UDK 886.3.01—1 France Bernik SAZU, Ljubljana R I T E M I N B E S E D N I P O M E N Y V E R Z U Teorije o ritmu so različne. Slovensko pesniško gradivo dokazuje tako tipo- logijo ritma, ki se ne opira zgolj na lastnosti ritma znotraj njega samega, temveč ji je merilo opredeljevanja funkcija ritma v verzu in v pesmi kot širši estetski strukturi. Different theories of rhythm have been propounded so far. For Slovene poetry such a typology of rhythm is found to be adequate which is based not merely on the properties of rhythm in itself but takes the function of rhythm in the verse and in the poem as a broader aesthetic structure for its defining criterion. V s t rokovni l i t e ra tu r i že dolgo p r e v l a d u j e stal išče, da je za raz lago in v r e d n o t e n j e l i rske poez i j e r a z i s k a v a r i t m a os r edn jega p o m e n a . T a k p r i s t o p k l irski poez i j i j e seveda zah tevne j š i , kot se zdi na p r v i pogled , s a j r i t em l i rskih verzov ni i s toveten z r i tmom, k a k r š n e g a o d k r i j e m o v d r u g i h umetnos t ih ali z r i t m o m nasp loh . Verzni r i t em se močno r a z l i k u j e celo od r i t m a v p r i p o v e d n i prozi , č e p r a v gre v b i s tvu za isti pos topek be- sednega ob l i kovan j a , ki pa ima v raz l ično o rgan i z i r anem j ez ikovnem g r a d i v u raz l ičen z n a č a j , raz l ično vlogo. R i t em oz i roma n j e g o v a f u n k c i j a v m a n j š i h in več j ih s i n t ak t i čno - seman t i čn ih sk lop ih t ako ne o z n a č u j e zgolj posamezn ih u m e t n i š k i h del , t emveč je v i d n a p o s t a v k a v r az l ikova- n j u l i t e r a r n i h zvrst i . I n d i v i d u a l n i h in sp lošn ih lastnost i r i tma t e d a j ne kaže sp r eg l eda t i p r i t eo re t i čn ih nit i p r i p r a k t i č n i h r a z i s k a v a h prob le - ma , k l j u b t emu da te las tnost i ne bodo v o s p r e d j u naše pozornost i . R a z p r a v l j a n j e v p r i č u j o č i š t u d i j i se bo omej i lo n a verzni r i tem, zlast i na r a z m e r j e ve rznega r i t m a do i zpovedne oz i roma sporoči lne vsebine poez i je . Y zvezi s tem je n u j n o p o t r e b n o omeni t i v s a j t iste r i tmo tvo rne e lemente , ki vsak zase in vsi s k u p a j u s t v a r j a j o r i tem. N a j p r e j je t u k a j me t r i čna shema , v n a p r e j določeni s is tem n a g l a š a n j a in n e n a g l a š a n j a be- sednega g r a d i v a z us t rezno o d m e r j e n i m i v r s t i cami , k i t i cami , p r emor i , za- p o r e d j i r i m i td . I zpo ln i t ev m e t r i č n e sheme z živini j ez ikom ali be sedna r ea l i zac i j a me t r i čnega vzorca p r e d s t a v l j a — poenos t av l j eno rečeno — r i tem. Seveda besedna r ea l i zac i j a m e t r i č n e g a s is tema ni p r e p r o s t a ni t i t e d a j , ko se živi jez ik p r i l a g a j a m e t r u , n i t i t e d a j , ko k rš i m e t r i č n o shemo, ko ods topa od z a č r t a n e g a t lorisa n a g l a š a n j a in n e n a g l a š a n j a ali ga celo z a n i k a . Morda se zdi na v idez prot i s lovno, v resnici p a je nespo rno spo- z n a n j e , da o p o z a r j a t a k o p r i l a g a j a n j e m e t r u kot o d m i k a n j e živega je- z ika od a b s t r a k t n e sheme n a pr i so tnos t me t r i čne zasnove v vezan i be- sedi. zato je ugo tav l j an j e metr ičnega sistema nepogreš l j iva nu jnos t p r i raziskavi pesniškega r i tma. Ali na k r a t k o : m e t r u m je p rv i in osnovni r i tmotvorni element verza. Poleg n jega poznamo v vezani besedi še d ruge r i tmične de javnike . Neposredno vpl iva na r i tmičnost verzov, kolikor je sploh ne u s tva r j a oziroma sous tvar ja , r ima, mimo n j e p a se v k l j u č u j e v obl ikovanje čutne plas t i poezije še izbor besednega g rad iva in z n j i m vred posebna s intaksa, t ako imenovana ins t rumen tac i j a verzov, za ka- tero je znači lna s t rn jenost izraza, pogosto tud i g r a m a t i k a l n a ohlapnost ali nedodelanost . Vse to sodi z metrom kot poglavi tn im usmer jeva lcem r i tma v sklop tistih de javnikov , ki u t eme l ju j e jo čutno plas t pesniške besede. V središču ču tn ih silnic poezi je je seveda dialekt ično soodvisno r azmer j e med met rom in r i tmom, n j u n o povezovanje in r a z h a j a n j e . P r e u č e v a n j e r i tma p r a v spričo metr ično-r i tmične soodvisnosti dolgo ni pres topi lo območja teh odnosov. Verzologi dolgo niso prenesl i razisko- v a n j a r i tma v širši kontekst pesniške umetnost i , v območje verza kot celovite, a raznorodne s t ruk ture . Celo Wol fgang Kayser , ki mu težnje po s intet ičnem o b r a v n a v a n j u posameznih sestavin l i terarnega dela kot je- zikovne umetn ine ne gre odrekat i , je pr i s is tematičnem p re i skovan ju r i tma ostal v bistvu zno t r a j omenjene dvojnost i , zno t r a j abs t r ak tne verz- ne sheme in konkre tne jezikovne izpolni tve metr ične sheme. V njegovem r a z p r a v l j a n j u o r i tmu,1 k j e r je dal prednos t splošnim znači lnost im besed- nega r i tma v poezij i p r ed individualnimi , k l j u b taki usmeri tvi ne m a n j - ka samozavesti , s a j p o u d a r j a , da se mora nas lan ja t i bolj na lastna do- g n a n j a kot na že znane ugotovitve verzološke znanosti . Zdi se mu prav i l - neje, če k l j u b tvegan ju m a n j zanesl j ivih posegov v neznano snov odkri - va nova pota v malo raziskanem področju pesniškega r i tma, k a j t i p rep r i - čan je, da je verzologija t u k a j šele na zače tku svojega dela. Vseeno kaže ponovit i že zap isano trdi tev, da izha ja Kayser p r i označevanju razl ičnih t ipov r i tma predvsem, če ne izk l jučno iz že omenjenega r a z m e r j a med metrom in besedno uresniči tvi jo metra . »Ka j se zgodi«, se sp rašu je , ko določa p rv i t ip r i tma, »če ostane r i tem neke pesmi ka r na jb l iže met ru . Če se izpolni vsak naglas in če premori p r i b r a n j u us t reza jo vedno in samo premorom v shemi?