vreče ter zamrznejo. Morske jedi bodo pripravljali po naročilu, uvodno ponudbo pa bodo predstavili to soboto, ko bodo v gostišču pripravili istrski kulturni večer. V goste pridejo ribiči, kuharji in folklorni plesalci, ki bodo pripravili pravo mediteransko vzdušje. Ponudba morskih jedi, ki jih bodo sestavljale tudi tako velike orade, bo v gostišču Prodnik na meniju že to soboto na kulturnem večeru. (Foto: Štefka Sem) Pri Jurjevcu ekološko pridelano zelenjavo pridelujejo na 2,5 hektarih zemljišč. (Foto: Štefka Sem) EKOLOŠKA ZELENJAVA PRIDELANA DOMA Pri Prodniku se zavedajo, da dobra hrana ni samo velik zrezek, ki gleda preko robov krožnika, ampak, da je dobra hrana mnogo več, zato so zelo skrbni pri nabavi surovin, kajti gostom želijo ponuditi svežo in kvalitetno hrano. Sem spada tudi doma pridelana ekološka zelenjava. Znani so njihovi šparglji, na njivah pridelajo tudi GOSTJE UŽIVAJO V ZIMSKEM VRTU V sklop športnega centra spadajo tudi prenočitvene kapacitete. Njihove sobe v dveh lani dokončanih objektih so označene s štirimi zvezdicami, turistična kmetija pa s štirimi jabolki. Zavedajo se, da goste privablja tudi njihova kulinarika. Njihove sobe so redno zasedene, goste pa v hišicah navdušuje tudi zimski vrt, v katerem je kuhinja, kjer si lahko pripravijo tople napitke in posedijo ob prijetnem razgledu. Kljub temu da je bila gradnja na kamnitem terenu in v hribu dražja, se jim zdi, da se obdelovalnim površinam na ravnini na račun gradnje ne bi mogli odpovedati. MLADI NASLEDNIKI SE ŽE KALIJO Poleg lastnikov centra Edija in Fanike Jurjevec po njunih poteh stopata tudi sinova Martin in Jurij. Oba sta dijaka gostinske šole v Celju. Martin je v družbi Matevža Vršnika - Govčevega iz Robanovega kota dvakrat zmagal s pripravo menija na Gostinsko turističnem zboru Slovenije v Olimju in Portorožu, Jurij pa je z osnovnošolsko ekipo Ljubenski flosarji osvojil zmago na državnem tekmovanju Kuhna pa to. Klara, študentka geodezije, ima veliko željo po lastni čokoladnici. Za delovno silo je tako v gostinstvu kot kmetijstvu vedno težko, je povedal Edi Jurjevec. Pri teh delih namreč ni nedelj in praznikov, ko bi lahko počivali, ampak so po navadi takrat zanje najbolj delovni dnevi. Ker delavca za pomoč pri kmetijskih opravilih na njivah niso našli pri nas, imajo začasno sezonsko zaposlenega delavca iz Romunije. Štefka Sem domač krompir, korenje, več vrst solate, motovi-lec, rukolo, česen, čebulo in še kaj. Tudi na področju mesa in mesnih izdelkov se poslužujejo domače proizvodnje. Zelenjavi se bo v prihodnjem letu pridružila pisana paleta zelišč, ki jih bodo pridelali na zeliščnem vrtu, uporabljali pa jih bodo za domače čaje. I Savinjske novice št. 45, 7. november 2014 11 Ljudje in dogodki, Oglasi KAŠČE VČERAJ, DANES, JUTRI Mojstrovine kmečke kulture je potrebno ohraniti V petek, 24. oktobra, se je v mali dvorani kulturnega doma v Nazarjah odvilo zanimivo in dobro obiskano predavanje o kaščah. Obiskovalci so od predavateljev dr. Vi- stniške kašče so bile zelo velike, od zunaj prepoznavne predvsem zaradi oken. Prve kašče izvirajo iz 16. stoletja. V dolini je kar nekaj ohranjenih, Dr. Vito Hazler, izredni profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Univerze v Ljubljani, je predstavil vrste kašč. ta Hazlerja, Marijana Denše in re-stavratorja Jožeta Kakerja izvedeli marsikaj zanimivega o njihovem zgodovinskem pomenu in nastanku, uporabnosti, o posebnostih in načinu ohranjanja. Po predavanju Marijan Denša je predstavil kašče v Zgornji Savinjski dolini in model v Muzeju Vrbovec. je bila otvoritev razstave o kaščah v Muzeju Vrbovec, ki je dogodek organiziral. KAKER REŠIL NEKAJ STARIH KMETIJSKIH ZGRADB Kašče so znane že dolga stoletja, saj so ljudje od nekdaj shranjevati pridelano hrano. Dr. Hazler je povedal, da so lahko lesene, zidane, enoprostorske ali večprostor-ske. V nekaterih so bili urejeni preužitkarski prostori. Grajske ali pose- njenim kaščam, kot so Visočniko-va, Spodnje Jamnikova, Ramšako-va, Zgornje Laznikova, Podmenin-ska, Vorhova in najstarejša ohranjena, Tominškova kašča v Rovtu, ki nosi letnico 1686. Kašče so včasih uporabljali za shranjevanje žita v tako imenovanih koštih, v sedanjih časih vse bolj postajajo sušilnice mesa, prostor za razstavljanje starega orodja, uporabljajo se tudi v turistične namene, je povedal. Barbara Šoster, uradno pa je razstavo namesto Aleksandra Videč-nika, ki je opravičil svojo odsotnost, odprl Marijan Denša. Povedal je, da so za to priložnost kar v muzeju postavili manjši model kašče. V njej so bile shranjene številne dobrote, od suhomesna-tih izdelkov do marmelad in vložene zelenjave. Ker se je razstava navezovala na predavanje, so se lahko udeleženci posvetili ogledu slikovnega materiala in se družili in veliko jih na žalost propada. Mojster za ohranjanje lesenih kašč je Jože Kaker iz Luč, ki mu pri delu vse več pomaga hčerka Ana. Odkupil je nekaj kašč in drugih lesenih objektov ter jih otel propadu. Objek- Jože Kaker iz Luč je z odkupom in restavracijo rešil kar nekaj lesenih objektov in kašč. Predavatelji so zanimive pripovedi obogatili s številnimi fotografijami kašč. Najlepši pogled je bil na tiste, ki so kljub starosti lepo ohranjene. V MUZEJU NA OGLED MODEL KAŠČE V okviru muzejskih večerov so pripravili otvoritev razstave o ka-ščah. Uvodno besede je spregovorila direktorica Muzeja Vrbovec izmenjavali mnenja ob dobrotah iz kašč. Leta 2010 smo v sodelovanju z Aleksandrom Videčnikom in Marijanom Denšo v Savinjskih novicah povabili lastnike teh kmetijskih zgradb k sodelovanju. Ker želimo povrniti sloves teh mojstrovin kmečke kulture, jih od takrat redno predstavljamo širši javnosti. Tekst in foto: Štefka Sem te je razstavil in ponovno sestavil na drugih lokacijah. Kar sedem, od tega štiri kašče, jih stoji na Koklej-skem nad Lučami. Njegov doprinos k ohranjanju stavbne dediščine je po besedah Marijana Denše zelo pomemben. PREDSTAVITEV STANJA V DOLINI Denša je pripravil predstavitev kašč v Zgornji Savinjski dolini. Največ priložnosti je dal starim, a ohra- 12 Savinjske novice št. 45, 7. november 2014 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik Jezus Nacarenski (nadaljevanje) Kaj ste zdaj vi, Galilejci, kterim on je kruh delil, kaj bolani ino slepci, zdrave, ki je on storil? De bi tukaj pričevali, da je Jezus pravi Bog, daleč tam so zdaj ostali, ktire rešil je nadlog. * Strašna ura zdaj prihaja, sem pogledaj, gre- Iz rokopisa, ki ga je hranila Marija Ročnik v Podhomu. Verjetno gre za koledniško molitev. En starček je zaspal, nikdar več ne bo vstal. Z njim pa tolikanj ljudi že v črni zemlji spi. * Kje sestra je tvoj brat, kje hčer, je tvoja mat? Že v starem letu šli so v jamo večnosti. * O, Jezus, ti jim daj tam vživat' sveti raj, nam pa lepo živeti dodeli v novem let. * V navadi je zato vošit leto novo, Marijo z Jezusom in sveti Jožefam. * Otrokam dan želim za novo leto vsim, oj dete Jezusa, za vas obrezanga. * Dekličem vošim spet Marijo rožencvet, ki spleta venec zlat, device darovat. * Mladenčem naj bo svat sveti Jožef, limbar zlat, ki v zarji čistosti na strani vam stoji. * Ženam pa jagnje dam, oj jagnje Jezusa sam, za vas je