St. 56. Ž V Grorici, v torok dn« 15. julija 1902. Letnik IV. r _L:.-______________^:__________________»---- . ... -------------------__^________________________«__^__—__________,_ l/.liaja vs;ik torck in soboto v ednu ob 11. iiri priMlpoMiic za mesto or oL B. liri po[)oli!ni' za ilc/.clo. Ako padenata dimva praznik i/.iilc iJan pny ob (>. zvečer. Stanr po po.šli prcjeman ali v Gorici na doin pošiljan c.Holelno 8 K., polk'tno 4 K. in cctrlh'lno 2 K. I'rodaja sc v (Joriti v tobakarnah Schwarz v Šolskili ulicali in J«l- 1 ersitz v Nuiiskili ulicali po 8 vin. GORICA (Zjutraiije ixrianjt*.) I'rednistvo in upravni*tvo se nahajata v «.\ a r o d n i t i a k ar m i», ulica Vftturini h. St. i). I)opisf jf nasloviti na uredniätvo, oplas" in naročnino pa na upravništro «Goricf». Oj?la»i so ra&unijo po pftit- vrstah in siccr ako si1 tiakajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin.. 8-krat po 8 vin. Ako sc vcčkrat tiskajo, raču- ..ijo so po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska ,,Narodna tiskarna" (odgov. J. MaruSic"). Pa rccinio Se mi eno! „Soča" je v svoji sobotni številki objavila članek pod naslovom: „Učni uspehi na našem girnr.aziju", ki se bavi z vzroki nazadovanja Slovencev na tuk. c. kr. gimnaziju. Ker pa „Soea" navaja le nekatere vzroke in ne verno ali hote ali nehote zamolčuje druge vzroke, ki niso nič manj važni in ki so na sedanjih učnih vspehih so bolj krivi, pa spregovorimo še mi besedo, z željo seveda, da se jo v inte- resu naše učeče se mladine uvažuje. Faktum obstoji, da Slovenci na luk.c.kr. gimnaziju nazadujejo in to na lako neumeven nacin, da se mora vsa- komur zdeti čudno. Letošnji izkaz o učnih vspehih na gimnaziju nam to žalostno potrjuje. Oristotek odličnjakov je v pri- meri s številom zavod obiskujocih Slo- vencev tako srarnoten, da se morarno vprašati: ali je goriški slovenski dijak zares postal — idijot v pravem po- menu te besede in ali je vredno da ob takih razmerah stariši še žrtvujejo krvave žulje in pošiljajo svoje sinove na srednjo šolo? ,.Soča" navaja kot vzrok nazado- vanju Slovencev na tukajšnjem gimnaziju nekako v sredi drugih vzrokov — pri- morski zistem, ki protežira Italijane, ter pripisuje temu dejstvu politične obzire. Zistem da trpi oziroma vzdržuje na gim- naziju profesorje, o katerih bi se moglo reei, da so notorični pospeševalci pan- germanske misli v našem Primorju; zistem da se upira ustanovitvi samostojne slo- venske gimnazije in pusti odlikovati na tern zavodu Lahe, iz hvaležnosti da se oni zadovoljujejo z nemško gimnazijo in delajo roko v roki z onim činiteljem, ki noče in se boji kulturnega napredka Slo- vencev, — zistema konečno, ki, da bi zatrl gibanje Slovencev po vsej deželi zaločitev srednješolskega pouka od onega svojih na- rodnih nasprotnikov, olajšuje na vse možne nacine pouk Italijanom na gimnaziju, ote- žuje ga pa Slovencem, da bi se lahko reklo: saj Slovenec itak ni za učenje, čemu zanj drago samostojno slovensko gimna- zijo ? Da vse to gre na rovas zistemu in onih tujih činiteljev, ki so pri nas država v državi, — vse to potrjujemo, ker je že znana resnica. Ali poleg tega dejstva pa „Soča" modro m o 1 č i o nekem drugem dejstvu, ki je t u d i resnica in ki jo tudi vzrok nazadovanju Slovencev na tukajänjetn c. kr. gimnaziju. Ker je torej zistem vir vsega zlä, ki zadeva slo- venske dijake na tukajžnjem gimnaziju, morda je pa — tako bi lahko vprašali: — zapisati na rovaš zistemu tudi to, o čemer modro l^olči ,.Soča"? Po nekaterih gotovih znamenjih bi vsaj lahko sodili tako. — Pa k stvari! Obsloječi politični odnosaji so taki, da nalagajo nam Slovencem vso resnobo pri svojem napredovanju; Slovenec samo delaj, se uei in trudi, drugi naj uživajo! To je tako kakor bi se reklo: drugi na- rodi so že dosegli svojo slavo, lahko po- čivajo na lavorikah, četudi s p r a z n o plevo v glavi, Slovenec pa se trudi in pehaj, da kaj pridobiš! Ako pa se pri- veligirancu baš zljubi, lahko ti vrže, dočim se pehaš in trudiä, po kako poleno pod noge, kar se tudi često dogaja. Ali gorje. ako zaostajaš v pouku, — oni na ,.lavo- rikah" ti prednjači, pa da se tudi ni nič učil, nič pehal, nič trudil. In Slovenci na goriski gimnaziji tudi v resnici zaostajajo. Do zadnjega časa — reči smemo, do časa ko se je unel usodepolni domači prepir na Goriškem — je slovenski dijak vedno napredoval; v prejšnjih letih je bilo med odličnjaki na tuk. gimnaziju vedno vec Slovencev nego Italijanov. In kako to ? Zato, ker so se naši mladeniči pridno učili, ker jim je bil pri srcu samo uk in želja biti mej prvimi; ker jim je sijal na obzorju cvetočega življenja kot blesteei ideal cilj, po katerem so hrepeneli, priti do „važnejših mest v našem splošnem življenju*' kakor pravi „Soča"' in še več: biti jedenkrat narodu voditelj, dobrotnik, uzor, in ker ni bilo nieesar kar bi jih oviralo v pouku. Razmere so bile na gimnaziju do malega iste kakor zdaj, torej zisteir jednak ali: d i j a k j e o s t a 1 dijak in ni bil — razujzdanec! Kako pa sedaj ? Posebno značilno za ono, kar hočemo navesti kot vzrok nazadovanju in kar „Soča" pre- vidno zamolčuje, je baš dejstvo, da se nahajata med odličnjaki viŠjih razredov 1 e dva Slovenca, torej v dobi, ko iz dijaka postaja človek. ki že z jednim očesom škili v življenje. To govori knjigo! Naši rnladeniči na višji gimnaziji so žrtva zapeljivcev! Poglejte v razliüne naprednjaške kroke, poglejte na razne naprednjaške veselice, katere pri- reja napredna klika z baharsko frazo. da dela ,,za narod'', ondi vidite .stalno slo- venskega sedmo- in osmošolca! V pozno noč do ranega jutra ti prekroka z ele- menti, katerirn je kvartinček ideal živ- ljenja in kateri nimajo ničesar več izgu- biti. Ali dijak, ko se vrača z oteklimi možgani iz te družbe, — naj se li uči, li spiV In kaj je konec vseh koncevV — Klji.ka! Tu srno pokazali samo na ..kroke*4 — ilalje kazati nočemo ker je — pre- temno ondi. . . . To so fakta. katerih ne more utajiti nikdo! Kaj pa se na teh krokih govori in o čem gre»zabava ? Beseda rfar" je zabela zabavi in razne strupene zabav- ljice na profesorje, ki niso dobro zapi- sani pri par zdražbarjih okoli ..Soče". so pikantni ocvirki.s katerirni sezastruplja spoštovanje do profesorjev. ki je jeden prvih pogojev za vspevanje pouka. Ali to ni še vse Zgodilo se je. da je napredni genera! klical k sebi dijake in jim navdihoval kaj naj se ueijo. češ. da naj se vsaki resno poprime tistega predmeta. kateremu se hoče posvetiti v bodočnosti. drugih pa naj se le toliko nauči, da „zlezeJ. Vprašamo. ali ni to naravnost zapeljavanje dijaka v pogibelj ? Dijak naj zna le v jednem predmetu, mesto