«2 Odgovor na v p r a š a n j e mu duje vtis, ki ga je mogoče dobiti p r i b r a n j u neke Pla tenove pesmi: togost, t rda okornost, odrevenelost . Besedni tok v pesmi teži k popolni pravi lnos t i v naglaša- n ju in nenag la šan ju ter v p remor ih med verzi. Enako močni naglasi in enake r azda l j e med n j imi u s t v a r j a j o enoglasnost verzov brez melodič- 1 Kleine deutsche Versschule 1962, 100—120 (prva izdaja 1946). 2 Navedeno delo, 104. nosti, pesniški jezik brez no t ran jega va lovan ja in napetost i . Na tančno izpo ln jena met r ična shema je uniči la r i tem. In tako kot je Kayser opre- delil ta r i tem in ga imenoval »metrični ritem«, je v navedenem delu ob konkre tn ih p r imer ih iz nemške poezi je opredeli l še »tekoči«, »gradi tel j - ski«, »krhki ali droblj ivi« in »deroči« ri tem. Opozori lo na Kayser jevo t ipologijo r i tma p a ne bi bilo verodostojno, če ne bi omenili še njegovega p r i zadevan j a , da bi r i tem kot del celote le nekako vkl juč i l v večje ali širše s t ruk tu re verza. Tako u s t v a r j a po njegovem tekoči r i tem pogoje za melodično sprost i tev besed, ka r oslabi pomensko plas t jez ika in sporo- čilno vsebino pesmi v celoti. Naspro tno je pr i pesmih z grad i te l j sk im r i tmom uč inkovan je r i tma in s tem verzne zvočnosti bol j zadržano, stop- n j u j e p a se pomenska moč besede itd. Ne glede na tako povezovanje ri t- mičnih sestavin v verzu s pomenskimi sloji besede je t reba reči, da za- vzema pri Kayse r ju ta vidik op rede l j evan ja r i tma drugotno, če ne ka r obrobno mesto. Soodvisnost r i tmike in semant ike je avtor š irokopotczno začr ta l le pr i tekočem r i tmu, med tem ko je gradi te l j sk i in deroči r i tem skušal označit i v tem pogledu le s pomočjo tekočega r i tma, tako da je oba t ipa p r imer j a l s tekočim r i tmom, ki mu p reds tav l j a izhodiščni po- loža j r azmiš l j an j a . Pr i t ako imenovanem k rhkem ali d robl j ivem r i tmu je p r i m e r j a v o celo opusti l in s tem osta ja ta t ip r i tma sploh z u n a j kon- teksta , z u n a j teoret ične domneve o pomenski soodvisnosti. Toda tud i brez omenjene neizdelanosti r azkr iva Kayser jevo sicer lucidno oprede- l j evan je r i tmičnih t ipov dejstvo, da je to sestavino pesniškega jezika raziskal p redvsem v razmer ju do n j e same, v r azmer ju zamisli in ures- ničitve, in ne tud i glede na n jeno odvisnost do drugih plas t i verza. Deloma je opisano t ipologijo pesniškega r i tma spremeni l Kayser v svojem osrednjem delu Das sprachl iche Kunstwerk . 3 Iz n j e je izločil k r h k i ali drobl j iv i r i tem, s k o r a j nobene pozornost i ni posveti l metr ič- nemu r i tmu, uvedel p a je novo kategor i jo ri tmu, tako imenovani plesni r i tem. Bolj kot sicer si je t u k a j p r izadeva l vk l juč i t i r i tem v kontekst verza, venda r je očitno, da mu kontekst verza pomeni le široko, vsestran- sko po jmovan je pesniškega stila, ne p a funkc iona lne soodvisnosti med tako imenovanimi oblikovnimi in vsebinskimi p las tmi verza, za ka r v našem razmiš l j an ju predvsem gre. Po jmovan je r i tma kot soočenje metr ične sheme in jezikovne izpolnitve te sheme sodi danes že bo l j ali m a n j med abecedne resnice verzologije, za to p reučevan je p rob lema zgolj s tega v id ika ni več smiselno. V sredi- šču prob lemat ike stoji v p r a š a n j e o razmer ju med r i tmom in semant ično 3 Das sprachliche Kunstwerk 1962, 241—263 (prva izdaja 1948). vsebino poezi je . V p r a š a n j e , ki ni od d a n e s in ki i m a k l j u b r a z m e r o m a s k r o m n e m u r a z i s k o v a l n e m u z a n i m a n j u in še s k r o m n e j š i m r ezu l t a tom ta - kega z a n i m a n j a že svojo t r ad ic i jo . Zas t av l j a l e so si ga zlast i t is te smer i v r a z v o j u l i t e r a rne vede, ki so n a p o v e d o v a l e t ako imenovano metodo no- t r a n j e g a p r i s t o p a , metodo i n t e r p r e t a c i j e l i t e r a tu re , p r e d v s e m p a je na v p r a š a n j e p o s k u š a l a odgovor i t i s ama i m a n e n t n a l i t e r a r n a k r i t i k a . Rusk i formal i s t i 4 so kot p r e d h o d n i k i me tode n o t r a n j e g a p r i s t o p a k l i t e r a tu r i n p r . z an ika l i v p r v e m o b d o b j u svojega r a z v o j a t e d a j ve l j avn i aks iom, da je umetnos t , t u d i p e s n i š k a umetnos t , m i š l j e n j e v p o d o b a h . Sp re j e l i so n a z i r a n j e , po k a t e r e m je vloga k o m u n i k a c i j e v poezi j i d r u g o t n e g a po - mena , p r v e n s t v e n a f u n k c i j a pe sn i škega j ez ika je es te tska , k a r pomeni , da je u m e t n i š k a u s t v a r j a l n o s t n a r a v n a n a i z k l j u č n o k besedi , k jez ikov- n e m u g rad ivu pesn i š tva . Sp