rojen bil in rešno kri prelil. * Možem je venec zbran s peterih svetih ran, v ljubezen je zavit, z rešno krvjo zalit. * Sirotam ubogim dam Marijo z Jezusam, ki polna vseh dobrot je mati revnih srot. * Presveta rešna kri pa grešnike otmi, z njo Jezus vas opral, Marijo mater dal. * Vsem vošim še svet raj tam vživat vekomaj, Marijo z Jezusam in svetim Jožefam. Romarske pesmi (5) šnik ti, strašna groza me obdaja videti, kaj ljudstvo stori. Svete roke zdaj prebije, grešnik, grešnik, sem poglej, sveta kri po križu lije, oh, pokoro delaj zdej. * Jezus Nacarenski umira, strašno ziblje se nebo, plaho ljudstvo se ozira, strme skale pokajo. milo gleda luna bleda, svetlo sonce se stemni, Jezus prot nebesam gleda, vpije, kliče, govori. * »Oče, zdaj je dokončano, grešnik bo zveličan spet, Stare molitve (1) Večerna molitev (Poslala nam jo je Pavla Repenšek iz Gornjega Grada. Zapisala je, da jo je to molitev naučila moliti stara mama.) Bog in sveti božji križ ti nas dol položiš, preljuba Devica, ti nas gor budiš. Jezus je rekel, dol lečt', trdo zaspat, se ni treba nič hud'ga bat, trije angeli iz nebes poslani, prvi nas viža, drugi nas viža, tretji nas pelje v sveti paradiž. * Kaj je v svetem paradižu - zlata cerkev, kaj je v cerkvi - jagrov je dvanajst, Kristus vsem rodovom bodi znano, da je rešen celi svet.« Zdajci sveto glavo nagne in Očetu se zroči, o, nedolžno božje jagnje, naše upanje si ti. Besedilo ni v ničemer popravljeno in je tako, kot ga je zapisal organist Budna z Ljubnega. Priprošnja za dobrega moža (Zapela Jera Slatinšek iz Bočne.) Svetim Trem kraljem na božjo pot bom šla, tam bom prosila za ljubega moža. Al' sveta Jera, Agata, Uršula in Barbara, proste, le proste ljubega Boga, da bom dobila en'ga luškanga moža. je trinajsti. Jezus zlat, pejmo spat, Marija vpraša, kaj zdejle grešna duša napaja, napoj še mojega očeta, pa moje matere, pa mene samgega sebe. * V svetem križu se prekrižamo, v imenu Jezusa zaspimo, z Marijinim plajšem se ogrnimo, ubogo dušo pa izročimo, naj bo vse Bogu v čast, naši duši pa večno zveličanje, de bi b'le rešene v svetih nebesih, pa za nas Boga pros'le. Nadaljujemo prihodnjič. Iščemo stare fotografije Žetev na Škrubovi kmetiji nad Ljubnim ob Savinji. Na sliki so: Marija Mlinar, Helena Tostovršnik, Marija Mlinar, Tončka Mlinar, Štefka Atelšek, Štancelj Tostovršnik, Nace Mlinar in Stanko Mlinar. Fotografirano leta 1956. Savinjske novice št. 45, 7. november 2014 13 Organizacije, Matična kronika 70 LET OD POŽIGA BOČNE Spomin na dan, Slovesnost v petek, 24. oktobra, na 70. obletnico požiga Bočne je potekala v znamenju spominov na ta dan. V kulturnem domu v Bočni se je zbralo veliko krajanov in predstavnikov borčevske organizacije ter veteranov vojne za Slovenijo. Proslava se je pričela s prihodom praporščakov na oder, nato so se zvrstili govornika in nastopajoči. Zahvalo za trud pri ohranjanju spomina na čas vojne je prejel župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi, posebna delegacija pa je položila venec k spomeniku žrtvam vojne v Bočni. Spominsko slovesnost so spremljali številni praporščaki. Slavnostni govornik prireditve je bil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Mozirje Jože Rakun. Izpostavil je čas od 21. do 25. oktobra 1944, ko so se nemške sile preko Lipe, Črnivca in Pavličevega sedla prebile v osvobojeno Zgornjo Savinjsko dolino. Ponovno so jo zasedle le za nekaj dni, a v tem času požgali veliko domov in gospodarskih poslopij. Največ sta pretrpeli vasi Bočna in Solčava, ki sta bili skoraj v celoti požgani. V Bočni je bilo požganih 94 poslopij, 68 krajanov pa je življenje izgubilo v času vojne v bojih, taboriščih ali v celjskem Starem piskru. »To je veliko za tako majhen kraj in trudili se bomo, da jih bomo ohranjali v spoštljivem spominu,« je dejal Rakun. Tudi župan Ogradi je povedal, da so krajani med vojno veliko pretrpeli, nekateri so izgubili vse. A Bočani so stopili skupaj in obnovili svoj kraj. V slogi in z medsebojno pomočjo jim je v tistih hudih časih uspelo veliko. »Posnemajmo jih,« je svoj govor zaključil Ogradi. Kroniko medvojnega dogajanja v Bočni je zapisal Franc Miklavc, prebral jo je Jani Tevž. Mi-klavčevi spomini so še toliko bolj dragoceni, saj je ljudi, ki bi se tega obdobja spominjali, vedno manj, pričevanja pa so vedno bolj pomembna za zanamce. Med spominsko slovesnostjo je delegacija, ki so jo sestavljali Pepca Štorgelj, Peter Slatinšek in Ivan Rop, skupaj s predstavniki gasilcev in šolarjev k spomeniku padlim v Bočni položila venec v spomin na vse, ki so izgubili življenja. Bogat kulturni program na slovesnosti so izvedli šolarji, člani moškega in ženskega pevskega zbora iz Bočne, ljudske pevke Pušeljc, harmonikarji Andreja Raka, recitatorka Tina Krebs in violončelistka Urška Bastl. Prireditev je povezovala Petra Marovt. Tekst in foto: Štefka Sem x---- Matična kronika za oktober POROKE: Tadej Kotnik z Rečice ob Savinji in Martina Fri-celj iz Potoka, Aleksander Žerjav iz Velenja in Anja Rutar iz Kosez, Simon Brgles iz Savine in Mateja Goltnik iz Šmihela nad Mozirjem. SMRTI: Elizabeta Kopušar iz Šentjanža, Jožefa Balantič iz Županjih Njiv, Marija Fužir iz Dol-Suhe, Marija Jelaš iz Nazarij, Eva Vršnik iz Podolševe, Miroslava Senica iz Mozirja, Ivan Krajnc iz Nazarij, Matilda Levc iz Nazarij. ko so požgali vas, v ljudeh ne bo zamrl Zupanu Stanku Ogradiju (z leve) sta zahvalo za trud pri ohranjanju spomina na vojno obdobje podelila predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Mozirje Jože Rakun in Ivan Rop, predsednik borčevske organizacije iz Bočne. Delegacija se je s položitvijo venca k spomeniku padlim in prižigom svečke poklonila spominu na umrle krajane v času 2. svetovne vojne. 14 Savinjske novice št. 45, 7. november 2014 Organizacije, Informacije SLOVESNOST OB OBLETNICI POŽIGA SOLČAVE Pred 70 leti je Marija Podbrežnik rešila vaščane Združimo se v spominu na požgano Solčavo je bila rdeča nit spominske prireditve v Solčavi ob 70-letnici tega krvavega dogodka med drugo svetovno vojno. Na odru »zadružnika« so na te dogodke prav na dan obletnice, 24. oktobra, z bogatim kulturnim programom spomnili pevci in pevke, člani Kulturnega društva Franc Her- bro. Na tisto dobro v ljudeh, ki presega ideologije in ki v obliki medsebojne solidarnosti, pomoči in skrbi za sočloveka pride najbolj do izraza ravno takrat, ko je najhuje.