da bi poznal vse uene predmete in se tako krepko pripravii za preskušnjo. na kateri ga često čakajo pre- senečenja? Ali ko bi to ne bilo, s čem pa naj razžiri svoje znanje, svoje ob- zorje. ako bode znal iz jednega samega predmeta? No in kam sčasom, ki mu ga pre- ostaje od tega jedinega predmeta? Kaj- pada: na naprednjaške veselice in kroke kjer pomagaj. dijak ! širiti „slavo in za- sluge;' naprednim rovarjem in agitirati za nje med ljudstvom na počitnicah! Kaj zato, ako dijak zapravi svojo ekzistenco in postine na kol obešeni student, samo da služi namenu naprednih kolovodij ! Tako je zdaj pri nas in slovenski oče, ki pošlje sina v mesto, da bi se uoil, da bi mu kaj postal, mu pomagal v živ- ijenju in vracal enkrat za krvave žulje, ki jih irna ž njim, — ta slovenski oče niti ne Huti da pošlje sina v b r e z n o p o k v a r e in da bi bilo bolje zanj, da ga je obdržal pri plugu! In ,.Soča" preliva krokodilje solze za.,usodo slovenskegadijaka". navaja suhe vzroke pri ..zistemu in Lahih". tipljt1 po tern in onem vnanjem vzroku in pravi da so ,.ž e večkrat brezob- zirno povedaii na~i mladini tv marslkaj v obraz1; — ali o pravein uzroku noče nič vedeti. vedeti noče. da tiči pravi vzrok nazadovanja v pokvarjenosti mladine, katero srOe ista v naprednjaskih knajpah ! Tu notri posezite, hinavci, to brezobzirno povejte ..mladini v obraz*', povejte jej. da naj se ogiblje zapeljivih družb. da naj ne pre- bira va^ih oaprednjaširih glasil, ki jej zatirajo spoštovanje do avtontete in cloveka sploh, — povejte z jedno besedo mladini da:življenje ni praznik, da za mladega nezrelega Cloveka niso za- bave. ki škodujejo dušno in telesno celo odrasčenemu in utrjenemu človeku. Tako navajajte mladino in ne delajte se njene prijatelje v nekaterih lepih frazah v ..Soči1' ki je sicer mladini strup. — drugače Vas moramo imenovati nevarne zapeljivce in skodljivce naroda. katerega ubijate na prefrigan način s tern, da mu ugonabljate mladino in cvet iste — slo- I vensko dijaštvo ! Povejte nam pa vi. ki kažete « prstom na vladajoči zistem: ali je morda tudi vaše delo — d e 1 o tega zistema? Lahko bi se to su- milo. potem ste pa pač nevarnisi ..pi- jonirji" tega zistema, nego vsi ultranemski profesorji. vsi Lahi in vsi ..pedagogicni naCrti" na našem gimnaziju! Na zaključku svojega članka poziva ..Soča" frazasto že naše poslance češ, ..poslanci Oujte!" Kaj pa se bode odgovorilo nasim poslancem, ako potrkajo na merodajnem mestu'? Uganite ! L'STKK. 0 D A R K A. Malorusko spisal Marko Vavčok; poslov. J. 1. Cvctko. Stari naš gospodar ni bil dober. Ne bilo bi se treba tega spominjali, ali boljega ni. Blizu nas je bila poleg rečice svo- bodna kozaška pristava, pa so se ga celo kozaki bali kakor ognja. A koliko srno pretrpeli mi, kmetje, pred njim — Bog varuj vsakega krščenega človeka tega! če ga imaš srečati, bežiš, ne gledajoč, je li breg ali nižina, le da se ga ogneš. Najbolj pa so se ga bale devojke. Ni samo jednega samega dekliskega življenja uničil. In kaj neki vedno misli?... Gre skozi selo temnega čela, srdit, pa pogleda sem in tja kakor gavran črni. Nekdaj sedimo v hiši ter se pogo- varjamo o njem, ne spominjaje se ga ravno z dobrimi besedami. V tern hipu zaropota nekaj na dvoru, zagrmi. Sam gospodar pri vratih! Kakor pravijo: „Ako o volku govoriš, volk pride". Vnide in vpraša: „Kje je tvoja hči Odarka?" Moj brat pa je imel devojko. — Bože miü, kako devojko! Ves dvor je obsevala kakor zvezda. Tako je mlada in srečna ! Nobenega zla ne pozna. ne sluti, teka in se smeje kakor da bi zvo- nil s srebrnim zvonom. Vprašal je za Odarko in mi smo okameneli na mestu, a Odarka ravno v hiši. Ko je ugledal devojko, so se mu zasvetile oei ter reče: „Pojdi z menoj v grad, devojka''. Odarka k materi. Vstopila se je kraj matere ter stoji; ne diha moja ribica. „Gospod, premlada je še. Petnajsto leto nastopa", pravi oče, a mati plaka. „Le še jedno besedico izpregovori, vražji sin, pa ti zagodem jedno, da jo bodeš poninil", zagrmi on nadenj ter reee na to Odarki: „Brzo, brzo! Greva". Ona pa le stoji, ne gre. „Brzo, devojka!" ' Ne gre, kakor da bi odmrla. Po- grabil jo je za roko in odvel. j Kakor da je zašlo solnce. Tako nekam pusto je v hiši, prazno. II. Natrpeli smo se do večera. Na večer pa gre bratova žena v grad, da bi kaj zvedela o Odarki, a se je brzo vrnila. „K Odarki me niso pustili". pravi. „niti od daleč je nisem videla, niti glasu nisem slišala'1. Pa samo plaka in plaka. In dolgo nisino videli svojega de- teta: niso pustili ne očeta, ne matere, ne mene k nji. Prided ter postojiš kraj grajskih vrat in se zopet vrneš domov, a božji svt . tu ni nič mileji. Razprašuješ služab- nice, devojke. „Ne vemo, srce, ne vemo. Vaše dete so kakor za zlato omrežje zaprli: niti v oei ji ne moreš pogledati1'. A nekatere so bolj smele, kakor da jim je Gospod pamet vzel. „Kaj hoče biti Vaši Odarki?" pra- vijo: „Bode ji, kakor je nam bilo. Zakaj neki ne? Mar je vaša Odarka kaka ve- lika gospica? Mar njsmo bile tudi nie deca svojega očeta? Znabiti nas ni mati ljubkovala? Tudi me smo bile nekoe dobre, a sedaj smo padle v nesrečo, pa vendar le životarimo na svetu". Mi gremo vsaki dan, da bi jo le videli. Že je minul tretji teden. V ne- deljo večer se je bratova žena vrnila iz grada plakajoča „Nisem je videla", pravi. Samo ro- gale so se mi služabnice". III. Sedimo nemo, a v hiši je tiho in tužno; le čuje se. kako bratova žena plaka ali kako brat težko zdihuje. Naenkrat nekaj zašušti, vrata skrip- nejo: vnide naša Odarka. Prestrašili smo se, ko smo se ozrü vanjo: bleda, bleda in zmučena. In ona, nesrečnica, se je priklonila ter obstala na pragu kakor tujka; stoji in ne dvigne očij. „Glej, žena", pravi brat, „zopet zreva najino hčerko. Kako krasna je postala!" In zaplaka. Prvič v svojem življenju sem tedaj videla svojega brata tako britko plakati. Posadili smo svojo Odarko na klop, a bratova žena reče: „Heerka moja, beda moja! Mar so te naposled vendar le pustili iz grada?" „Jaz sem skrivaj prišla, mama? V grad so se pripeljali gostje: mlad gospod z ženo." (Dalje pride.) je poprej govoril ugovarja temu, da bi v svojern govoru glede ravnatelja in osobja to zahteval, kar mu dr. Vorze- gnassi zdaj očita. Ker je pa «leželni gla- var konstatiral, da je dr. Tuma res to zahteval, ka^ mu zdaj očita dr. Verze- gnassi in se je od raznih strani temu pritrjevalo, začel je dr. Tuma italijanski govoriti. Opravičeval je to s tern, da je re- kel, da niso italijanski poslanci razumeli kar je poprej govoril, in da se mu zdi potrebno, da jim to kar je poprej slo- venski govoril, raztolmači v italijanskem jeziku. Ker pa ni