loh ima beseda p o n j i h o v e m z g o d n j e m p o j - m o v a n j u i z k l j u č n o ču tno , to je zvočno v rednos t , šele pozne je , v d r u g e m o b d o b j u svojega d e l o v a n j a po letu 1920 in v s p r e m e n j e n i h d r u ž b e n i h okol i šč inah , z a g o v a r j a j o s tal išče, da g r a d i v o poez i j e ni čisto m u z i k a l n i e lement in da beseda t u d i v verzu ne more bi t i povsem osamosvo jena od s i n t a k t i č n i h in s e m a n t i č n i h zakoni tos t i . G lede na p o v e d a n o r u s k i m for- mal i s tom zlast i spoče tka ni bil n a m e n p e s n i š k e g a j ez ika v s p o z n a v a n j u s tva r i in p o j a v o v , t emveč v v i d e n j u in senz ib i lnem d o ž i v l j a n j u . Na loga poez i je je bi la po n j i h o v e m p o j m o v a n j u in pod vp l ivom t e d a n j e f u t u r i - s t ične umetnos t i v o d k r i v u n j u nač ina , k a k o dož iv l ja t i p roces u s t v a r j a n j a nekega sve ta p o j a v o v , za to j im je bi lo vse že u s t v a r j e n o p o s t r a n s k e g a p o m e n a . Pesn ik teži k t a k e m u u s t v a r j a l n e m u p o s t o p k u , ki oteži ali v s a j upočasn i k o m u n i k a c i j o , n j egov n a m e n je, du bra lcu p r i p r a v i h k u r n a j b o l j p o d a l j š a n e m u s p r e j e m a n j u u m e t n i š k e resničnost i . L a h k o si p r e d - s t a v l j a m o , k a k o so rusk i formal i s t i po vsem tem p o j m o v a l i r i t em, zvočno ozi roma č u t n o p l a s t pe sn i ške besede, in k a k o p o m e n s k o vseb ino verzov. Soodnosnost i teh dveh ses tavin v vezan i besedi in z od ločnim p o u d a r - k o m na p rv i , se p r a v i n a zvočni p r v i n i j e z i k a so posvet i l i p r e c e j š n j o po - zornost L. P . J a k u b i n s k i , C). M. Br ik in B. M. E j x e n b a u m k a k o r t u d i J. N. T y n j a n o v . 6 Morda je za r azvo j sodobne verzologi je in za p rob lem, 4 Prvo razpravo o ruski formalistični šoli je v slovenskem strokovnem časo- pisju objavil Anton Ocvirk: Formalistična šolu v literarni zgodovini. Slovenski jezik I, 1938,'154—161. Prim, še Ocvirkovo razpravo Historizem v literarni zgo- dovini in njegovi nasprotniki. Ljubljanski zvon 1938, 9—18. V jugoslovanskem merilu je pomembna razprava Aleksandra Flakerja »Formalna metoda« i nje- zina sudbina. Pogledi 55, 135—147. Prvi obsežnejši izbor tekstov ruskih formali- stov pu je pripravil Aleksandar Petrov, ki je Poetiki ruskog formulizma iz letu 1970 napisal tudi uvodno študijo. 5 Print. Lev Petrovič Jnkubinskij: O zvukax stihotvornogo jazyka, Sbornik po teorii poetičeskogo jazyka 1, 1916, 16—30; Nakoplenie odinakovyx plavnyx v ki nas z a n i m a , n a j p o m e m b n e j š a teor i ja T v n j a n o v a . Pisec k n j i g e Prob le - m y s t ixo tvornogo j a z y k a je n a j b o l j r a d i k a l n o zas tav i l v p r a š a n j e raz- m e r j a med pesn i šk im r i t m o m in pesn i ško se inant iko. I z h a j a l je iz po- s t avke , da si v vezani besedi r i tem kot t ako imenovan i k o n s t r u k t i v n i d e j a v n i k , ki nad d r u g i m i p r e v l a d u j e , l ahko p o d r e d i ostale ses tav ine verza , to p a že določa p o l o ž a j p o m e n s k e p l a s t i v poez i j i . Bol j kot oba n j e - gova somiš l j en ika se je T y n j a n o v op i ra l t u d i n a i zde lano s eman t i čno f i lozof i jo jez ika , ki bi zas luži la pozo rne j šo anal izo , v e n d a r n a j na t em mestu označ imo le t eme l jno r a z m e r j e ruske fo rma l i s t i čne šole do obeh pog lav i tn ih e lementov verza . Določne je n a j o b l i k u j e m o že n a k a z a n o ugo- tovi tev, da so ruski formal i s t i po letu 1920 odstopi l i od p r v o t n e in s k r a j - no enos t r anske koncepc i j e o p e s n i š k e m jez iku , od r a z u m e v a n j a poezi je kot z a p r t e , težko k o m u n i k a t i v n e govorice in h k r a t i od p o j m o v a n j a besed- nega g r a d i v a poez i j e kot i zk l j učno ču tnega ali zvočnega e lementa . V d r u g e m , z a d n j e m obdob ju r u s k i m fo rmal i s tom v e z a n a beseda ne pomeni več čiste r i tmike na sp ro t i n e u t a j l j i v i m , a svo jevrs tn im s k l a d e n j s k o - p o - m e n s k i m k o m b i n a c i j a m , p a t u d i n j i hovo p o j m o v a n j e s k l a d e n j s k o - p o m e n - skili zvez v poez i j i ni de ležno posebne pozornos t i , k l j u b t emu da zvoč- nosti ne o b r a v n a v a j o več kol ed ino p rv ino , še vedno pa jo s p r e j e m a j o kot p r e v l a d u j o č o las tnost verza . T u d i eden n a j v i d n e j š i h n e m š k i h teoret i - kov m e t o d e i n t e r p r e t a c i j e , Emil S ta iger , i z h a j a v svoji k n j i g i G r u n d b e - g r i f f e de r Poe t ik 0 iz t rd i tve , da je i n t i m n a povezanos t p o m e n s k i h in m u z i k a l n i h kva l i t e t v verzih b i s tvo poez i je , p r i p o m i n j a pu, da se miselno rac iona ln i in zvočni e lement v poez i j i n a v a d n o i z k l j u č u j e t a . »Če se pesn ik resno i z p o v e d u j e in z j a sno logiko, p o g r e š a m o v pesmi glasbo. Mi š l j en j e in p e t j e n a m r e č ne gres ta skupa j . « 7 R a z m e r j e dveh o s r e d n j i h ses tavin v ve rzu se po vsem tem zdi S t a i g c r j u zap l e t eno in prot i s lovno, za lo je r a zuml j i vo , če je ostalo kot