« Pozdravne besede sta obiskovalcem namenila županja Katarina Prelesnik in predsednik solčavske krajevne organizacije Združe- Sivala je deklica zvezdo so skupaj zapeli člani kulturnega društva Franc Herle in solčavske pevke. le ter solčavski osnovnošolci. Organizator dogodka sta bili občina in solčavska krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Mozirje. »Ko so bili Solčavani pred 70 leti v nevarnosti, da izginejo iz zgodovine, so našli pot in moč, da so se uprli. Njihove odločitve v tistih težkih časih so vredne spoštovanja, še posebno, ker so mnogi sorodniki in prijatelji za to dali svoja življenja. Njihova dejanja soustvarjajo zgodovino našega kraja. Lahko smo ponosni nanje in zaslužijo si, da se jih spominjamo,« je med drugim izpostavil moderator in režiser dogodka Franci Podbrežnik ml. in poudaril, da so slovesnost posvetili Mariji Podbrežnik, Rovnčarjevi Micki, ki je znala nemško in je tedaj prepričala nemškega poveljnika, da zajeti starci in otroci niso nevarni nemškim načrtom, in tako rešila sovaščane pred kruto smrtjo. Nemci so zažgali hotel, ljudi, ki so bili še sposobni za delo, so odgnali proti Železni Kapli, starčke in otroke pa pustili na domačiji Agate Podbrežnik - pri Žoharju. Slavnostni govornik dr. Tone Kregar, profesor zgodovine in sociologije, muzejski svetovalec in vodja oddelka za zgodovino Muzeja novejše zgodovine Celje, je povedal: »Spominjanje vojnih dni, še posebej tistih izpred sedmih desetletij, ne prinaša zgolj spomina na žalost in trpljenje, ampak je z njim povezan tudi spomin na do- jr^ ISeBI "juJL *'* * tov* gglLij* ■ *Wm r M T^H 4 r I f % w p* i nja borcev za vrednote NOB Mozirje Lojze Golob ter se zahvalila nastopajočim za doživeto izpeljan program, ki je bil na trenutke zelo čustven. Obiskovalci prireditve so si ob zaključku slav-nosti lahko ogledali razstavo Ko bo svoboda zasijala avtorja dr. Antona Kregarja, ki so jo postavili v Centru Rinka. Ta je posvečena 70-letnici O solčavskih pobih, ki so odšli v borbo, so poleg moderatorja Francija Podbrežnika spregovorili tudi otroci. V Centru Rinka je bila na ogled razstava Ko bo svoboda zasijala. pohoda XIV. divizije na Štajersko in osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Tekst in foto: Marija Šukalo MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE John Green: Kdo si, Aljaska? Knjižni prvenec priljubljenega pisatelja Johna Greena je v Sloveniji izšel leto dni po natisu drugega prav tako priljubljenega mladinskega romana omenjenega avtorja, Krive so zvezde. Glavni junak zgodbe je Miles Halter, ki se mu z odhodom na študij odpre popolnoma nov svet. Še prav posebej ga prevzame odbita in do konca fascinantna Aljaska Young, ki pa je poleg tega, da je zelo pametna, seksi in zabavna, tudi polna samodestruktivizma. Ko je na lepem ni več, za njo ostane velika praznina, Miles pa se ubada le še s tem, kako jo zapolniti, kako razumeti tisto, česar ni mogoče razumeti. Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2014 15 Organizacije, Iz občin, Ljudje in dogodki UKRADENI OTROCI 2. SVETOVNE VOJNE Zgodbe za spomin in opomin V Šmartnem ob Dreti so ob krajevnem prazniku prikazali dokumentarec Ukradeni otroci 2. svetovne vojne in pripravili predavanje z istim naslovom. Tako film kot predavanje sta se dotaknila usode otrok, ki so bili med drugo svetovno vojno utrgani družinam in poslani v mladinska taborišča. O teh grozotah je spregovoril Janez Štiglic, ki je bil tudi sam z bratom dvojčkom utrgan od matere in bil v taborišču. »Avgusta 1942 smo bili poslani v nemška taborišča na prevzgojo, kjer so nas leta 1945 osvobodili Američani. V nemškem rajhu smo bili otroci ločeni po abecedi, spolu in starosti ter razseljeni na različne lokacije. V skupini smo bili otroci, katerih straši so bili uporniki, in so jih nacisti postrelili kot talce, naše matere pa so bile odpeljane v Auschwitz, kjer so večinoma tudi umrle. Bili smo ukradeni, odtrgani od »neprimernih« družin in mnogi vzgajani, da postanejo zgled arij-ske rase - program Lebensborn. Nekatere so posvojili Nemci, za ne- katerimi se je izgubila vsaka sled. Bilo nas je 654, danes pa nas živi še okoli 200,« se je tistih težkih časov spominjal Štiglic in poudaril, da je še veliko zamolčanega. A zgodbe danes sivolasih mož in ženic bodo ostale za spomin in opomin. Štiglic se je vrnil v domači kraj, a ostali so brez staršev. V veliko pomoč pri obdelovanju kmetije so jim bili sorodniki in sosedje. Dogodek so s kulturnim programom obogatili flavtistka Patricija Cigale, harmonikar Klemen Lam-prečnik in Ljudske pevke Lipa. Marija Šukalo Janez Štiglic (levo) je spregovoril o mladinskih taboriščih v drugi svetovni vojni. (Foto: Marija Šukalo) OBČINA NAZARJE Župan položil cvetje na grob častnega občana Dva dni pred dnevom spomina na mrtve je nazarski župan Matej Pečovnik obiskal grob častnega občana občine in enega najuspešnejših slovenskih slikarjev samorastnikov, Jožeta Horvata Jakija. V dokaz spoštovanja in trajnega spomina je Pečovnik na njegov grob položil cvetlični aranžma. Jože Horvat Jaki je bil rojen leta 1930 v Murski Soboti, v Nazarjah pa je z družino živel in ustvarjal od leta 1978. Tukaj je tudi preminil, in sicer 11. decembra 2009. Nazarska občina je doslej imenovala dva častna občana; eden je Aleksander Videčnik, drugi pa Jože Horvat Jaki. Marija Lebar Zupan Matej Pečovnik na grobu častnega občana Jožeta Horvata Jakija (Foto: Marija Lebar) V SPOMIN Franja Naraločnik 1926-2014 Nedavno se je od svojih domačih in od Šmihela nad Mozirjem poslovila dolgoletna učiteljica v kraju Franja Naraločnik. Že tri desetletja in pol je bila v pokoju, a njene misli, njene besede so vedno nanesle na otroke, ki jih je poučevala. Franja Naraločnik se je rodila v Solčavi, kjer je preživela otroška leta. V družini je bilo pet otrok. Najprej je obiskovala šolo pri uršulinkah v Mekinjah pri Kamniku, po končani mali maturi pa seje odločila za učiteljišče v Škofji Loki. Njeno šolanje je prekinila vojna in ni ji preostalo drugega, kot da je šla za varuško k Logarjevim v Logarsko dolino. Skupaj z njimi je bila ob požigu Solčave tudi pregnana. Domov na Grabnarjevo domačijo se je vrnila šele po vojni. Takrat je začela uresničevati sanje, ki jih je prekinila vojna. Dokončala je pedagoški tečaj v Žalcu in novembra 1945 nastopila službo v Šmi-helu nad Mozirjem, kjer je delila znanje kar 35-im generacijam otrok. Najprej je poučevala v mežnariji, nato v stari šoli, kjer je dočakala pokoj. V Šmihelu je spoznala svojega moža in si ustvarila družino. Rodilo se jima je pet otrok, v družbi le-teh, vnukov in pravnukov je na svojem domu preživljala zadnja leta. Franja Naraločnik je bila središče kulturnega dogajanja v kraju, aktivna je bila v številnih društvih, nazadnje pri upokojencih. Letos ji je Občina Mozirje podelila zlato plaketo s priznanjem za dolgoletno delovanje v različnih društvih, za srčno predanost učiteljevanju in stalno skrb za sočlovekov blagor. Pred tem je prejela številna priznanja za delo na področju izobraževanja, kulture in v raznih društvih. Franja Naraločnik je Šmihelu in občini Mozirje vtisnila neizbrisen pečat s svojim delom, življenjem v kraju in aktivnostmi na društvenem področju. Štefka Sem 16 Savinjske novice št. 45, 7. november 2014 Kultura, Organizacije, Oglasi nadih literarnega srečanja KULTURNO DRUŠTVO SLAP Jesenski Na rednem jesenskem srečanju so se v gradu Vrbovec v Nazarjah v četrtek, 23. oktobra, zbrali člani literarnega društva Slap. Beseda je tekla o izdaji aktualnega zbornika, večino večera pa so namenili branju svojih zadnjih literarnih stvaritev. Predsednik Stanko Gašparič je prisotnim predstavil zadnje podatke o izdaji letošnje edicije Slapa. Ker se priprave na izdajo zbornika iztekajo, se jim je kasneje na srečanju pridružila tudi mentorica in lektorica Polonca Kolenc Ozimic, ki jih je seznanila o gradivu za letošnjo edicijo, ki so ji ga v lektoriranje poslali avtorji. Po krajšem pogovoru o