dr. Tuma več vedel kar je govoril poprej v slovenskem je- ziku, bil je njegov govor v italijanskem je/iku vse prej nego tolmačenje tega kar je govoril v slovenskem jeziku. V sloven- skem govoru je namreč trdil, da norec ostane norec, neozdravljiv tudi če se gib- lje na prostem zraku, trdi! je v italijan- skem jeziku s pravim navdušenjem, kako dobrodejno da vpliva posebno gozdni zrak na umobolne ter na njih duševno okre- vanje. Ur. Faidutti-ju zdelo se je potrebno braniti usmiljene sestre pred napadi dr. Turne, pa tudi zdaj je dr. Tuma pozabil kar je poprej govoril o usmiljenih sestrah in o usmiljenih bratih ter trdil, da ni tega rekel kar se mn ocita. Ko sla izpre- govorila še deželni glavar in poročevalec dr. Verzegnassi nekaj besed preide zbor- nica v specijalno debato. Pri prvi točki oglasi se i& besedo dr. Gregorčič. On meni naj bi se znižali stroški za gradnjo norišnice od 950.000 krön na 850.000 krön, ker bi se po njegovem mnenju s to svoto popolnoma lahko izha- jalo in se mu nepotrebna zdi svota 90.000 krön zapopadena v zgorajšnih 950.000 krön pod naslovom neprevideni stroški. On predlaga torej, da se določi za zi- danje norišnice mestot'950.000 tisoč krön svoto 850.000 K. Dr. Tuma ugovarja dr. Gregorčiču in pravi, da se deželnemu odboru nikakor ne sme vezati rok. Dr. Tuma izjavlja tudi, da bode glasoval za vseh 950.000 krön ako se iz prve točke izpustijo besede „ter sistem raztresenih paviljonov se združeno poljedelsko ko- lonijo". Torej oni dr. Tuma, ki je v svojem govoru izjavil, da bode glasoval le za tako norišnico, ki bi stala 400.000 krön, pripravljen je zdaj kglasovati za 950.000 krön samo, če se ugodi njegovi trmi in on bi glasoval za 950.000 krön, če bi jih ne bilo treba tudi niti polovice, ako se pomisli koliko stroskov bi odpadlo ako bi se zidala norišnica brez kolonijalnega sistema in brez raztresenih poljedelskih kolonij. Dež. glavar staviljena glasovanje oba predloga, ki sta pa propadla in vs- prejeta je bila prva točka nespremenjena, kakor jo je predlagal porocevalec. Isto- tako so bile vsprejete vse ostale točke nespremenjene. Pri šesti toeki, katero bi hotel dr. Tuma popolnoma odstraniti, ker se mu ne zdi potrebno, da se zida pri nas nova deželna bolnišnica, pojasnil je poročeva- lee dr. Tumu, da je njegovo vprašanje, ali se bode bolnišnica, zidala na istem mestu kakor norišnica nepotrebno, ker je že itak iz porocila razvidno, da se porabi vseh 15 hektarjev nakupljenega zemljišča za norisnico. Domače in razne novice. Konsekraci.ja uadskofa msgr. Jordaua. — Te slovesnosti, ki se vrši, kakor smo že zadnjič poročali, prihodnjo nedeljo, se bodo udeležili trije škofje in sicer poreško-puljski msgr. Flapp, tržaško- koperski msgr. dr. Nagl in ljubljanski dr. J e g 1 i č. Konsekracijo bode vodil poreško-puljski škof msgr. Flapp. Veselica y „Šolskem Donm". — Kakor zadnjih par let, priredila je tudi letos uceea se mladina „Šolskega Doma" ob sklepu šolskega leta na dvorišču po- slopja „Šolskega Doma" svojo veselico. Ta veselica vršila so je v soboto ob 6. uri popoludne ter se ponovila v nedeljo ob isti uri. K veselici zbralo se je lepo šlevilo občinstva, dasiravno se niso letos kakor druga leta razpošiljala posebna vabila in je bila ta' veselica naznanjena le v našem listu. Kar se tiče izvajanja vspureda, moramo izreči pohvalo tako proizvajalkam sarn'm kakor i nji- hovim gg. poučevalkarn. Pelo se je pod vodstvom preč. g. župnika Kokošarja točno in dovrSeno, kar je tembolj hvalevredno, ker so se vršile vajo 1« po jedenkrat na teden. Tako lepo izvežban ženski zbor bi delal cast vsaki taki priliki. Pele so učenke pripr. tečaja za izobraževali.šča. Dopadale so deklamacije, v katerih so se odlikovale in sicer v deklarnaciji „Veseli pastir" S. Gregorčiča, učenka V. razreda Marija S r e b r n i č; „Habeljsko jezero" (S. Gregorčic) Antonija Gigler, učenka pripravljalnice za izobraževališča. „Iškarijot" (A. Askerc) Ana Sedej, ueenka istega zavoda; „Otrok in rožicau (Praprotnik) Zora Abram, učenka VI. razreda in Šorli Katarina, učenka V. razreda; „Naš narodni dom" (Sim. Gre- gorčič) H o 1 i h Štesanija, učenka obrtno nadaljevalne sole. V deklamaciji priprav- ljala je učenke gč. Rožica Bizjakova. Posebno je dopadala igra ,.Odpust- ljiva zvijača", katero so proizvajale in sicer v vlogi gospe Podgornik (mati) Pavla Vatovec, učenka obrtno nadaljevalne sole; teta Jetka (Danica Šantel, učenka pripr. tečaja za izobraže- vališča; M i 1 k a (Marijana S k e tj, L j u- bica (Anica Strel), učenki istega od- delka in Dragica (Lavoslava Abram, učenka VI. razreda). Igra se je izvajala tako dovrseno, da si menil videti pred seboj izkušene igralke in gre še posebna cast gč. Lavoslavi Koršičevi. ki je učenke podučevala in s tern poka- zala da ima izboren dramatičen ukus, a proizvajalke so pokazale da imajo izvan- reden igralski talent. V splošnem se mora reči, da je vspored s svojo zanimivo vse- bino popolnoma ugajal. Ako bi smeli do- staviti malo opazko, bi morda rekli da je bilo kretanje v deklamacijah nekoliko preživahno, no pa tudi to se je prezrlo ob izbornem naglašanju besed. Mej občin- stvom smo videli mnogo odličnih oseb tako n. pr. deželnega šolskega nadzornika g. Matejčiča, ravnatelja tuk. ženskega uci- teljišča g. Križniča, o. kr. okr. nadkomi- sarja Polley-a in več deželnih poslancev ter drugih odličnih ljubiteljev naže učeče se mladine. Mestni svet goriški — štrajka. — Za v četrtek je bila napovedana seja mestnega starešinstva goriškega. V tej seji so se imele verisicirati volitve novo izvoljcnih mestnih starešin; ali seje ni bilo, ker ni prišlo zadostno število starešin. Pravijo da se niso stari mestni očetje še zjedinili v tern, ali naj bi se volitve novoizvoljenih staresin potrdile ali ne. Vodo za pse! — Tukajšnji ma- gistral zaukazuje da morajo vsi lastniki prodajalnic in drugih obrtnih podjetij imeti pred vrati posodo napolnjeno z vodo, da si ž njo mimogredoči psi lahko gasijo žejo. Magistrat preti z globo onim, ki ne bi slušali tega ukaza. Slovenski /upljani na Placuti v Gorici se pritožujejo radi cerkvenega petja. Večkrat se zgodi, da k prvi sv. mafsi, ki je slovenska, ne pridejo ne or- ganist ne pevci; marvec je vse tiho, kakor bi ne bila nedelja. Zakaj neki to? Pevovodja, g. Seghizi je Italijan, in pevci so vsi Italijani, nam nasprotni. Cerkev je natlačena vernega slovenskega ljud- stva, a na koru vse tiho kakor ob de- lavnikih. Slovenski župljani na Placuti nujno prosimo gosp. župniku Ziacha, da uredi vso zadevo ter tudi za nedeljsko zgodnjo sv. mašo oskrbi pevce in orga- nista, da se ne bodo godile take ne- marnosti. Slovenci moramo