o d p r t o v p r a š a n j e povsem na robu n jegov ih r a z m i š l j a n j o p o j m u l i rskega in l i rske poez i je . T o in z g o r a j p o v e d a n o samo p o t r j u j e vseskozi navzočo, bol j ali m a n j imp l i c i t no misel o tem, k a k o težko se verzo log i ja p r e b i j a h k o m p l e t n e j š i o b r a v n a v i r i tma , k a k o nesp roščena so še n j e n a p r i z a d e v a n j a , da bi p o j a v r i tma osvet l i la iz r azda l j e , iz ses tavin , ki so sicer soodvisne od r i tma in praktičeskom i poetičeskom ju/.vkax. Sbornik po teorii poetičeskogo jazyka II, 1917, 15—23. Osiin Muksimovič Brik: Zvukovye povtory, Sbornik po teorii poeti- českogo jazyka 11,1917,24—62; Bitni i sintuksis. Novyj Lef 1927,3—6. Boris Mi- liujlovič Ejxenbuiim: O zvukux v stixe, Skvoz' literatury 1924. Jurij Nikolajevič Tynjunov: Problemy stixotvornogo jazyka 1924. Širši izbor iz navedenih verzolo- škili razprav prinaša srbohrvaška izdaja Poetika ruskog formalizma 1970. 0 Grundbegriffe der Poetik 1966 (prva izdaja 1946). 7 Navedeno delo, 37. r i t e m od n j i h , v e n d a r i m a j o las tno ident i te to . N a š a r a z p r a v a se bo usme- ri la p r a v v to, k o m a j za s t av l j eno in s k o r a j povsem n e r a z i s k a n o p ro - b lemat iko . P o s k u š a l a bo oprede l i t i r i t em ne samo glede n a n jegovo po- gojenost p o me t r i čn i shemi in glede na r a z h a j a n j e s shemo, t emveč bo p o s k u š a l a r a z k r i t i p o l o ž a j r i t m a z n o t r a j s t r u k t u r e verza . P r i tem si ne bo mogla dost i p o m a g a t i s p o j m o v a n j e m , da i m a v s a k a pesem svo j i n d i v i d u a l n i r i t em, k a r je seveda res, k a k o r t u d i ne z i s k a n j e m sp lošn ih znač i lnos t i r i t m a in n j i h o v i m u t e m e l j e v a n j e m v t ipologi j i r i tma . Č e p r a v ta p r i z a d e v a n j a p o m e n i j o določen n a p r e d e k v verzologi j i , j i h k a ž e p r e - seči in v p r a š a n j e zas tav i t i d r u g a č e in v š i r šem smis lu : K a t e r i so možni po loža j i in možne f u n k c i j e r i t m a z n o t r a j ve rzne celote in k a k o ti po loža j i r i t m a v p l i v a j o n a d r u g e ses tav ine verza , z last i na n jegovo p o m e n s k o v rednos t? E n e g a t e m e l j n i h po loža jev , ki ga l ahko i m a r i t em v ve rzu , dob ro p o n a z a r j a J e n k o v a pesem Vasovavec. 8 Pe sem iz Jenkovega z g o d n j e g a časa ima š t i r i k i t ice s š t i r imi v r s t i c a m i in m e t r i č n o obl iko dvos top ičnega a m f i b r a h a . V s a k a d r u g a vrs t ica v ki t ic i je n e p o p o l n a ali k a t a l e k t i č n a , z a p o r e d j e r im je p r e s t o p a j o č e : a b a b. P r e d n a m i je t e d a j pesem, ki jo g lede na op i sano k i t i čno in m e t r i č n o z g r a d b o i m e n u j e m o a l p s k a poskoč- nica in ki je b o l j kot za J e n k a v m a r s i č e m z n a č i l n a za več j i del naše s t a r e j še pe sn i ške t r a d i c i j e od Va len t ina Vodn ika da l j e . Le burja nuj vleče, W — w w — w // zapade naj sneg, w — w w -II drevesa obleče, W — w w — w // pokrije nuj breg! W — и и - / / « Nuj voda zastane, W — u u — w // se skrije pod led, W — w w - / / naj pota mi znane w — и и — w / pokrije zamet! w — w w - / / Naj v t'mo se zavije w — w W — w / ponočno nebo. w — w w -II naj luna zakrije w — W W — w / mi svojo glavo! w — -II Ljubezen kuzulu w — WW — w / mi pot bo do tjè. w WW -II kjer v izbici zula W — WW — w / me čuka dekle. w — WW - / / " Zbrano delo I, 1964, 129. Pesem je nastala letu 1852 in je bila prvič objav- ljena v Glonurjevi izdaji Simona Jenku zbranih spisov 1921. Pr i b r a n j u navedenih verzov slišimo, iz metr ične sheme pa razločno vidimo, da so v pesmi real iz i rani vsi metr ični naglasi. Y p rv i kitici se verzi celo pokr iva jo s pomensko zak l jučen imi celotami in k repk i metr ični oziroma smiselni p remor i (//) ob koncu verzov samo še s t o p n j u j e j o na- glašeno zlogovanje ali skand i r an j e pesmi. P r izna t i sicer moramo, da vsi stihi niso pomenske celote in da si pesnik v n a d a l j e v a n j u pomaga z verz- nimi prekorač i tvami , čeprav v našem p r imeru morda ne gre za p rave prekorač i tve , s a j se p rv i stih kot s lušna in pomenska kval i te ta nepris i l jeno, sko ra j organsko n u j n o dopo ln ju j e z drugim, t r e t j i s četr t im, tako da ki t ica ne p reds t av l j a št ir ih vrstic, temveč dve dvovrst ični po- lovici. Če p r i Vasovavcu k l j u b temu upo rab l j amo izraz verzna p rekora - čitev, z n j im označujemo predvsem različen zak l juček k ra tk ih a m f i b r a - škili stihov. Y tem pogledu imamo v drugi kitici en en jambement , v t re t j i in četr t i p a po dva. Nu p rv i pogled tâko p rekoračevan je verzov nekoliko sprosti zvočno togost pesniškega besedila, sa j imamo z d a j ob k r e p k i h zarezah še k r a t k e in š ibke premore (/) na koncu miselno nedokončanih vrstic. Toda p rekorač i tve na istih mest ih — v drugi kitici p r i t r e t j em verzu, v t re t j i in četr t i kit ici p r i p r v e m in t r e t j em stihu — zav i ra jo mož- no sprost i tev in s svojim enakomern im p o j a v l j a n j e m spet bol j ali m a n j k r e p i j o t rdo slušnost besedila. Drugo, ka r zanesl j ivo do jamemo pri b r a n j u pesmi, so razmeroma močno