izdaji zbornika je sledil še tisti del večera, ki mu ljubiteljski literati najraje prisluhnejo, to je branju najnovejših pesniških del, katerih avtorji so člani Slapa. Tokratni dogodek je potekal pod naslovom Jesen v literarnem srcu. Prisotni pa so se spomnili še okroglega življenjskega jubileja, ki ga je prav ta dan obeležil njihov predsednik in Stanku Gašpariču ob čestitkah izročili šopek cvetja. Marija Lebar Člani literarnega društva Slapa so se zbrali v gradu Vrbovec. (Foto: Marija Lebar) 3. MEDNARODNI FESTIVAL VEZENJA V VELENJU Ko se med sabo spletejo nitke in narodi Mednarodni festival vezenja vsaki dve leti organizirajo Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje, Muzej Velenje, Rdeča dvorana, Mladinski center in Festival Velenje ob podpori Mestne občine Velenje. Festival v Rdeči dvorani z bogato razstavo rišeljejev, različnih stilov vezenin, vezenih oblačil, zaves, pogrinjkov, inovativnih in modernih oblik vezenih izdelkov, slik in s številnimi spremljajočimi prireditvami je obiskalo več tisoč razstavljavcev, strokovnjakov in drugih iz Slovenije in sedmih drugih evropskih držav. Obsežno delo prostovoljcev in kulturnikov univerze pod vodstvom Marije Vrtačnik in Jožice Gro-belnik (Spominčice) so opravili tudi številni drugi krožki in skupine iste ustanove. Na festivalu so z razstavo svojih vezenih izdelkov sodelovale tudi vezilje Društva upokojencev Rečica ob Savinji. Predsednik strokovne komisije za ocenjevanje v tekmovalnem delu dr. Bojan Knific je pripravil predavanje z naslovom Vezenine v preteklem oblačenju Slovencev. Kakor je povedal, »vezenine sodijo med tiste prvine oblačilne dediščine, ki se jim je zaradi dekorativne vloge in vrednosti treba še prav posebej posvečati. Najdemo jih na skorajda vseh sestavinah nekdanje oblačilne porabe, še zlasti pogoste pa so pri ženskih oblačilih.« Jože Miklavc Vezilje z Rečice ob Savinji so predstavljale bogato veziljsko kulturo Zgornje Savinjske doline. (Foto: Jože Miklavc) I Savinjske novice št. 45, 7. november 2014 17 www. mK .net Fotoknjiga je trajen spomin na nepozabne dogodke! ^ Fotoknjigo oblikujete kar na mternetu ^ Oblikovanje je preprosto in hitro ^ Fotoknjiga je lahko čudovito darilo Gospodarstvo, Ljudje in dogodki JUVANOVA HISA V LUCAH V NOVI VLOGI Hiša ponuja ambient preteklosti za današnjo rabo Prenovljena Juvanova hiša v Lu-čah ponuja prostore za dogodke, ki lahko na star način v sedanjosti zaživijo čisto po svoje. Na gospodarja Jaka in Bernardo Matijovc čaka več možnosti, kako oživljati dogajanje v poslopju. V kmečki »hiši«, dandanašnji dnevni sobi, bi lahko potekali tudi poročni obredi. Hiša je bila verjetno zgrajena leta 1695. Od takrat je vodena kot Juvanova, možno pa je, da je stala že prej, pod kakim drugim ime- nom. Tristo let stara stavba ima baročno poslikavo druge polovice 18. stoletja. S prenovo, ki se je pričela leta 2004, je notranjost v pritličju dobila spet starinsko opremo, ki je prej skoraj ni bilo več. V naslednjem letu bodo s pomočjo projekta Odprtih hiš Slovenije poskusili prikazati poročni obred v »hiši«. Na stropu je namreč na sredini krog. Po enem izmed dveh pomenov naj bi se simbolično uporabljal v poročnem Krog v kmečki »hiši«, današnji dnevni sobi, naj bi se simbolično uporabljal v poročnem obredu. Gospodar Jaka Matijovc in dr. Tanja Hohnec iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Juvanovi hiši obredu. Ljudje niso znali brati in pisati in poročno zaobljubo so izrekli stoje pod krogom. To je bila za par potrditev veze. Drug pomen kroga pravi, da so ga imele premožne »hiše«, katerih lastniki so bili svobodni, kar je nakazovala zvezda na sredini. Kakorkoli že, v lepi starinski hi- ši se že dogajajo ogledi naročenih skupin, saj je poleti odprta za obiskovalce. Obnesli so se Lučki večeri, literarni dogodki, razstave in delavnice filcanja. Ne glede na to, da je mnogim hiša všeč, nekaterim pa tudi ne, se bo v njej godilo v prihodnje gotovo kaj zanimivega. Tekst in foto: Slavica Tesovnik DRUŠTVO KOSMATI SMRČKI NA OBISKU V KNJIŽNICI MOZIRJE Otroci so se poigrali s terapevtskimi kužki Knjižnica Mozirje je v prostorih galerije gostila društvo Kosmati smrčki - skupino za terapije in aktivnosti s psi, ki deluje v okviru Športno kinološkega društva Cele-ia. Navdušenemu občinstvu, v galeriji se je zbralo preko 90 otrok in njihovih staršev, so predstavili šti-rinožce različnih pasem, njihovi lastniki pa so malim radovednežem povedali, kakšno je življenje s psom in kako je treba z njim ravnati, da sta zadovoljna oba, tako psiček kot njegov lastnik. Najmanjša, Senna, je pasme mali italijanski hrt, nekoliko večji Jimm je pasme sicilijanski hrt, Didi je pripadnica pasme airedalski teri-er, največji kuža na obisku pa je bil Kodi, ki je pasme sibirski haski. Njihovi lastniki, Helena, Igor, Cvetka in Jasna, so otrokom spregovorili o Člani društva Kosmatih smrčkov z namenom izvajanja aktivnosti in terapije obiskujejo ustanove, ki želijo svojim varovancem približati življenje z domačim ljubljenčkom in prednosti takšnega sobivanja. Živali so otroški vrišč in radovedne dotike sprejele prijazno. dobrem ravnanju s psom na splošno, nato pa na kratko pripovedovali o stvareh, ki jih počnejo s svojimi kužki. Vsi so člani Kosmatih smrčkov, ki z namenom izvajanja aktivnosti in terapije obiskujejo domove za ostarele, vrtce, šole, šole s prilagojenim programom, centre za varstvo odraslih oseb, skratka ustanove, ki želijo svojim varovancem približati življenje z domačim lju- bljenčkom in prednosti takšnega sobivanja. Otroci so jim z veseljem prisluhnili, z navdušenjem so si ogledali nastope prijaznih štirinožcev in se nasmejali trikom in spretnostim, s katerimi so se predstavili. Seveda ni šlo brez božanja in crkljanja živali, ki so otroški vrišč in radovedne dotike sprejele prijazno, z malimi radovedneži so se tudi poigrale. Tekst in foto: Tatiana Golob 18 Savinjske novice št. 45, 7. november 2014 Kultura, Organizacije NASTOP SOPRANISTKE PETRE TURK RUPREHT IN TENORISTA SERGEJA RUPREHTA Recital samospevov in opernih arij Kulturno umetniško društvo utrip je v Osnovno šolo Rečica ob Savinji povabilo ljubitelje samospevov in arij. Tuje in slovenske, predvsem ljubezenske, samospeve in operne arije sta prepevala zakonca, sopranistka Petra Turk Rupreht in tenorist Sergej Rupreht. Pri samospevih sta se odločila za skladatelje 19. in 20. stoletja. Izbrane tuje samospeve sva zaokrožila s čudovitima slovenskima samospevoma in priredbami slovenskih narodnih pesmi. S pestrim programom sta, kot pravita, želela pokaza- SLOVENSKO-DALMATINSKI VEČER V MOZIRJU Zabavno, veselo, umetniško in paša za oči ti raznolikost ob glasbenem izražanju, pela sta o lepotah narave, predvsem pa o bolečini in veselju v ljubezni. Recital sta zaključila z arijo, ki izraža željo po lepšem svetu. Oba se veliko posvečata pedagoškemu delu, imata tudi svojo pevsko šolo na Bistriškem gradu v Slovenski Bistrici. Nastopata na številnih prireditvah in koncertih v Sloveniji in v tujini. Na klavirju ju je spremljala vsestranska glasbenica in pianistka Mateja Pleteršek. Barbara Rozoničnik Prelestne mlade dame so bolj pele kot »mjavkale«. (Foto: Jože