plačevati ravno take davke, kakor drugi, zato ho- čemo vsaj v ccrkvi imeti pravico. Štrajk delavcev na Vipavskiže- leznici. — Sedaj se delavci na Vipavski železnici bavijo največ s tern, da nakla- dajo gramoz, ki se razvaža na razne kraje za obsipanje tira. Ti delavci delajo od 5. ure zjutraj do opoludne in pop. od 2—7. Za to delo dobivali so dozdai K 210—2-20. Ker se jim je zdel delavni cas predolg a plača prenizka, začeli so pretekli teden štrajkati in so zahtevali da se delo skrajša za dve uri, plača pa zviša za 120 K. Podjetniki se pa niso hoteli glede časa prav nič podati, glede place pa so sklenili iste povišati od 2 10—2 20 K na 2 80—2 90 K. Delavci iz začetka s temi pogoji niso bili zadovoljni, a ker podjetniki niso hoteli dati več, so konečno vendar prijeli za delo in s tern je štrajk kunčan. Katolisko politično drustvo v Bovcu je doposlalo deželnemu zboru goriškemu prošnjo, naj bi isti vse po- trebno ukrenil, da se preustroji sedanji nemški gimnazij v Gorici v tak gimnazij, )ti bode vstrezal potrebam in zahtevam prebivalstva goriško-gradiščanske dežele, namreč gimnazij, na katerem se bodo naša mladina podučevala v rnaterinem jeziku. To svojo ulogo uternHjujo gori omenjeno društvo tako-le: (JuriSki gimnazij zanirnlje vso de- želo nekaj let sem v posebni in^ri. Da je ta ^ri(rinazij v deželi, v katori sta de- želna jezika le slovenski in itaii.janski, povH(;m nemški, ni niti pravicno ni pri- merno. Najprikladnii^i temelj izobraževanju je vedno le rodni. materini jezik, nika- kor pa ne tuj. Pouk na podlagi tuje^a jezika mora vsekako provzročiti le po- lovičar.sko izobrazbo v dornačem, mate- rinskem. kar ni nikakor v korist ni di- jakorn ni deželi sami, v kateri ne nasta- nijo kasneje dotični dijaki kot te ali one vrste uradniki. Opazuje se vže več let .sem tudi, da se na goriškem gimnaziju od dijakov zlasti nemščine preveč zahteva — malo ne toliko, kolikor od rojenih Nerncev. Posledica temu je, da se sicer srednje dobri dijaki ovirajo v napredku radi je- zika. ki ni njihov rodni, ter da se na račun nemščine materinski jezik skoraj prezira in potiska v kot. Nikakor ni torej primerno niti lepo, da ume dijak bolj tuj jezik nego domačega, in nikakor ni prav. da mora dijak radi tujega jezika toliko moralno, često tudi gmotno škodo trpeti. Iz Bovca nam pišejo : Ker se pri nas na Bowskem bavijo ljudje večinoma z živinorejo. zaradi tega je odvisno bla- gostfinjega tega ljudstva tudi od tega, kak'ino je mlekarstvo. Da se ljudstvu iz- placa /ivinoreja. se je ustanovila pred leti v Bovcu ..Mlekarska zadruga", katere se ljudstvo zelo oklepa. To se ume, da more vspevati in napredcvati mlekarnica le tedaj, ako ima strokovno dobro iz- vežbanega mlekarja. Ker je pa dosedanji mlekar, ki se je bil izvežbal v sv. Miha- elu na Tirolskem, letos odstopil od svoje sl'izbe, bi bilo želeti. da izpopolni svoje znanje na isti soli tudi sedanji mlekar. Z ozirom na to, da sedanji mlekar nima potrebnih sredstev v ta namen, se je sklenilo naprositi deželni zbor da dovoli primerno podporo, s katero bi bilo mo- goče izpopolniti sedanjemu mlekarju na dotični soli svoje znrnje v mlekarstvu. — Ker je ta zadeva zelo važna in spložne koristi, upati je, da se bode deželni zbor oziral na to prošnjo. Nesreča pri streljanju. — Na predvečer sv. Ivana so streljali v Plužnah pri Otaležu mladi fantje z možnarji. Pri streljanju se jim je užgal smodnik ter osmodil vseh pet fantov. Jeden izmed njih je umrl vsled opeklin, drugi je pa v smrtni nevarnosti. Iz Gorice. — Preč. gosp. župniku Blažiju Grči se tern potom iskreno za- hvalujem, da mi je pri dekanijski konfe- renciji v Črničah pridobil nad 40 naroč- nikov na moje obhajilne pesmi, katere mi je vis. č. k. ndš. ordinarijat v Gorici hvalno odobril in priporočal v tisk. Ker pa se za te pesmi razun že omenjenih vis. gg. v celi ostali obširni nadškofiji nikdo drugi ni oglasil in bi me tisk in zaloga teh pesmi stala nad 160 K., moram namerovano izdajo za sedaj opustiti. Ponavljajoč svojo zahvalo preč. g. župniku B. Grči in za cast božjo vneti duhovšcini črniškega dekanstva, bivam odličnim spoštvovanjem vdani D anil o Fajg elj, skladatelj. V Gorici, dne 9. julija 1902. „Zora"' glasilo slovenskega katol. dijaštva na Dunaju. Revija, izhajajoča pod tern naslovom 5 krat na leto na Dunaju in ki stane samo 2 K na leto, prinaša važne leposlovne in znanstvene spise, razprave o umetnosti, potopisne črtice in pesmi, na konci pa tudi poro- čila politične in socijalne, vsebine. List, ki ga pišejo in izdajajo dijaki vseuciliščniki priča da se je tudi slovenski visokošolec povzpel do prepričanja, da mu treba poleg šolske knjige nečesa, kar mu bistri ob- zorje in ga seznanja z duhom časa. — ,.Zorau katere je iz^lo troje zvekov letošnjega letnika, toplo priporočamo v naročbo. „Katolisko izobraževaluo dru- Stvo" Ha Mimi priredi dne 20. t. m. v prostorih gostilničaja g. M. Kolenca ,.na Žagi" veselico s petjem, deklamova- iijem, igro „Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček", s tombolo in tambu- ranjem. Po predstavi bengalična razsvet- ljava. Začetek ob pol 4. uri pop. Stolp sv. Marka v Benetkali se je podrl. — Vceraj dopoludne se je podrl v Benetkah stolp sloveče katedrale sv. Marka. Stolp je bil le v dokaj slabem stanju in se je tudi pričakovalo da prej ali slej nastopi katastrofa. Zaradi tega so se že prej v obližju cerkve izpraznile prodajnlne in se odstranili prebivalci, prostor pa so zastražili. Vkljub temu pa, da je bila nevarnost neizogibna in je bilo prepovedano zvoniti, so So malo ur prej zvonili v stolpu. Ob 10. uri pa se je zrušil ogrornni stolp in padel s silnim hrupom na trg sv. Marka. Katastrofa je provzročila voliko strahu mej prebivalstvom. Zvonik je bil zidan okoli leta 880 po drugih poročilih leta 910 pod Dozen» Pietro Tribune Nesreče ni bilo nobene. Odlicna poroka. — Iz Petrograda se poruča, da se poroka velike kneginje Helene z grškim princem Nikolajern vrši 28. avgusta v Amsterdamu. Načrt zakona zadevajoč zgradbo in vzdrževanje do- vožnih cest k železniškim kolodvorom. Ker se naži čitatelji gotovo za- nimajo za vse kar se tiče nove bohinjske železnice, objavljamo tu načrt zakona o dovoznih cestah h kolodvorom te že- leznice, ki se tako glasi: S 1. Izrečejo se za železniške do- vozne ceste one javne v ta namen pri- pravljene ali na novo zgrajene ceste, ka- tere vežejo železniške kolodvore in po- staje z najbližjo dosegljivo sposobno javno cesto, ali z najbližjem obljudenem krajem po nacinu, ki popolnoma odgo- varja prometnim potrebam. K vsakemu kolodvoru in k vsaki postaji sme voditi le ena določilom tega zakona podvržena