pouda r j en i zlogi, kakor so močni in izraziti tud i p remor i ob koncu neprekoračcni l i vrstic in ob koncu kitic. Čep rav pos lušan je lastnega b r a n j a verzov lahko razl ično ocenju jemo, ob Vaso- vavcu in množici drugih pesmi, ki bi j ih Vasovavcu mogli pr idruž i t i , ne more biti dvomov. Pesniško besedilo se tu sko ra j stoodstotno podre j a metr ični shemi, v sistemu naglašenih in nenaglašenih zlogov popolnoma, nezna tna ods topan ja odkr ivamo le v en jambement ih , v ka te r ih se sicer p l a h o napovedu je r i tem, a se spr ičo omenjenih okoliščin še ne more raz- viti. V pesmi, ki uč inku je kot enakomerno s k a n d i r a n j e in v ka ter i ne zaznamo n ikak r šnega no t ran jega va lovan ja besednega gradiva ne melo- di je , r i tmu ne gre d rugačna oznaka kot zuorti ritem. N a j se že podre ja metru ali p a n a j je navzoč zgolj s svojo nenavzočnost jo, v vsakem pr i - meru je položa j r i tma v verzu pos t ranskega oziroma ničnega pomena. O b taki n jegovi podrejenost i in spričo nasi lne met r ike je n u j n o pr iza- deta tudi semant ična plast pesniškega jezika, ka j t i t rdo in enakomerno nag l a šan j e pouda r j en ih zlogov moti b r a n j e pomenske vsebine stihov. Drugačen položaj in d rugačno funkc i jo ima r i tem v Jenkovi pesmi Z a k a j me ne l jubiš?,9 ki je nas ta la v pesnikovi d u n a j s k i dobi, š t ir i leta • Zbrano delo I, 1964, 43. Pesem je nastulu 15. decembra 1856 in Jenko jo je uvrstil v Pesmi 1865. po Vasovavcu, in je nap i sana v popolnem in nepopolnem t r is topičnem a m f i b r a h u . N j e n a ki t ica je pe tvrs t ična in zapo red j e r im je p res topa joče z doda tn im re f r enom: a b a b c. Metr ična shema pesmi je tore j ista kot p r i Vasovavcu, le verz je za eno popolno ali nepopolno stopico da l j š i in ki t ica ima pet verzov namesto št ir ih. K l j u b na videz nezna tn im spre- membam je razloček med Vasovavcem in našo pesmijo izjemno velik. Vse misli, ki v prsih sem skrite Л-— // '- / pred drugimi nosil ljudmi, '- / — '- 11 vse tebi so davne očite, / — '• // ne ena neznana t i n i ; — — / '- '- Ц in vendar, zakaj me ne ljubiš? // / / Vse trude, skrbi, hrepenenje, —-Ï / / '- Ц '-— // saj nisem jih nosil za sé; '- / — - // posvetil sein tebi življenje, / — / / poklonil sem tebi srcé; '- / — - // in vendar, zakaj me ne ljubiš? // '- '- 11 Premisli noči prebujene / ' '• / in žalostne dneve preštej, / — — // in solze za tč porojene / '- / premisli jih vse in povej, '- - I / / povej mi, zakaj me ne ljubiš? // '- // Za rane, za žalost obilo. '- / / '- / / za dni, ki mi temni teko, '- // — — -i '- Ц za ves moj pekel mi v plačilo '- '- / / izpolni vsaj zadnjo željo: '- / — '- — II Povej mi, zakaj me ne ljubiš? '- // '- // N a j p r e j opazimo, če na t anko pr i s luhnemo verzom, da pesniška govo- rica t u k a j še zdaleč ni tako p r i l ago jena met r i čnemu obrazou kot p r i Va- sovavcu. Že v p rv i kit ici ods topa jezik od p redp i sanega me t r a : prvi , t re t j i in četr t i verz se začen ja jo s š ibkejš im pouda rkom (v) namesto z nenaglašenim zlogom, tako tud i p rv i verz druge kitice, ka r je razvidno iz r i tmičnega zap isa pesmi. Sistem i iaglušanja in nenag la šan ja p a ni edino področje , k j e r se uve l j av l j a r i tem pesmi. Kot je znano, navadno r a z p a d e j o da l j š i verzi v k r a j š e r i tmične enote ali kolone in tr is topični a m f i b r a h v pesmi Z a k a j me ne l jubiš? kaže v tem pogledu dovol j pisano sliko. Če imamo pr i Vasovavcu k o m a j dva met r i čna in ne r i tmična t ipa , odkr i jemo v naši pesmi k a r d v a n a j s t razl ičnih r i tmičnih enot, od na j - k ra j š ih ali dvozložnih do n a j d a l j š i h . T a k o se osemkrat pojavi kolon '- '•—, sedemkrat — , šes tkra t ' in pe tk ra t kolon v obliki — - . Vse te r i tmične enote so zas topane po enkra t ali na j - večkrat t r ik ra t v vseli ki t icah. D r u g e r i tmične enote so m a n j številne: po t r ik ra t sta navzoča kolona — — in — , po d v a k r a t dvo- zložni - , štirizložni '- in petzložni — '- ter po enkra t trizložni - , štirizložni — — in šestzložni kolon - — '-. Posamezne r i tmične enote se v kitici navadno ponovi jo enk ra t ali dva- kra t . Samo iz jemoma je r i tmična enota zas topana v eni kitici t r ikra t . V drugi kitici je t aka enota , v t re t j i se po t r ik ra t ponovi ta ko- lona '- in '- '- . K a j sledi iz povedanega? Predvsem ugotovitev, da je r i tmična razčlenjenost v pesmi nenavadno pest ra , k a r p o t r j u j e poleg že omenjenega tudi okoliščina, d a u p o r a b l j a Jenko v pesmi pet vrst ločil: vejico, podpič je , dvopičje , v p r a š a j in piko. Na- sprotno imamo v Vasovavcu samo t roje ločil. Po temtakem pri pesmi Za- k a j me ne l jubiš? ne moremo govoriti o enoglasni zvočnosti ali celo o eno- ličnem, dolgočasnem skand i r an ju , o met r ičnem b r a n j u vrstic. Noben verz kot celota se v r i tmično enaki obliki ne ponovi dvakra t , r i tmično enaki so le ref renski stihi, ki p a imajo taki , kak r šn i so, nalogo, da za- k l j uču j e jo r i tmično razgibanost kit ic in s p o n a v l j a n j e m s topn ju j e jo nj i - hovo liričnost. To s topn jevan je doseže vrhunec ob koncu četr te kitice, ob koncu pesmi, ko se re f ren osamosvoji in postane samostojen vpraša ln i s tavek. Mar raznolično sestavl jenemu r i tmu in njegovemu s topn