Miklavc) Petra Turk Rupreht in Sergej Rupreht sta najprej nastopila kot solista, za konec pa še v duetu. (Foto: Barbara Rozoničnik) Blagodejnih zvokov na sloven-sko-dalmatinskem večeru v mozir-skem kulturnem domu so bila deležna ušesa kakšnih sto petdesetih obiskovalcev. Uvodoma so zapele brhke profesorice glasbe Maša, Jasmina, Ani in Veronika (M.J.A.V.). Ženske in dekleta so prišle na svoj račun, ko so se na oder postavili »Dalmatinci«, na videz nič kaj podobni kakšni mornarski klapi. Kva-tropirci, Kamničani, ki kot magnet vlečejo v dvorane, so šarmirali z dalmatinskimi pesmimi za dušo. Brez odmora so se sredi koncerta na oder prismejali člani gorenjskega ansambla Smeh. Navdušili z nekaj svojimi najlepšimi komadi, tudi s prepoznavnim štiriglasnim petjem in odvihrali, kdo ve, če ne še na kakšen naslednji nastop. Vrnile so se tudi »muce«, tokrat v še zapeljivejših krilcih in mornarskega videza. Ta vokalno-instru-mentalna zasedba glasbenic, ki prihajajo iz okolice Celja in Žalca, se je prav tako predstavila s štiri-glasnim petjem ob spremljavi klavirja, kitare, kahona, bas kitare, flavte in orgel. Ko so se jim še enkrat pridružili Kvatropirci, je bil oder poln lepote, šarma in zabavnega zaključka koncerta. Jože Miklavc SREČANJE STAREJSIH KRAJANOV V SMARTNEM OB DRETI Druženje obogatili osnovnošolci in malčki iz vrtca V okviru praznovanja praznika šmarške krajevne skupnosti so 22. oktobra pripravili srečanje starejših krajanov. Organizator dogodka je že vrsto let krajevna organizacija Rdečega križa in domača krajevna skupnost. Druženje starostnikov, ki so napolnili sedem križev in več, so pričeli z mašo, ki jo je v farni cerkvi daroval župnik Ivan Šelih. V večnamenskem prostoru podružnične šole so prisluhnili osnovnošolcem in malčkom iz vrtca. Ti so pripravili bogat kulturni progam in v njem poudarili, da tovrstno srečanje prerašča v medgeneracij-sko druženje. Pozdravne besede Najstarejši udeleženki srečanja Elizabeti Karo so predsednik društva upokojencev Štefan Turk, župan Matej Pečovnik in predsednik krajevnega odbora Miran Brezovnik (z desne) izročili priložnostno darilo. (Foto: Marija Šukalo) je starostnikom in nastopajočim namenil tudi predsednik krajevnega odbora Miran Brezovnik, ki se je vsem zahvalil za podporo in pomoč v njegovem štiriletnem mandatu. Dogodek, ki sta se ga udeležila tudi ravnateljica Osnovne šole Nazarje Vesna Lešnik in župan občine Nazarje Matej Pečovnik, so izkoristili za izročitev priložnostnih daril najstarejšima občanoma srečanja. Darilo iz rok Brezov-nika in Pečovnika ter predsednika šmarških upokojencev Štefana Turka sta prejela Martin Remic in Betka Karo. Marija Šukalo Savinjske novice št. 45, 7. november 2014 19 Organizacije, Šport OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO ZGORNJESAVINJSKO-ZADREČKE DOLINE Spoznavali vojaško preteklost in sedanjost Primorske Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline so se oktobra, tako kot nekaj zadnjih let, podali na ekskurzijo. Tokrat jih je pot vodila na Primorsko, kjer so si ogledali vojaški muzej v Lokvi pri Lipici, ladjo Slovenske vojske Triglav in staro mestno jedro Kopra, za zaključek pestrega programa pa so obiskali še klet Vina Koper. Zasebni vojaški muzej Tabor v Lokvi se nahaja v nekdanjem obrambnem stolpu, ki je bil zgrajen leta 1485 za boj proti Turkom. Muzej je svoja vrata za javnost prvič odprl pred dvajsetimi leti in je bil v tem času odlikovan s 86 plaketami in priznanji. Lastnik muzeja Srečko Rože se je leta 1989 vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov kot največji zasebni zbiratelj starih militarij. Danes njegova zbirka šteje več kot 420 tisoč predmetov, od tega jih je v muzeju razstavljenih 5.512, in sicer v prvem nadstropju Soška fronta, v drugem 2. svetovna vojna in v tretjem najnovejša zbirka o Galiciji ter obdobje po 1. svetovni vojni. V nadaljevanju so si veterani v luki Koper ogledali večnamensko ladjo Triglav, ki poleg vojaških nalog, ki zajemajo obrambo akvatorija in obalnega prostora Slovenije ter zaščito morja in varovanje plovnih poti v okviru zavezništva NA- TO, izvaja tudi naloge zaščite in reševanja ter pomoč pri izobraževanju, usposabljanju in raziskovalnem delu. Sledil je voden ogled starega mestnega jedra Kopra s poudarkom na njegovi vojaški zgodovini. Začetki glavnega mesta Primorske segajo v drugo polovico 6. stoletja, z oglejskimi patriarhi in Benetkami pa se je Koper med 10. in 13. stoletjem, takrat še kot otok, povzpel med vodilna mesta na območju Istre. Udeleženci ekskurzije so bili prijetno presenečeni nad mnoštvom zgodovinskih znamenitosti, ki jih sicer kot turisti na slovenski obali običajno spregledamo. Franci Kotnik Zgornjesavinjski veterani vojne za Slovenijo pred vojaškim muzejem Tabor v Lokvi. (Foto: Marko Zidarn) ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE-SMIHEL ROKOMETNI KLUB NAZARJE Od delavnic in svetovanja do dobrodelnosti Župnijska Karitas Mozirje-Šmi-hel, ki jo že vrsto let vodi Alenka Brezovnik, skozi vse leto pripravlja različne aktivnosti. V oktobru so pričeli z ročnodelsko delavnico. V njej bodo udeleženci vsak drugi ponedeljek v mesecu ustvarjali različne vezenine in uporabne predmete iz različnih materialov. Ker se zavedajo, da je pri njihovem delu zelo bistveno komuniciranje, so pripravili tečaj retorike in komunikacije. Marca in aprila si bodo lahko pridobili znanje v kuharski in šiviljski delavnici. Ljubitelji vrtičkanja se bodo v jesenskem in spomladanskem času naučili gojiti gobe, obdelati vrt in si bodo izmenjali semena. Za vse, ki so potrebni nasvetov s področja vzgoje otrok in ob žalovanju, jim bo na voljo psiho- Po porazu tik pod vrhom loško svetovanje. Pri tem jim bo v pomoč univ. dipl. psiholog Milena Četina iz Velenja. Za pravne nasvete je vsak tretji torek na voljo pravnica Marija Pečnik, za družinsko terapevtsko svetovanje pa po predhodnem dogovoru zakonska in družinska terapevtka Barbara Simonič. Ker se v karitas zavedajo, da je vse več ljudi v finančni stiski, bodo novembra pomagali pri zbiranju hrane za ozimnico. Zadnjo nedeljo v novembru bodo pripravili dobrodelni koncert z naslovom V družini sem doma. Na njem bodo s svojim nastopom k zbiranju prispevkov pomagali različni domači in gostujoči glasbeni izvajalci. Sredstva, zbrana na koncertu, bodo namenili ljudem v stiski. Marija Šukalo V soboto, 25. oktobra, so nazar-ske rokometašice v domači dvorani odigrale pravi derbi proti tekmicam iz ŠD Jadran Bluemarine Hr-pelje. Pred to tekmo sta bili obe ekipi še neporaženi, z zmago pa so gostje ostale same na vrhu prvenstva 1. B državne rokometne lige za ženske. V konkurenci sedmih ekip so imele po treh odigranih krogih popoln izkupiček članice RK Nazarje in ŠD Jadran Bluemarine Hrpelje -Kozina. V Športni dvorani Nazarje se je igralo za sam vrh prvenstvene lestvice. Ta je pripadel gostjam, saj so zmagale z rezultatom 27:32. Ob polčasu so domačinke zao- stajale le za dva gola (14:16). Obetal se je napet drugi polčas, v katerem so gostujoče igralke izkoristile vsako napako ter nezbranost domačih igralk in višale prednost. Pri rezultatu 20:29 so se Nazarčanke zbrale in pokazale, da se ne