dovozna cesta. Prostorišča pred kolodvori in po- stajami, ki so potrebna za osebni in vozni promet, kakor tudi vezne rampe in dovozi med višje ležečimi kolodvori, postajami in potrebnimi prostorišči pred njimi po eni strani, in nižje Iežečimi dovoznimi cestami po drugi strani ali obratno. prištevajo se k sestavinam že- leznice in ne k dovoznim cestam. § 2. Dovozne ceste h kolodvorom in postajam, kojih stališče se je oblast- veno določilo, se zgrade in vzdržujejo, ako dotično železniško podjetje ali kaka druga fizična ali juridična oseba vsled pogojev koncesije ali pa vsled pogodbe ni obvezana — potom skladanja : a) že- lezniškega podjetja,^ h) cestnih okrajev, skozi katere vodi dovozna cesta, c) ali se njihovega okoliša ledotika ; d) posest- nikov trgovskih in industrijskih podjetij, rudnikov, fužin in lesovja, kateri imajo posebno korist od železniške postaje, in sicer tudi Če leže tapodjetja in posestva izven cestnih okrajev, ki spadajo pod določilo b). V kolikor se drugače ne pogodi, prenašati imajo pod a) in b) navedeni skladni činitelji vsaki po : 3 in pod <•) in (/) navedeni skupno V3 stroškov, h katerim spadajo tudi oni za nakup zem- Ijišča. Za dovozne ceste, katere po svoji legi nudijo sosednim okrajem ali sosed- nim občinam posebne koristi tudi ako ne tikajo njih okoliša, smejo se tudi ti okraji ali občine pritegniti k skladanju dotične tretjine stroskov. Zgradba in vzdrževanje dovoznih cest, katere služijo samo v korist želez- niškega podjetja, industrijskih podjetij ali drugih zasebnikov, prepuščena je le tim udeležencem. § 3. Za zgradbo, vzdrževanje in upravo dovoznih cest skrbeti ima v smislu določil, veljavnih za okrajne ceste, oni cestni odbor, v eegnr okraju leži dotična cesta. Sploh se uporabijo dolo- čila zakonov obstoječih za zgradbo in vzdrževanje javnih neeraričnih cest tudi za dovozne ceste k železnicam, v koli- kor ni drugače določeno s pričujočim zakenom ali v kolikor iz posebnih pro- metnih okoliščin ne odloči drugače na- mestništvo sporazumno z deželnim od- borom. § 4. Ob zgradbi novih železnic, no- vih kolodvorov ali železniških postaj skr- beti ima politična obhodna komisija, v kutero je poklicati odposlanca deželnega odbora, zastopnike dotičnih cestnih od- borov in občin, kakor tudi druge ude- ležence, da se dožene sporazumljenje glede smeri dolgosti, širokosti in drugih gradbenih okoliščin železniške dovozne ceste; ako ne pride do aporazumljenja, Deželna norišnica v goriškem deželnem zboru. V petkovi seji je torej naš deželni zbor sklenil, da se zgradi v Goriei de- želna norišnica. Kot poročevaiec o tej zadevi je bil dr. Verzegnassi. V svojem poročilu pravi, da se je poseben odsek, kateremu je bilo naložrno, da proueuje to vpra- šanje, po seji z dne t. januvarja 1902, v kateri je prišlo to vpraštinje na dnevni red, a se ni resilo, bavil posebno z ^jjra- šanjem, ali bi ne zadostovalo zemljišče, nakupljeno v ta namen, ki meri 15 ha. in nekaj ar., ne da bi se k tcmu pri- kupilo še posestvo deželne italijanske kmet. šole, kakor se je takrat namera- valo. Posebno je bilo treba prepričati se, koliko norcev bi bilo sposobnih za kmetijsko delo od onih, ki se nahajajo sedaj v obeh i*oriških norišnicah, nam- reč v oni možki usmiljenih bratov in pa v oni mestni ženski norišnici. V ta namen sta se podala pod vod- stvom dr. Arona Luzzatta deželni glavar dr. Pajer in pa dr. Venuti v obe zgorej omenjeni norišnici in se je in sicer v norišnici usrniljenih brato\ v navzoc- nosti dr. Fratnika, dr. Singerja in priorjaHeilingerja,a v ženski mestni norišnici v navzočnosti dr. Pontonija in dr.^V i 11 a t a dognalo, da bi znasalo sedaj Število za kmetijsko kolonijo popolnoma zmožnih norcev le 30. Z ozirom na to in pa na dejstvo, da so v Bresciji, kjer se je napravila norišnica s kmetijsko kolonijo za 450 norcev, porabili v ta namen 14 hektarov zemljišea; v Padovi, kjer se je zgradila norišnica za 520 norcev, porabili za centralno poslopje 7 hekt., a za kmet. kolonijo 13 hektarov sveta in v Vidmu za 290 norcev in si- cer za poslopja 5 hektarov, a za kolonijo 7 hekt., — prišel je dotični odsek do prepričanja, da bode tudi za našo deželno norišnico ki je namenjena za 350 norcev, zadostovalo zemljišče, v ta namen že na- kupljeno ter ki meri 15 hekt, in nekaj arov, od katerega se porabi 75 hekt., za centralo, a 774 za kmetji3ko kolonijo in da ni torej treba nakupiti še zemljišče ital. deželne kmet. sole. Ker je pa naša dežela uboga, treba je bilo gledati tudi na to da se za tako norišnico potrosi kolikor mogočc malo denarja. Po prvotnem načrtu, ki je bil pred- ložen deželnemu zboru v seji z dne 4. januarja 1902, proračunani so bili stroški na 1.200.000 kron; pa kakor rečeno, z ozirom na neugodne financne razrnere naše dežele naročilo se je deželnemu inženerju Glesichu, da ves načrt še en- krat pregleda, da izpusti iz njega vsak luksus in vse one momente ki bi dajali poslopju deželne norišnice znak kake rao- numentalne zgradbe, da pa se popolnoma drži prejšnjega načrta, po katerem bi zgradba vstrezala vsom potrobam mo- dernega zdravstvenega zavoda. To je deželni inženor tudi storil in spravil na ta način poprej na 1,20(1000 K proračunane stroške ua 950.000 K. Ker se zgradba norisnice več ne more odlašati in je ista posebno s člo- vekoljubnega stališoa nujno potrebna in ker je skrajni čas, da začnemo tudi mi na Goriškem s takimi nesrečne/i posto- pati bolj humanitarno in kakor zahteva duh časa in moderni napredek, predlaga poročevalec v imenu deželnega odbora kakor sledi: 1. Naroča se dež. odboru, da izvede zgradbo deželne norišnice, s potroškom k voejemu 950000 kron, na prostoru ob- sežnem 15 hektarjev in 14 ar. ki ga je on vže ukupil v to svrho, za 350 norcev, na najpriprostejši in najekonomičnojši način ter po sistemu raztresenih pa- viljonov se združeno poljedelsko kolonijo. 2. Podrobni načrti naj se izdelajo po tehničnih vežčakih pod vodstvom in so sodelovanjem deželnega stavbinskega urada ter s pomoejo poljedelskih stro- kovnjakov (agronomov) v smislu na- čelnega načrta, ki ga je izdelala komisija sestavljena za zgradbo dež. norisnice. Pir tern se je držati predlaganih sprememb, obseženih v poročilu deželnega inženirja z dne 8. julija 1902 št. 8 oziraje se na potrebo, da se pripusti prostor za mo- rebitni razvoj norišničnega stavbarstva kakor tudi za eventualno razširjenje za- voda. Vsi ti izdelki naj'se predlože Dr. Josipu Krajatsch-u, ravnatelju norisnice v Kierling-Gugging — za blagohotno mnenje ter po njegovi odobritvi oziroma potem ko so se ugladila mcebitna raz- lična mnenja, naj se zgradi norisnica po teh podrobnih načrtih. 