jevan ju ni podobno tud i sporočilo pesmi? Sporočilo, ki bi ga lahko opisali takole: Neposredno po pesnikovem začetnem, čeprav ne na ivnem začuden ju , ker mu dekle ne vrača l jubezni , se oglasi žalost, ki se vse bol j s topn ju je , dokler n a z a d n j e ne pre ide v silovito bolečino, v kater i se d ruž i jo s k r a j n a potr tost , dezi luzi ja , obuj), pa tud i res ignaci ja . K l jub temu ne kaže očitne vzporednost i r i tma in izpovedne vsebine verzov posebej nag laša t i in iz n j e izvaja t i da l jnosežnejš ih zakl jučkov, moramo p a izpostavit i dvoje spo- znan j . N a j p r e j ugotovitev, da se v pesmi Z a k a j me ne l jubiš? odkr iva p r a v i verzni r i tem, p ravo va lovan je besednega toka, ki je sicer pogo- jeno po metr ični shemi, a to shemo p re ra šča in ob l iku je svojo identi teto. Anton Ocvi rk p rav i o r i tmu pesmi nas lednje : »Kako močne so cezure v pesmi 'Zaka j me ne l jubiš? ' že samo v re f renu , a kako sk ladno dopol- n j u j e j o n a r a š č a n j e čustva tud i premori v drugih verzih! S tava besed, naš tevanje , anafore , anadip loza , kadence — vse je v r i tmu tako ubrano, da skora j ne čutiš metričnil i temeljev, ki nosijo ogrodje stavbe.«10 Drugo, kur i zha j a iz anal ize čutne plast i pesmi, je spoznan je o funkc i j i r i tma. Brž ko se zapo red j e besed v verzih izobl ikuje v ri tem, postane r i tem 10 Novi svet 1951, 325 (v razpravi Novi pogledi na pesniški stil). določena pos tavka v estetski s t ruk tu r i pesmi. Postane soustvar ja lec pesmi in v tem pogledu je n jegova f u n k c i j a podobna f u n k c i j i d rug ih estetskih de javnikov. Seveda bi samovoljno razumeli s tvari , če bi za razüiti uli stiliotoorni ritem ob posameznih konkre tn ih p r imer ih trdil i , da se na- t anko sk lada z izpovedno vsebino, da se od n j e o d d a l j u j e ali p a je z n jo celo v na sp ro t j u . Subt i lno va lovanje verznega r i tma je sploh težko pr i - mer j a t i s subti lno pomenskos t jo pesniškega jezika in ugotav l ja t i n j u n o skladnost ali neskladnost . Nedvomna p a je ugotovitev, da st ihotvorni r i tem ak t ivno sodeluje v procesu r a z k r i v a n j a celotne pesmi in se v za- vesti b ra lca p o j a v l j a kot ena osrednj ih sestavin pesmi. Njegova f u n k c i j a v verzu ni pod re j ena ni t i n ad re j ena d rug im f u n k c i j a m pesniškega je- zika. Kot element pesniške estetske s t ruk tu re doseže r i tem v tem polo- ža ju svojo funkc iona lno enakovrednost , svojo identi teto. T r e t j i možni po loža j r i tma v verzu odkr i j emo — če ostanemo pri istem pesn iku — v Jenkovi pesmi Leži pol je r avno . " Pesem ima za me- tr ično osnovo tako kot vse pesniške enote v ciklu O b r a z i t r i s topni popol- ni t r ohe j in p res topno zapo red j e r im: x a y a. Y n j e j zasledimo vse zna- čilnosti verznega r i tma, ki j ih poznamo že iz dosedanjega r a z p r a v l j a n j a , sama f u n k c i j a r i tma pu se nam kaže s povsem nove strani . Leži polje ravno, — — '- 11 v polju rože krasne; — ' ' / / dviga se škrjanec, - '- / / poje pesmi glasne. — ' 11 Pesem glasna stresa — '• '- / ' pisane glavice, - '• 11 sestra k sestri stiska — '• '• / zurudelo lice. '• '• 11 Šepetanje tajno '• '- / nosi zrak čez njivo, -!• '• / / sluhu nerazumno, — i- '• // srcu razumljivo. — '- // Slika kaže, da je t emel jna r i tmična enota v pesmi - '- ' -— za- s topana v vsaki ki t ici : v p rv i in drugi kit ici po dvak ra t , v t re t j i kitici enk ra t . Temel jn i kolon t e d a j z d r u ž u j e pesem v zvočno celoto, vendar ne s togo cnakomernos t jo , s a j se r i tmična enotu ne ponav l j a v vsaki kitici v istem verzu: v prvi kitici se ponovi v d rugem in četr tem st ihu, v drugi kitici pu v p r v e m in t r e t j em stilni. T u d i okoliščina, da je t emel jna 11 Zbrano delo I, 1964, 59. Pesem je izšla v Slovenskem glasniku 1859. r i tmična enota v zadn j i kitici navzoča le enkra t , ne govori toliko o slab- l jenju zvočne koherentnost i kakor o raznoličnosti foničnega povezovan ja stihov. Tembo l j ker se zvočna povezanost kaže tudi drugače , v kohezi j i med ki t icami, t ako da se r i tmična enota v z a d n j e m verzu p rve kitice ponovi v p rvem verzu druge kitice, r i tmična enota v z a d n j e m verzu druge kit ice p a v p rvem verzu t r e t j e kitice. V vsaki kitici se mimo temel jne rit- mične enote ponovi tud i kolon — '- , in to vedno v d rugem verzu. V prv i kitici ga n a j d e m o v t re t jem, v drugi kitici v drugem, v zadn j i v čet r tem verzu. To bi bile povezovalne r i tmične stalnice v pesmi, ka te r ih naloga je u s t v a r j a n j e zvočne zaokroženosti in celovitosti. Na- sprotno uč inku je jo v obrazni pesmi r i tmične variabi lnost i . V prv i kitici imamo poleg dveh r i tmičnih stalnic dve razl ični spremenl j ivki , v d rug i kitici p r av tako, v zadn j i ki t ici p a var iabi lnost celo p rev ladu je , s a j je vsak verz r i tmično drugače organiz i ran. K variabi lnost i r i tmičnega be- sednega toka pr i speva tud i d v a k r a t n a prekorač i tev verza v drugi kitici in ena prekorač i tev v zadn j i kitici. Če se po vsem tem zdi, da je r i t- mično zvočna raznoličnost na jveč j a na koncu pesmi, vtis čisto ne ustreza s t an ju stvari , ka j t i zvočno raznoglasje ni nič m a n j š e v sredi pesmi, le da je us tvar jeno z d rugačn imi sredstvi. Y drugi kitici