bodo zlahka predale. Vztrajno so nižale zaostanek, vendar jim je zmanjkalo časa, uspele pa so se približati na pet golov zaostanka. Poraz ni usoden, sezona bo še dolga, nazarske članice pa zasedajo drugo mesto na lestvici. Priložnost za vrnitev v zmagovite tirnice bo to soboto na gostovanju v Brežicah. Roman Mežnar POPRAVEK INFORMACIJE V prejšnji številki Savinjskih novic je bil na predzadnji strani objavljen prispevek o dveh memorialnih tekmah, ki so jih organizirali ribiči Ribiške družine Mozirje. Šlo je za Kojčev in Pogelškov memorial, ne Kojčev in Dobelškov. Za zapisano napako se opravičujem. Benjamin Kanjir 20 Savinjske novice št. 45, 7. november 2014 Ljudje in dogodki PODRUŽNIČNA OSNOVNA ŠOLA NOVA ŠTIFTA Učence obiskali gasilci Kot vsako leto so šolarje na podružnični osnovni šoli v Novi Štifti tudi letos v oktobru, mesecu požarne varnosti, obiskali gasilci. Vsi so lahko prijeli za ročnik in gasili z vodo in z aparatom na prah. Gasilci so jim prikazali reševanje ponesrečencev iz notranjega prostora. Dva gasilca sta si oprtala jeklenke s kisikom, na obraz pravilno namestila dihalne maske in učencem ter učiteljicama nazorno prikazala, kako bi potekalo reševanje v primeru, da bi zaradi ognja in plina ostali v telovadnici ponesrečenci. Na vaji je nekaj učencev oble- žalo v nezavesti v šolski telovadnici. V plazečem položaju sta gasilca preiskala telovadnico in reševala učence iz goreče telovadnice. Nad prikazom vaje so bili šolarji zelo navdušeni. Tisti dan je bila med odmori glavna igra reševanje ponesrečencev, mnogo otrok pa si v prihodnje želi biti v gasilskih vrstah in pomagati ljudem v nesreči. Štefka Sem Ponazoritev reševanja iz gorečega prostora je šolarje navdušila. (Fotodokumentacija Marije Pustoslemšek) OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Prvošolci svečano sprejeti v šolsko skupnost V mesecu oktobru so bili prvošolci Osnovne šole Nazarje in podružnične šole Šmartno ob Dreti svečano sprejeti v šolsko skupnost učencev. Starejši učenci so pripravili lep kulturni program z dramatizacijo igrice Pod medvedovim dežnikom, plesom in petjem. Tudi prvošolci so pokazali, kaj že znajo. Županja Majda Podkrižnik jim je v imenu občine podarila fotografije, ravnateljica Vesna Lešnik in predsednica šolske skupnosti Nadja Jelšnik pa sta jim izročili zaobljubo. Obljubili so, da bodo pridno opravljali svoje dolžnosti in skrbeli, da bo tudi zaradi njih v njihovi šoli lepo in prijetno. Karla Jeromel Rednak Prvošolci so obljubili, da bodo pridno opravljali svoje dolžnosti. LJUBENSKI PALČKI V KRIŠTOFOVI ZAKLADNICI Skupina Palčki iz vrtca Ljubno ob Savinji so se drugi četrtek v oktobru podali na sprehod. Obiskali so trgovino s spominki in sladkimi dobrotami Krištofova zakladnica na ljubenskem trgu. »Naš namen je bil, poleg sodelovanja s starši, ogledati si predmete, ki jih ponuja lastnica trgovine Barbara Trobentar, in poskusiti slastno čokolado, ki jo izdeluje njena mama Helena. Trobentarje-va nas je prijazno sprejela in otrokom predstavila legendo o ljuben-skem velikanu, ki je živel na Kum-prejevi domačiji,« sta nam zaupali Ob zgodbi tudi sladkanje vzgojiteljici Vanda in Andreja ter izpostavili, da trgovinica nosi Krišto-fovo ime, ker želi lastnica ohranjati ljudsko izročilo. Otroci so si lahko ogledali ročno izdelane predmete iz domačega okolja ter mešanice različnih čajev. Najbolj pa jih je pritegnila doma izdelana čokolada, ki je bila paša za oči in skušnjava za želodec. Marija Šukalo Vrtčevski otroci z Ljubnega ob Savinji na obisku trgovine s spominki in sladkimi dobrotami Savinjske novice št. 45, 7. november 2014 21 Šport, Oglasi 19. VOLKSWAGEN LJUBLJANSKI MARATON Maratonsko razdaljo pretekli tudi številni Zgornjesavinjčani Mestna občina Ljubljana in Društvo za izvedbo športnih programov Timing sta 26. oktobra pripravila 19. Volkswagen Ljubljanski maraton. Po ulicah v središču mesta in njegovi okolici je svojo vzdržljivost preizkušalo več kot 22 tisoč tekačev in tekačic v desetih starostnih kategorijah. Ti so premagovali tri različne razdalje, in sicer do 10, 21 in 42 kilometrov. Med udeleženci maratona so bili tudi številni Zgonjesavinjčani. Med bolj vzdržljive vsekakor sodi Lado Janko, ki se je s svojimi 64 leti podal na 21 kilometrov dolgo pot in jo pretekel v dveh urah in šestih minutah. Sicer pa Roman Čretnik ml., ki je 42 kilometrov ljubljanskih ulic pretekel v treh urah in trinajstih minutah ter 15 sekundah, zatrjuje, da je za vsakega udeleženca maratona bistven čas, v katerem je razdaljo premagal, in ne mesto, ki ga je osvojil. »Sam sem si lani zadal cilj, da bom to pot pretekel v treh urah in pol. A sem letos po pripravah ugotovil, da lahko to pot opravim v treh urah in petnajstih minutah. In svoj cilj sem dosegel,« ni skrival zadovoljstva in poudaril, da je bil na preizkušnjo dobro pripravljen, tako da se je lahko naslednji dan podal na delo. Obenem je pohvalil tako organizatorje kot navijače, ki so skrbeli za dobro vzdušje ob progi. Poleg Čretnika lahko omenimo še Urško Ma-rovt, Urško Čopar, Petro Kronovšek, Evgena Juri-ča, Marka Gostečnika, Jureta Herlaha, Marka Vr-šnika in Apolona Marolta. Na seznamu zgornje-savinjskih tekačev manjka še marsikatero ime, a smo našteli le tiste, ki so pretekli maraton in so nam znani po dostopnih podatkih. Na 42-kilometrskem maratonu je prvi v cilj pritekel Kenijec Ishimael Bushendich, Anton Kosmač, najboljši Slovenec, se je uvrstil na 10. mesto. Marija Šukalo Rekreativni tekači iz Zgornje Savinjske doline, ki v Gornjem Gradu trenirajo pod vodstvom trenerja Janeza Pustoslemška, na Ljubljanskem maratonu. (Fotodokumentacija JP) ŠPORTNA DVORANA NAZARJE Super pokal za gluhe in naglušne nogometaše V organizaciji Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje je v soboto, 25. oktobra, v na-zarski športni dvorani potekal super pokal v dvoranskem nogometu za gluhe in naglušne Slovenije. Sodelovale so štiri najboljše ekipe, kot so bile uvrščene na državnem prvenstvu. Zbrane športnike in njihove spre- mljevalce je s pomočjo tolmač-ke znakovnega jezika pozdravil predsednik velenjskega društva Franc Forštner. Župan občine Nazarje Matej Pečovnik je izrazil zadovoljstvo, da so si gluhi in naglušni za lokacijo izvedbe super pokala izbrali prav Nazarje, in jih povabil, da še kdaj pridejo na obisk. Povedal je, da športno udejstvova- ZAHVALA Branko in Marja Šerbela Rupnik se zahvaljujeva vsem delavkam, prodajalkam v zdaj že bivši trgovini ZKZ na Ljubnem. Dolga leta so pridno dostavljale naše nakupe kar v avto ali celo domov, saj nama zaradi stopnic ni bilo mogoče obiskati trgovine. S posluhom za ljudi je občina nato preuredila trg in naenkrat so nama bile dostopne z invalidskim vozičkom vse trgovine v središču Ljubnega. Hvala občini, toda zdaj je vse skupaj za naju postalo nesmiselno, ker so omenjene trgovine preprosto zaprli. Spet bova morala na nakupe z avtomobilom kam drugam, kjer je boljši dostop. Življenje imava spet oteženo, škoda, a tako je, če je dobiček pomembnejši od ljudi. Branko in Marja Šerbela Rupnik, Ljubno ob Savinji Sodelovale so štiri najboljše ekipe, prvenstvu. (Foto: nje ni le merjenje moči, pač pa tudi priložnost za druženje in utrjevanje medsebojnih odnosov. Tekma je potekala malo drugače, kot sicer potekajo nogometne tekme. Navijanje za posamezne ekipe je potrebno izražati s kretnjami, saj vsaj nekateri tekmovalci glasov ne zaznavajo ali jih slabše slišijo. Temu se je moral prilagoditi tudi sodnik. Njegova piščalka kot so bile uvrščene na državnem Marija Lebar) tokrat ni imela običajne vloge in je bolj počivala. Prvo mesto si je priborilo Mestno društvo gluhih in naglušnih Ljubljana, drugo Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor, tretji so bili člani Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske Nova Gorica in četrti člani Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje. Marija Lebar 22 Savinjske novice št. 45, 7. november 2014 Kronika, Zahvale, Oglasi Veš, daje vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, kije v hiši, v mislih si, v besedah naših, le da korak se tvoj nič več ne sliši. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega partnerja Janeza POGOREVCA 16.5.1972 - 28.10.2014 iz Radmirja Iskreno se zahvaljujem vsem za izrečena sožalja, vse darove, darovane sveče in svete maše. Posebna zahvala družinam Pogorevc, materi Antoniji, sosedi Mariji Vreča, Mojci in Ani Kokalj in vsem, ki so priskočili na pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoča Marina IZ POLICIJSKE BELEZNICE • TATVINA KOLESA S POMOŽNIM MOTORJEM Mozirje: 28. oktobra so policisti prejeli obvestilo o tatvini kolesa s pomožnim motorjem v Mozirju. Neznani storilec je v času med 21. in 22. uro lastniku ukradel nezaklenjeno kolo s pomožnim motorjem znamke Tomos Flexer. S tem ga je oškodoval za okoli 500 evrov. • VLOMIL V VIKEND IN NEDOGRAJENO HIŠO Mozirje: 29. oktobra je lastnik vikenda pri Mozirskem gaju opazil talvino v svojem objektu. V notranjost je neznani storilec vstopil skozi kletna vrata, jo preiskal, vendar ni ničesar odnesel. Z vlamljanjem je povzročil za okoli 1.000 evrov škode. Vlomljeno je bilo tudi v sosednjo nedograjeno hišo. Ukradene so bile alkoholne pijače in vrtalni stroj . • UKRADLI PLINSKE JEKLENKE Nazarje: V času med 31. oktobrom in 2. novembrom je neznani storilec iz priročnega skladišča ob trgovini v Nazarjah ukradel 35 desetkilogramskih plinskih jeklenk, in sicer 33 polnih in dve prazni. S tem je nastala materialna škoda, ki znaša okoli 1.800 evrov. Komu bi ptice pele, če ne jutru. Komu bi vrtnice cvetele, če ne ljubezni. Komu bi srce jokalo, če ne tebi v slovo... ZAHVALA Miroslava NOVAK 18.6.1953 - 29.10.2014 Ob boleči izgubi ljubeče žene in svakinje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, monsignorju Jožetu Vratanarju, diako-nu Stanetu Čeplaku, zdravnici Blažič, med. sestram, gasilcem, pevcem in družini Černivšek. Hvala Francki Štiglic za lep govor in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žaluj'oči vsi nj'eni Vse odhaja kakor tiha reka. Le spomini spremljajo človeka. V SPOMIN 9. novembra bo minilo deset žalostnih let, odkar nas je zapustil naš dragi Štefan PODLESNIK 18.12.1973 - 9.11.2004 Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi nj'egovi Savinjske novice št. 45, 7. november 2014 23 Za razvedrilo Cvetke MARGARETA OD TOPLICE IN NJEN FIRBEC Ob odprtju festivala vezenja v Rdeči dvorani v Velenju se je predsednica Drušlva podeželskih žena Toplica mag. Margareta Atelšek poglobila v razstavljene veziljske vzorce. Predstavnico ročnodelske-ga krožka Farnega kulturnega društva Koroška Bela je vprašala: »Gospa, prav lepe prtičke ste sešile, ne vem pa, kaj počnete s temi-le preklami iz vinske trte?« Sogovornica se je znašla v sekundi: »Jaz prav nič. Morda je kdo to pozabil pospraviti ali pa je zgolj dekoracija. Kdo bi vedel.« HUDA MAJCA ZA HUDE BEJBE Pred skoraj polno dvorano kulturnega doma v Mozirju so se pevke skupine M.J.A.V., po domače »dobre mačke«, pojavile na odru v majicah z napisom »kvatro fasala sem«. Na drugi strani je drug napis pojasnil, da je majica najbrž darilo od glasbenih kolegov Kvatro-pircev. Že brez teh napetih majic je pogled na razvnete dame razvnemal domišljijo moškega dela publike. ŽENSKA POLITIKA Stand up komik Ranko Babič v monokomediji Moška copata ugotavlja, da življenje z ženskami ni lahko in da se ima zato tako dobro na odru, kjer ima lahko le tam zadnjo besedo. Življenje v dvoje vsem toplo priporoča, saj bodo le tako ugotovili, kako težko je vsem, ki tako že živijo. Medtem ko njegov dedek ni vedel, kako sesalec zgleda, je oče vedel celo, kje je pospravljen, in je postal z njim najboljši prijatelj, ker mu je njegova rekla, da tako mora biti. 24 Savinjske novice št. 45, 7. november 2014 Križanka, Informacije sestavil: peter udir vzelo tanke liste zvaljan kositer MANJŠI FILIPINSKI OTOK nekdanja spanska valuta nfm. inženir, izumitelj motorja z notr. izgorevanjem (nicolausa.t gl. mesto regije pikardije v franciji vodna žival rastlina. ki pri rasti potrebuje oporo snovni del Človeškega bitja kemijski simbol za amerioij nesorazmerje pes, ki sledi divjad SKUPINSKO LETOVANJE OTROK Ož. MLADINE slovenski pesnik (gruden) nasa neko. alpska smučarka (mateja) gr. mit. letalec zmes izpušnih plinov v ozračju pohoten moški majhno telo močna, krčevita jeza izdelovalec šivan k, igel john enders kdor logično ëklepa. razsoja nadav, naplaCilo mešto pod pohorjem SL. BIATLON-KA (GREGORINI_ hiíni bog pri rimljanih PRIŽNICA prikaz cesa naučenega PRED OBČINSTVOM TESNILO. BRTVILO am. satirik (buchwald) del kmečkega voza TRAVI PODOBNA RASTLINA, LOCEK funkcija, dobljenaz integriranjem največji črnogorski pesnik oragojevič, oliver sovraštvo. nejevolja Širjenje, izžarevanje igralka (turner. 1921-19&5) britanska plošči nska mera OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Male oglase za objavo v tekoči številki sprejemamo do vključno torka. Objavljamo male oglase, napisane na kuponih z oznako za tekočo številko Savinjskih novic, ki jih najdete pod križanko in jih lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno. Objavljamo tudi male oglase naročnikov Savinjskih novic, ki jih pošljejo po elektronski pošti s podatki naročnika. Male oglase lahko oddate osebno na uredništvu v našem delovnem času in v naša poštna nabiralnika (pri vhodu v grad Vrbovec in pri vhodu v uredništvo). Mali oglas lahko vsebuje brezplačnih deset besed, vsaka nadaljnja beseda stane 1,15 evra (DDV vključen). Naročniki Savinjskih novic imajo 15-odstotni popust. Za vsebino nečitljivo napisanih malih oglasov ne odgovarjamo, besedil ne lektoriramo. Po telefonu malih oglasov ne sprejemamo. Uredništvo iClJS ï-iiS""-1 . Pridružite se nam tudi na Facebooku Slovarček: DIT - manjši filipinski otok; GATILO - tesnilo, brtvilo; ODIJ - sovraštvo, nejevolja; J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): OMENEK, AKE, PARADIŽNIK, SRAB, PRATO, OTIS, ELAS, REFORMACIJE, DAM, SAUD, EZ, AKVADUKT, KAROCA, KRZNO, TERACER, TAG, SPINEL, NART, APOSTAT, DESETAR, NAJA, SOLICITANT, TRAK, TROS, TARČA v_J KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 46. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 45, 7. november 2014 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 7. november ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Mali lunin vran ob 18.00. Galerija Nazarje Odprtje razstave slik udeležencev likovne kolonije Les ob 16.00. Kulturni dom Radmirje Koncert S pesmijo v jesen ob 19.00. Kulturni dom Nova Štifta Sobota, 8. november Koncert Zapoj z menoj ob 19.00. Slomškova dvorana v Mozirju Predavanje dr. Christjana Gostečnika Odgovorno starševstvo ob 19.00. Gostišče Prodnik v Juvanju Večer z istrsko domačo glasbo in folkloro Nedelja, 9. november ob 10.00. Športna dvorana Mozirje Odbojkarska tekma OK Mozirje : OK Prebold (st. deklice) Torek, 11. november ob 11.11. Pri Grabnerjevi hiši v Mozirju Pričetek pustnega časa z razglasitvijo nove pustne kraljice in krstom vina Sreda, ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Na kmetiji dinozavrov 12. november ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Na kmetiji dinozavrov ob 17.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Mali lunin vran Četrtek, 13. november ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Lutkovni abonma: Pikec ježek ob 19.00. Glasbena šola Nazarje Javni nastop klavirskega oddelka ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče, težke od 100 do 140 kg; gsm 041/269-989. Prodam dva prašiča, cena po dogovoru; gsm 051/268-544. Prodam prašiče, 25 - 250 kg, in starejše svinje, možna dostava; gsm 031/223484. Prodam meso mlade krave in bika ali menjam za brejo telico; gsm 031/708-263. Prodam prašiča za zakol, domače reje; gsm 041/494-331 ali 041/485-551. Prodam bikca frizika, starega 10 dni; gsm 041/589-165. Prašiče za zakol ali nadaljno rejo prodam; gsm 041/637-241. Prodam meso mladega bika; gsm 041/904-527. Prodam bikca sivca, starega 14 dni, in teličko limuzin, staro 7 dni; gsm 040/137069. Prodam breje krave, čb in čb/ls; gsm 040/745-745. Prodam polovico krave za zakol; gsm 031/708-263. Prodam teličko, staro 1 teden, mesne pasme; gsm 041/783-572. Prodam teličko čb. bbp, staro 10 dni; tel. št. 58-35-239. Prodam pašno telico simentalko, brejo 5 mesecev; gsm 051/319-040. Kupim kravo, telico za zakol ali dopitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim kravo, telico za zakol ali dopitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745. ŽIVALI - PODARIM Podarim dobri družini maltežana, zaradi selitve; gsm 051/355-669. VOZILA - PRODAM Prodam renault safrane, l. 98, 2,0 bencin, 1.000 EUR; gsm 041/249-983. Prodam nissan qashqai 4x4, l. 12/2007; gsm 041/675-730. DRUGO - PRODAM Prodam suha 051/423-279. cepljena drva; gsm ŽIVALI - KUPIM MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ OGREVANJE in VODOVOD Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. ◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Ugodna izdelava nagrobnikov in kamnitih okenskih polic. Tel. 03/89-70-300 ali gsm 070/849-569. Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, peletni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Firšt; gsm 041/809-318. Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji. ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ ODDAM V NAJEM Ugodno oddamo v najem dvoposteljne sobe s kopalnico. Info 041/330-485 (Mojca Kramar Kokalj). Transport Kokalj, Brezje 31, 3330 Mozirje. ◊ VARSTVO OTROK Ponujamo vam urno, dnevno, mesečno varstvo otrok in praznovanje rojstnega dne; Info.: 040/371-999 (Irena). Svet domišljije, Savinjska cesta 1a, Mozirje Prodam štiri zimske pnevmatike con-tiwinter contact, continental, na jeklenih platiščih, dimenzije 195/65/15. Nameščene so bile na wv passatu. Cena 140 evrov; gsm 031/ 366-230. Kupim krave in telice za zakol; gsm 031/832-520. Prodam tračno žago za razrez hlodovine, gsm 031/494-188. Belo, zelo lepo ohranjeno kuhinjo z vsemi aparati prodam (zelo ugodno); gsm 041/265-511. Prodam traktorski rezalec za silažo; tel. št. 58-35-239. Za simbolično ceno prodam omaro za otroško sobo ali predsobo -145 cm (95 cm + 50 cm); gsm 070/550-759. Prodam bukova drva; gsm 041/664296. Prodam vile za bale in enofazni elektro motor, cena po dogovoru; gsm 041/793-278. Prodam bukova, suha cepljena metrska drva; gsm 041/438-096. Prodam dnevni tv regal, dolžine 160 cm, skoraj nov, 40 EUR; gsm 041/249-983. Prodam jogi vzmetnica, 180 - 200, nova zapakirana, 100 EUR; gsm 041/249983. Prodam črno usnjeno zimsko jakno s krznom in črn plašč št. 38/40; gsm 041/339-031. Prodam zimske gume 215/65 R16, rabljene eno sezono, cca 3.000 km; gsm 041/513-270. Prodam leseno lepljeno klado za sekanje mesa; gsm 031/800-852. 4 gume za 4x4 pirelli scorpion STR225/70R15M+S, nove, za pol cene, prodam; gsm 070/22-44-30. Koruzo v storžih ali v zrnju prodam; gsm 041/783-630. Prodam bukova drva; gsm 041/664296. NEPREMIČNINE V bližini Nazarij oddam opremljeno dvosobno stanovanje; gsm 041/423-152. Oddam sobe v najem; gsm 041/280005. Prodam dvosobno stanovanje v Nazarjah, 61 m2 ali menjam za bivalni vikend; gsm 070/708-154. Prodam obnovljeno garsonjero v okolici Nazarij; gsm 031/526-984. Ugodno prodam lepo 87m2 veliko stanovanje v Mozirju; gsm 030/284-699. Prostor za prodajalno, mirno dejavnost v centru Mozirja oddam; gsm 041/650151. OSEBNI STIKI 45-letni moški si želi skupnega življenja z dekletom do svojih let; gsm 031/807-376. 26 Savinjske novice št. 45, 7. november 2014 Oglasi NAGRADNA IGRA Kil '.I ko ii ilavili r iflflepift" na dopisnim (p nam jisi^ji^u _ ^^^^ pn.i.-iKi prvl|i"c- n.=i n.v Savinjske mtviire, Savinhi. i ri iti H v Z J J | N.i7ir]p, ilfi ] I nc^cniliri/Olfl. > ™ Miti pi .ivi nimi r( -ilviii > Liuim ' —. hjj tub jI ■ ir nk'bi! ■ i L;< I ■. ; j ■. ■ rrsgfad^ Jti piodarja Crem«l« ' m % Dragebrajke iifbralci, pred Vami je nagradna igra,*f4iaten ijjprate drezati ^ , ¿podnjo sliko in jo pravi Ino sestaviti^^ ^ r- m » ® ,. ________tŠJ&SM_„_________ Med vstfllr, (ti I!epr,1vilrir5w5f1k prednju nilogp. ¡t Lil J rili rtiiiibnjer Sinem i Krefi, s,p. . fieritit Al, fteiica cl) Savinji, VI ji jim i r ju T taliti ku, firftftk 64, Gomil Gr.id in K.ilarin)Bniii, Planina 15, Ljiiluin nh Savinji ¡em i l.ij <;e : .■„■.■.;■ i vn.afm I i ir ¡šivu liajtiavieiP dn J J iii>v: mjri .'in I i i bnH& [KFUTPII d milu € G&gsffi € i Savinjske novice št. 45, 7. november 2014 27 SKIrOj3ENKQ14 - FRANCIJA SAMU TURS 13. - 22. DEGEMBRA>2014™ VARS: NAMESTI I EV V APARTMAJIH, 6 DNEVNA SKI KARTA IN AVTOBUSNI PREVOZ od 230 € do 345 €/osebo. 182 km prog, ¡pdalj&nosí od srn ud se a 200 m SERRE CHEVALIER & BRIANSOIM: NAM ESI il t V V APARTMA IIH, 6 DNEVNA SKI KARTA iN AVTOBUSNI PREVOZ od 231 € do 283 C/osebo, 250 km prog, oddaljenost od srnucisca 200 m ODHODI ZAGOTOVLJENI!10M 666 207RAMU TURS m S' Naročniški klub SAVINJSKE NOVICE Ugodnosti za naročnike Nižja cena tednika Savinjske novice Za naročeni in dostavljeni izvod Sa vinskih novic plačate manj kot pri vaiem prodajalcu iasopisov. Brezplačna dostava Savinjskih novic rta celotnem območju Republike Slovenije, Dostava na drug naslov Med dopustom ali med daljšo odsotnostjo vam Savinjske novice dostavimo na drugi želeni naslov. Popusti Naročniki Savinjskih novic imajo 15 % popust pri objavah osrnrtnii, ¡ah val, malih oglasov in iestitk bralcev. Nagradna žrebanja Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti ..) za naročnike Savinjskih novic.