3. Pooblasča se deželni odbor naj zajme potem ko so se dovršili vsi potrebni predhodni ukrepi, javno deželno posojilo v delnih obveznicah po največ 4% v najvecjem nominalnem znesku 1,000000 kron pod najugodnejšimi pogoji in v dobi, ki se mu bo zdela najbolj primerna; r.te delne obveznice naj bodo za imetnfka proste vsakega davka in se imajo räz- dolžiti v 60 letnihžrebanjih, kojih dohod- ki se imajo uporabiti izključno v pokritje gradbenih in pohištvenih troškov deželne norisnice. Deželni odbor naj tudi ukrene po- trebno, da se obveznicam tega posojila prizna zakonoda^jnim potom privilegij ko- ristne naložitve pupilarnih glavnic in da pridobi vse olajšave in izjeme, do katerih imajo pravico posojila za dobrodelne in občekoristne namene. 4. Deželni odbor se nadalje po- oblašča, da eventualno zajme navedeno posojilo v znesku 1,000.000 kron pri dež. hipotečnem zavodu ki se ima ustanoviti, po določilu pravilnika potrjonega od dež. zbora in brez prispevka k upravnim troškom kakor določeno v §. 25 to^ka 2 omenjega opravilnika. 5. Pooblašča se dož. odbor, da po- krije troške za grad bo norisnice dokler so ne izdajo obveznice navedene pod točko 4. so zajetjem denarja do najvišjega zneska 1,000.000 K pri kakem kreditnem zavodu na tekoči račun. 6. Slednjič se naroča tudi dežel- nemu odboru da izdela po tehničnih in zdravniških zvedencih načelni načrt in podrobne tehnično-finančne načrte za zgradbo dož. bolnišniee, katere naj pred- loži v sklepanje dež. zboru. Na to otvori dež. glavar o tern vprašanju splošno razpravo. Dr. Tuma se oglasi koj k besedi, vpraša deželnega glavarja. naj mu glede 6. točke pojasni, na kakem zemljisču da se bode zidala nameravana deželna bol- n i š n i c a; dalje poprašuje tudi dr. Tuma glavarja, naj mu pojasni ali je med oni- mi 950.000 kronami zapopadena tudi cena, za katero se je kupilo zemljišče na katerem se ima graditi nova noriš- nica. Deželni glavar zavrne dr. Tumo in pravi, da ne gre tu staviti taka vpraša- nja. Dež. glavar meni namreč, dasije dr. Tuma lahko ogledal načrte, ki so se na- hajali pri deželnem odboru, ako se je hotel o tern prepričati; sicer pa da bode imel priliko o teh stvareh govoriti ko se prične debata o tem predmetu in takrat da bode stvar poročevalčeva vse pojasniti. Dr. Tuma vzame to na znanje ter nadaljuje svoj govor. Pravi, da je on odločen nasprotnik pavilijonskega sistema. Odgovori, katere je dobil do- tični odsek na svoja vprašanja do stro- kovnjakov, posebno pa od psihjatra dr. Krajača. slični so orakelskim odgovorom in na take odgovore ne drži dr. Tuma nič. Sicer pa bi bilo tudi čudno da bi bili ti odgovori temeljiti, ko ni dr. Kra- jač niti videl prostora, na katerem se namerava zidati novo deželno no- rišnico. Dočim je dr. Tuma v lanskem za- sedanju, ko "se je razpravljalo v dežel- nem zboru o tej zadevi, rekel, da si je ogledal le norišnico v Kierling-Guggingu, trdil je v petek, da si je ogledal še več drugih norišnic, o katerih pa ni vedel povedati nič natančnejšega. Le glede norisnice v Kierling-Guggingu je rekel, da dobivajo tjele izbrane norce 0 teh iz- branih norcih, ki so namenjeni, da bi se zdravili na kmet. koloniji, pa je povedal, da niti ti niso sposobni vsi za tak način zdravljenja nego, da jih poprej tarn na- tančnejše proučujejo in se še-le sami prepričajo ako se jih zamore zdraviti na kmetijski koloniji ali ne. Zdravniki v Kierling-Guggingu so se nasproti njemu izrekli jako skeptično o tem, da bi bilo zdravljenje norcev v norisnicah zidanih po paviljonskGin sistemu vspešno, zato pa je tudi on,' namreč dr. Tuma, mnenja, da norc ostane norc, naj se ga dene kamor hoče. On ne verjame, da bi za- mogel norc okrevati vsled tega ker mu je dana prilika gibati se na prosiem zraku. Zrak na prostem ozdravi po njo- govem mnjenju le kakega pijanca, norca pa ne. Sicor pa vpraža dr. Tuma, kdo naj bo vodil to novo deželno norišnico? Izmej domačih zdravnikov ni nobenega, ki bi bil za ta posel sposoben in je tudi skoro vsak o tem vprašanju različnega mnenja. Po njegovem innenju bilo bi torej treba najti najprej sposobnega strokovnjaka odličnega psihijatra; a še-le potem naj bi se zidala norisnica. Istotako nimamo tudi sposobnega osebja, ki bi norcem streglo ter jih cuvalo. Ali naj izročimo mar norce usmiljenim sestram ali pa usmiljenim bratom, ki navadno s temi ljudmi jako grdo ravnajo? Govornik pravi, da je sam videl, kako so usmiljene sestre norce pretepale. Z jedno besedo: govornik izreka se v imenu napredne slranke odlouno proti temu, da bi se pri nas zidala norisnica po paviljonskem sistemu; to pa iz dveh razlogov, prvič zaradi tega, -ker je, kakor je že poprej omenil, jako problematično, da bi bilo zdravljenje norcev v taki norišnici uspe- šno in drugic z ozirom na ogromne stroške, katere bi morala naša itak uboga dežela za tako norišnico doprinašati. Dr. Tuma je za to, da se zgradi na kuplje- nem prostoru central ni zavod za 4u0.000 kron in da se še-le potem ako bi se to izkazalo potrebno, napravijo zunaj mesta kmetijske kolonije. Pristavlja še, da ako je res, da imamo že sedaj trideset nor- cev, ki bi bili sposobni za kmetijsko ko- lonijo, potem pošlje naj se jih petnajst v ravnino, petnajst pa v gorati kraj naše dežele in sicer Furlane naj se pošlje v gore, Slovence pa v ravnino. Govornik naznani torej, da bodo on in njegovi somišljeniki glasovali proti zgradbi no- risnice kakoršna se danes predlaga. ¦ Za njim se oglasi k besedi dr. R. Luzzutto. Dr. Luzzatto se najprej opravičuje kako da je prišel do prepričanja, da za- dostuje nakupljeno zemljišče za zgradbo nove norisnice ne da bi bilo potrebno prikupiti še v ta namen posestvo ita- Ijanske deželne kmetijske sole kakor je on to zahteval v seji četrtega januvarja 1902. Potem polemizuje za „špas" proti dr, Tumi, katerega rahlo potiplje zä njo- gova liberalna ušesa, češ, da se mora pravi liberalec ukloniti zahtevam zna- nosti, in da če tega ne stori, podpira le obskurantizem. Govornik pozivlja vse stranke, da glasujejo za vse predloge, ki so navedeni v poročilu, da se konečno jedenkrat reši to eminentno človekoljubno vprašanje, ki je že nad 30 let v naši deželi na dnevnem redu. Tudi dr. Ver- zegnassi pobija izvajanja dr. Tume in se mu posebno čudno zdi zahteva dr. Tume, da se mora predno se gradi bolnišnica določiti, kdo da bode vodil ta zavod in kje da se bo dobilo potrebno osobje, ki bode norce nadzorovalo. Dr. Tuma, ki je zdaj že pozabil kar Iz države nebeškega solnua. ii. Stan, obicaji in življenje pri Kitajcih. Kitajci nimajo dednega plemstva. Plemiči so Mandarini (uradniki). Poleg njih so na najvišji družabni stopinji Ku- liji, na najnižji