je namreč očitno verzno-s intakt ično r a z h a j a n j e , ka r samo s t o p n j u j e r i tmično večglasje. T u k a j imamo k a r dva e n j a m b e m e n t a in enega v nas lednj i kitici, medtem ko se z a d n j e tri vrst ice tako kot p r v a ki t ica v verzno-s in takt ičnem po- gledu pokr iva jo . K r i tmični zvočnosti p r i speva še dosledno izvedeno in za lirsko poezijo znači lno p r i r ed j e s tavkov, spregledat i p a ne gre tud i g rama t ika lne neizdelanosti tam, k j e r bi dorečenost fo rmulac i je motila r i tmično valovunje besednega grad iva , npr . v verzu: v pol ju rože krasne. P ravo razsežnost dobi seveda r i tmična zvočnost šele t ak ra t , ko jo so- očimo z drugimi estetskimi f u n k c i j a m i v pesmi, zlasti ko p r i m e r j a m o n jeno vlogo s pomensko odmevnost jo verzov. Y tem pogledu je nesporno, da se melodičnost obrazne pesmi močneje dot ika naš ih čutov in naše zavesti kot p r e j ob ravnavana pesem Z a k a j me ne l jub iš? Vzroki za tako b r a n j e in tako d o j e m a n j e pesniškega besedila so v opisanem r i tmu šest- zložncga st iha. Bolj šibki kot k repk i naglasi in pre težno š ibka ločila med s in takt ično-pomenski in i enotami zno t r a j ki t ic u s t v a r j a j o dosti slišno, čep rav ne preglasno va lovanje besed. Avdi t ivno s p r e j e m a n j e besedila pos tane že na začetku odločilna zveza med umetnino in bralcem. Nič m a n j , le nekoliko drugače zapos lu je slišno d o j e m a n j e bra lca d ruga kit ica z verznimi p rekorač i tvami , medtem ko stopi avdi t ivno spre jema- n je l irske resničnosti v z adn j i kitici povsem v ospredje . Besedno gradivo celotne pesmi je bogato zvočnih soglasnikov, n a j b o l j opazno pa je to bogas tvo r a v n o v z a d n j i ki t ic i , ki se od d r u g i h r a z l o č u j e po k o p i č e n j u l ikv id in po s t o p n j e v a n j u soglasniške zvočnost i . Y p r v e m verzu z a d n j e k i t i ce i m a m o n p r . d v a ses t av l j ena zvočn ika , v d r u g e m št i r i , v t r e t j e m so l i kv ide navzoče že p e t k r a t in č e t r t em p r a v to l ikokra t . R a z e n števi l- nosti so v z a d n j i ki t ic i zvočni soglasniki t u d i močno v o s p r e d j u . Pogosto z a č e n j a j o besedo, v vseh p r i m e r i h razen v enem s to j i jo p r e d n a g l a š e n i m samoglasn ikom in e n k r a t je zvočn ik celo nag lašen i z logotvornik . Ta ugo- tovi tev sicer ne razloži , v e n d a r v m a r s i č e m p o j a s n j u j e okoliščino, z a k a j z a d n j a k i t i ca ve l iko b o l j veže b ra l čevo pozornos t z me lod i čn im r i t m o m k a k o r z d r u g i m i p l a s t m i verza . Melodični r i t e m preg las i sporoči lno vse- b ino k i t ice in b r a l c a v s a j p r i p r v e m b r a n j u ovi ra , da b i pesem sp re j e l v n j e n i miselni razsežnost i , ki doseže svoj v rh r avno v z a d n j i h dveh s t ih ih . O p i s a n i r i t e m — imenoval i bi ga l a h k o izpostavljeni ritem — se v Jenkov i o b r a z n i pesmi p o j a v i že t a k o določno, da r a z k r i v a svoje raz- sežnosti . V s t r u k t u r o ve rza še vedno v k l j u č e n i r i t e m r azv i j e do k r a j a samos to jno , celo p r e v l a d u j o č o f u n k c i j o v pe sn i škem jez iku . V slovenski l i t e r a tu r i n a j d e m o več p r i m e r o v , ki k a ž e j o t a k o vlogo r i t m a , r a z e n p r i J enku zlast i p r i S imonu Grego rč i ču in O t o n u Z u p a n č i č u , p a t u d i v no- vejš i poez i j i od eksp res ion izma n a p r e j . K a k o da leč gre l a h k o osamosva- j a n j e r i t m a , k a m l ahko seže n j e g o v a e m a n c i p i r a n a zvočnost , k a ž e j o verzi A n t o n a V o d n i k a : O da b l az ina / b i là bi megl ica , / r ah l a in h l a d n a / k a k o r p o m l a d n a / s a p a n e n a d n a . . . I 2 V n a v e d e n i h s t ih ih je zvočna izraznost besede dognunu s k o r u j do z a d n j i h možn ih me ja . Ko p o v z e m a m o b i s tvene ugotov i tve n a š e r a z p r a v e o r i t m u in besed- nem p o m e n u v ve rzu , n a j omen imo p o b u d o , ki nas je p r i p e l j a l a k raz- m i š l j a n j u o z a s t a v l j e n e m p r o b l e m u . Po eni s t r a n i i z h a j a naše r a z m i š l j a - n j e iz p r e p r i č a n j a , d a sp lošno v e l j a v n a t ipo log i j a r i t m a , ki bi u p o š t e v a l a zgolj znač i lnos t i r i t m a z n o t r a j n j e g a samega , ni mogoča . E n a n a j v e č j i h ovi r za uresn ič i tev t a k e zamisl i in n j e n e u temel j enos t i j e j e z i k o v n a pogo- jenos t r i t m a , ki posebnost i r i t m a pogos to z a m e n j u j e z n j egov imi osred- n j i m i l as tnos tmi in t a k o o m e j u j e , če ne k a r z a n i k u j e v e l j a v n o s t d o g n a n j za d r u g e l i t e r a tu re . Po d rug i s t runi se zdi n e s p r e j e m l j i v o tud i t isto s ta l i šče l i t e r a r n e vede , p o k a t e r e m ima v saka pesem svo j i nd iv idua l - ni r i t em in j e zuto š i r ša op rede l i t ev p e s n i š k e r i t m i k e neuresn ič l j ivn . Nuš poskus , d a bi reši l i z a s t a v l j e n o v p r a š a n j e , s k u š a preseči t a k o p r v o k a k o r d r u g o u s m e r j e n o s t verzologi je . Odgovor i t i p o s k u š a n a v p r a š a n j e , k a k š n o vlogo i m a l ahko r i t e m v s t r u k t u r i verzu. G l e d a n o s tega