socijalni stopinji pa stoji ubogi dninar, ki živi od rok do ust in ki mora v sili prosjačiti in nadlegovati ljudi na cesti, ali kar je še bolje, iti med boksarje t. j. k četi roparjev in tolova- jev, ki se klatijo od kraja do kraja, ro- pajoč in morčč. Na Kitajskem žal še ni urejeno uboatvo kakor v kulurnih državah. K srednjemu stanu pripadajo kmetje, trgovci, obrtniki, na prvem mestu je kmet. Skoro neverjetno ali resnično je, da je Kitajec jako miroljuben človek. Ako nastane kje prepir ali celo pretep, prihiti takoj kakih 20 korenjakov, da na- pravijo mir. Kar pa Kitajca posebno odlikuje, to je njegovo spoätovanje do starosti. Za- radi tega je prvo vprašanje, katero stavi Kitajec do človeka, koliko je star, le da bi Be ne pregredil proti dolžnemu spošto- vanji. „Srčna stran" pa je pri Kitajcih drugače redka stvar. V oblikah občevanja so Kitajci pravi mojstri, uljudnost jim je prirojeha, vendar to, ne prihaja iz srca, marveč je le vnanje. Celo privatno življenje Kitajca se giblje v predpisanih3 podedovanih obli- kah. Kdor teh oblik ne upošteva ali jih celo prezira, kakor n. pr. Evropejec, oni velja pri Kitajcu kot b a r b a r. Seveda je kitajska uljudnost le slepilo, pod ka- tero se skrivajo vsi grehi tega sveta. Najplemer.itejši Kitajci so lažnjivci prve vrste in ne samo lažniki, marveč tüdi tatje, goljufi, sleparji itd.; a vse to se dogaja pod krinko lepe fraze. . . Laž pri Kitajcih sploh ni sramota. — Zaradi tega Kitajci tudi ne po- znajo prisege katere se v oporo res- nice poslužujejo pri sodnih slučajih kulturni narodi. Prič tudi ne pozna ki- tajski sodnik; ako hoče izsiliti kako iz- poved, posluži se — tezalnice. — Kako pa Kitajci jedo? j To bode gotovo zanimalo tudi naše čitatelje. . . . No, seveda je tudi v tem velik razloček med Kitajcem in Evropejcem. Pa tüdi razloček med ubogimi in bogatimi. Re- vežem se namreč tudi na Kitajskem ne godi bolje kakor povsod drugod, zato je mnenje socijologov, da je revščina — internacijonalna. Dočim namreč bogataši tudi na Kitajskem veliko drže na bogato z dob- rimi jedili obloženo mizo, zadovoljiti se morajo revčki s pasjim in mačjim me- som, da, tudi miši in podgane so dobre. A na mizi bogatega Kitajca najde tudi olikani Evropejec marsikaj po svojern razvajenem ukusu. Seveda ima Kitajec svoje posebne slasti; mej drugem mu iz- borno dišijo pečeni — deževni črvi, smr- deča jajca, lečinke od sviloprejk, plavute somove ali pa tudi tičja gnezda. Mej tem ko mu vse to izborno diši, pa mu pride slabo, ako le sliši govoriti o surovem maslu ali siru. Ako omenirno, da je bilo na neki dvorni pojedini, pri- rejeni v čast evropskim gostom, med 24 jedili le 6 užitnih, 9 neužitnih in 9 po- polnoma neužitnih, potem si jy možno misüti, kakega želodca mora bili Evro- pejec, ki vztraja na kitajskem d v o r- n ein ö b e d u. ¦ Glavna ali tako rekoč narodna jed na južnem Kitajskem je riž, a na sever- nem močnati zrezki in leča. Meso j6 Ki- tajec le kot prikuho. Goveje meso jedö Kitajci le malokdaj, to pa radi tega, ker se jim zdi velika krivica pobijati tako ko- ristno žival, kakor je krava ali vol, ki pomagata na kmetijstvu. Nasprotno pa je svinjina vsakemu pravemu Kitajcu zelo priljubljena jed in Kitajec si rad privošči — morda iz ne- kake hvaležnosti — meso one živali, ki že v življenju igra mesto njega važno ulogo čejenca v hiäi in pred hišo. Narodna pijača pa je na Kitajskem čaj. Za vino in pivo Kitajec nima smisla, zaradi tega pa se udaja drugemu opoj- nemu užitku t. j. opiju, katerega pri- pravljajo iz nedozorelega makovega sa- dcža; s tem pa se ugonabljajo duševno in telesno. No, mesto te vrste strupa pa ima Evropejec drug strup ki ga uničuje moralno in živčno, ki mu uniči blago- stanje in ga spravlja na beraäko palico in v blaznico in ta evropejski opij je — žganje. (Dalje pride.) razsoja namestništvo doffovorno z dežel- nim odborom. Kadi dovoznih cest, katere se imajo zgraditi k že v promelu stojrčim kolo- dvnrom ali postajam. vodi prvotno poiz- vedbe politicna okrajna oblastniju; ako pri tern ne pride do sporazumljenja ined udeleženci. razs<¦,;». gl ie potrebe, smori, drlgosti. sirokosti in drugih gradbonih okoli.^čin namestništvo sporazumno z do- želnim odboroni. Isti oblastniji razsojati tudi po zaslisanju udeWeneev o tern, ali se imajo pritejjniti k zgradbi in vzdrža- vanju kake dovozne ceste tudi taki cestni okraji in obeine, katerih okolisa so do-- vozna cesta neposredno ne dotika; kateri zasebni udeleženci imajo k tenui prispe- vati na podlagi doloeila L 2 erka ih ; ali so k temu obvezani samo zasebni udeleženci; dalje ali ima služiti kaka ze ohstoječa cesta kot javna žolezniška do- vozna cesta ; konečno glede morebitne potrebe, da so ista preloži ali preuovi. «; 5. Ako se je za kako dovozno cesto dognajo sporazumljenje ined ude- lezenci, eventuelno potem ko se je o tern izrekla razsodba, ima cestni odbor Onega okraja, v katerem leži dotični po- stajni prostor, voditi v smislu določil L 2. skladno obravnavo glede porazdelitve gradbenih in vzdrževalnih stroškov. Ako se pri tern ne doseže z dobia sporazumljenje. ukventti ima to poraz- delilev namestništvo dogovorno z dežel- niin odborom tako. da določi vsaki skladni tretjini razvrstitev po meri koristi. jj 6. V mejah stolnega mesta Go- rice preidejo cestnemu odboru tičoee pravice in dolžnosti na občino. § 7. Ako po dokončanju kake do- vozne ceste nastanejo kupeijska ali in- dustrijalna podjetja. rudniki ali fužine. katere močno rabijo dovozno cesto, pri- tegniti je iste pozneje v skladanje za vzdrževanje dotične ceste. 0 tern razsoja namestništvo spo- razumno z deželnim odborom. § 8. Predpisi tega zakona veljajo tudi glede onih dovoznih cest. katere so se začasno kot take proglasile in glede katerih se še ni izvrsila razprava. § 9. Ako ne pride do po tem zakonu potrebnega sporazumljenja med namest- ništvorn in deželnim odborom, razsoja ministerstvo notranjih zadev dogovorno z železniškim ministerstvom. Ti zadnji oblasti razsojati tudi o prizivih, ki so naperjeni proti razsodbam, katere je iz- reklo namestnistvo sporazumno z dežel- n;m odborom na podlagi §i? 3., 4.. 