v id ika , se n a m r i t e m p o k a ž e v t r e h možn ih po loža j ih . N a j p r e j imamo r i tem, ki je močno 12 Pesem o smrti 111 (iz zbirke Srebrni rog 1948, 108). p o d r e j e n m e t r u in s t em tud i os ta l im es te t sk im d e j a v n i k o m v pesmi , za- vrti ritem, ki o b l i k o v a n j e č u t n e p l a s t i v vezan i besedi p r e p u s t i me t r i čn i shemi . O b odsotnost i r i t m a je tol iko b o l j iz raz i to zlogovno b r a n j e sti- hov in kot nas l edek t a k e g a b r a n j a se p o j a v i u p o č a s n j e n a p e r c e p c i j a spo- roči lne vsebine pesmi . Povsem d r u g a č e n p o l o ž a j v pesmi i m a r i t em, k i je sicer še pogo jen p o m e t r i č n e m obrazcu , a se o svoba ja te pogojenos t i in r a z v i j a svojo ident i te to . T a k r i t em s o u s t v a r j a pesem, sode lu je v n j e n e m r a z k r i v a n j u in se v zaves t i b r a l c a p o j a v l j a kot ena o s r edn j ih ses tavin es te tske s t r u k t u r e . G l e d e na to, da razviti ali stihotvorni ritem ni pod re - j en n i t i n a d r e j e n d r u g i m f u n k c i j a m pesn i škega jez ika , d e l u j e kot f u n k - c iona lno e n a k o v r e d e n e lement p e s n i š k e g a jez ika , p o d o b n o kot s eman- t ična vseb ina verza . T r e t j i p o l o ž a j r i t m a n a s t o p i t e d a j , ko r i t em preseže f u n k c i o n a l n o enakov rednos t z n o t r a j ve rza in z n o t r a j pesmi , ko p r e v l a d a n a d d r u g i m i sloji pe sn i škega j ez ika , t u d i nad n jegovo p o m e n s k o v red- nost jo . S lušna p e r c e p c i j a verzov se v t em p r i m e r u p o m a k n e močno v o s p r e d j e , k a r moteče v p l i v a n a s p r e j e m a n j e d r u g i h razsežnost i pesmi , z last i n a s p r e j e m a n j e mise lne in p r e d s t a v n e vsebine besedi la . Izpostav- ljeni ritem je t a k o r ezu l t a t d o l g o t r a j n e g a r azvo ja , od s topn je , ko je b i l še p o p o l n o m a p o d r e j e n m e t r u , do n jegove e n a k o v r e d n e vloge z n o t r a j ve rza in n a z a d n j e do t a k e n j egove osamosvoj i tve , ko p r e v l a d a n a d d rug imi , t u d i pomensk imi se s t av inami pesn i škega j ez ika . ZUSAMMENFASSUNG Die Abhundlung geht auf der einen Seite von der Überzeugung aus, daß eine allgemeingültige Rhythmustypologie, die nur die Charakteristika des Rhy- thmus innerhalb seiner selbst berücksichtigen würde, unmöglich ist. Eines der größten Hindernisse bei der Verwirklichung solch eines Vorhabens ist die natio- nulsprachliche Bedingtheit des Rhythmus, die dessen Besonderheiten oft zu seinen zentralen Eigenschaften macht und somit die Gültigkeit der Forschungs- ergebnisse für andere Literaturen einschränkt, wenn nicht sogar ver- neint. Auf der anderen Seite scheint aber auch derjenige Standpunkt der Literaturwissenschaft unannehmbar zu sein, nach welchem jedes Gedicht seinen individuellen Rhythmus hübe und deshalb eine umfassendere Definition der dichterischen Rhythmik nicht zu verwirklichen sei. Unser Versuch, die auf- geworfene Frage zu lösen, trachtet danach, über die eine und die andere Aus- richtung der Versologie hinauszugreifen. Er versucht, die Frage zu beantworten, welche Holle der Rhythmus innerhalb der Versstruktur haben kann. Von diesem Blickpunkt uns zeigt der Rhythmus sich in drei möglichen Stellungen. Zuerst unterscheiden wir den Rhythmus, der dem Metrum und somit auch den anderen ästhetischen Faktoren im Gedicht sturk untergeordnet ist, einen blockierten Rhythmus, der die Gestaltung der sinnlichen Schicht in der gebundenen Rede dem metrischen Schema Uberläßt. Wo kein Rhythmus vorhanden ist, ist die Neigung zum Skandieren der Verse um so stärker; als Folge eines solchen Lesens taucht eine verlangsamte Perzeption der Gedichtaussage auf. Eine ganz andere Stellung im Gedicht hat der Rhythmus, der durch das metrische Muster zwar noch bedingt ist, sich jedoch davon frei macht und seine Identität entfaltet. Solch ein Rhythmus gestaltet das Gedicht mit, trägt zu seiner Ent- hüllung bei und wirkt im Bewußtsein des Lesers als einer der zentralen Be- standteile der ästhetischen Strukturen mit. Im Hinblick darauf, daß der entfaltete oder oersbildende Rhythmus in den anderen Funktionen der dichterischen Sprache weder unter- noch übergeordnet ist, wirkt er als ein funktionell gleichwertiges Element der dichterischen Spra- che, ähnlich wie der semantische Gehalt eines Verses. Die dritte Stellung des Rhythmus tritt auf, wenn der Rhythmus die funktionelle Gleichwertigkeit in- nerhalb des Verses und innerhalb des Gedichts übersteigt, wenn er Oberhand gewinnt über die anderen Schichten der dichterischen Sprache, auch über ihren semantischen Wert. Die auditive Perzeption der Verse schiebt sich in diesem Falle stark in den Vordergrund, was sich störend auf den Leser bei der Auf- nahme der anderen Dimensionen des Gedichts auswirkt, vor allem bei der Auf- nuhme des gedanklichen und des bildhaften Inhalts des Textes. Dieser hervor- tretende Rhythmus ist somit das Ergebnis einer Entwicklung, von der Stufe un. wo er dem Metrum noch völlig untergeordnet war, bis zu seiner gleichwertigen Rolle innerhalb der Versstruktur und schieOlich bis zu solch einer Verselbstän- digung, wo er Oberhund gewinnt über die anderen, auch semantischen Bestand- teile der dichterischen Sprache.