5. in 7. tega zakona. ij 10. Mojima ministroma za no- tranje zadeve in železnice je naročena izvršitev tega zakona. Jakob Miklus, trgovec z lesom in opeko, zaloga vsakovrstnega trdega in mehkega koroškega in Kranjskega lesa ter pohiritva, rakev (trug), vinskih po- sod. stiskalnice za vino in sadje vsake velikosti. kakor tudi krat- kočasnih iger slovenskih ,.Mari- janic' t. j. ličnih in trpežnih miz iz trdega lesu, ki imajo znotraj tro- ali stiridelno keg- Ijišče z vrtenci in kegljavnično blagajno po najnovejsi sestavi. za krcmarje, zasebnike itd. v Pevxni, za Soškim mostom. p. Gorica, priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo, zagotavlja naj- hitrejšo postrežbo in jako nizke cene. Po zmerni eeni je na prodaj lep, \isec svetilnik (kloča) ki je posebno pripraven za male cerkve na deželi. — Več se izve pri našem upravništvu. Loterijske številke. \2. jiilija. Trst ......72 53 49 76 86 Line......02 'M\ 18 60 80 Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos. . . K 190— do 210 — Sandomingo „ 270'— ,, 200— Java . . . . „ 260 — „ 280 — ,, Portorico . . „ 270— ,, 290 — „ Ceylon..... 360— „ 380 — Slakdor..... „ 8650 ,. 90'— Špeh...... „ 120— „ 150-— Petrolij v sodu . . „ 34-— „ —•—• zaboju . „ 11-60 ,, 12- — Maslo surovo . . . „ 150"— „ 160*— „ kuhano . . „ 200— ,. 220" - Otrobi döbele . . „ 10 60 „ 1220 drobne . . „ 10-— ,, 1120 Tursica nova . . . „ 1280 ., 14-40 „ za hrano . „ 1240 „ 13— oves......„ 17-- ;; is— M o k a ogerska: št. 0 K 33-- št. 1 K 32-40 St. 2 K 32 — ,. 3 „ 31-40. ,. 4 ., 30.80, „ 5 „ 30 — št. 6 K 29-. Ivan Bednarik priporofa svojo knjigoveznico v Goriel ulica Vetturini št. 3. Gostilna ,Vinarsteia in safljarskeea strnstva za Brclac v Gorici, ulica sv. Klare št. 15 toči pristna bela in črna vina iz drust- vene kleti, in puntigamsko pivo. Postreže z okusnimi jcdili. — Na razpolago so hlevi za živino in dvorišče za krogljanje. Za obilen obisk se toplo priporoca svojim rojakom Anton Gerbec, gostilniear. Anton Pečenko \Trtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 r>T»innroča pristna bela in črna vina iz vipavskih, ffurlanskih, briskih, dal- matinskih in isterskih v t - nogradov. nici na vse kraje avstro-egerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postreiba postena« =Zarataiiai!! dobi se v zalogi tvrdke I. Zornik, — Gorica Gosposka ulica št. 7, prva in edina slovenska trgovina za modno blago. Najboljše, največje in najcenejše skladišče vsakovrstnega perila, srajc za hribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kraviit v vsakem slogu, nogavic, rokavic, životni- kov (modercev), solčnikov, pihalk, dež- nikov, blusen, spodnjih kril, divnih okras- kov za obleke, svil za obleke in bluse, vsih potrebščin za vezenje. PripoFOčevalno najbolje kupova- Iiščc za g. šiviljc in krojačc. Naročila za izdelovanje perila (za gospode), in modercev po vsakej meri in zahtevi izvršujejo se točno. Podpisani priporooa slavnemn ob- (•.instvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- lične moke iz MajdiOovega nilina v Kranju, nadaljo ima tudi raznovrstno pijac« na primer: srancoski Cngnar, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovoc, 11ni rum, različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Giril-Metodove u/igalice. — V zalogi se dobe tudi te- stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v llirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoOo. blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v Senieniski ulici h. stv. 1. (v lasini hiši.) Špedicijska poslovnica GašparHvalič v Gorici, v ulici Morollist. 12. Priporoca se toplo Sloven- cem v niestu in rojakom nu deželi za prevažanje vsakovrstnega bhigu in po- hištva v vse kraje. Ker ima tri nove zaprte vozove za prevažanje, zagotavlja, da se blago ne- poskoclovano dostavlja. Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Priporoca se p. n. obeiu- stvu v Gorici in z dežele. Prodaja kaviuo primeso. ; sladkor, milo. slaniiio. riž. i maslo surovo in kuhano, olje. moko iz Majdičevih mlinov in vse jestvine. ! Zaloga žveplenk sv. Cirila in JVCetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici Stolna ulica St. 2. iTodaja ] slroje tudi 'fe na teden- f ske ali mc^ečne u obroke. Stroji so iz prvih tovjirn ter n;ijboljše, kakovosti Priporoca se slav. ,- občinstvu. „Narodna Tiskarna" ima v zalogi vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade, na močnem papirju „Narodna Tiskarna" ima v zalogi in na prodaj knjige: „Ilijado", „Tri igre" za slov. mladino in „Zgodovino tohninske Sole" -------TI5KA------- brošure, 8 diplome, tr^ovske računc, v raznili oblikah „Narodna Tiskarna" ==rr== tiska ----= „GORICO" m # ki izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ten stane na leto 8 kron, pol leta 4 K, četrt leta 2 K Pismena naročilatlskovin se izvrše z obratno pošto; vsa druga v najkrajsem o c o o času o o o o „Narodna Tiskarna" —— ~ tiska —- #,,PRIM. LIST" ki izhaja vsak četrtek ter stane na leto 4 krone, pol leta 2 K, za manj premožne eelo leto 3 K St. 56. V Gorici, v torok dne 15. julija 1902. Letnik IV. Izliaja vs.ik torck in solioto v edini ob 11. mi pnidpoldn pošl.i |>rc.j«*rn;in ali v (jorici na »loin posiljan cHoli'liio H K., pollctno 4 K. in (üctrllt'tno 2 K. I'rodaja si' v (iorici v tobakarnah Schwarz v Šolskih ulicali in .I<'1- lorsit/. v Nunskili uliculi po 8 vin. GORICA (Večerno Izdanje.) I'rcdniHtvo in upravni*tvo si> nahajata v «Xarodni t i, skarni», ulica Vftturini h. at. 9. Ilopisf je nasloviti na urednUtvo, oplasc in naročniiio pa na upravništvo «üürico». Oglasi so računijo po petit- vrstah in sicor ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 1U vin., 8-krat po 8 vin. Ako so vcekrat tiskajo, raču- nijo Be po pogodbi. I Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov, J. Marušič). Pa recinio so mi ono! „Soča" je v svoji sobotni številki objavila članek pod naslovorn: „Ueni uspehi na našem gimnaziju"', ki se bavi z vzroki nazadovanja Slovencev na tuk. c. kr. gimnaziju. Ker pa „Soča1' navaja le nekatere vzroke in no vemo ali hote ali nehote zamolčuje druge vzroke, ki niso nič manj važni in ki so na sedanjih učnih vspehih ho bolj krivi, pa spregovorimo še mi besedo, z željo seveda, da se jo v inte- resu naže učeče se mladine uvažuje. Faktum obstoji, da Slovenci na luk.c. kr. gimnaziju n az a d uj ej o in to na lako neumeven nacin, da sc mora vsa- kornur zdeti cudno. Letošnji izkazoučnih vspehih na gimnaziju narn to žalostno potrjuje. Odstotek odliönjakov je v pri- meri s številorn zavod obiskujočih Slo- vencev tako sramoten, da se moramo vprašati: ali je goriski slovenski dijak zares postal — i d i j o t v pravem po- menu te besede in ali je vredno da ob takih razmerah starisi äe žrtvujejo krvave žulje in pošiljajo svoje sinove na srednjo šolo ? ,.Soča>l navaja kot vzrok nazado- vanju Slovencev na tukajšnjern gitnnaziju nekako v sredi drugih vzrokov — pri- morski zistem, ki protežira Italijane, ter pripisuje temu dejstvu politične obzire. Zistem da trpi oziroma vzdržuje na gim- naziju profesorje, o katerih bi se moglo reči, da so notorični pospeševalci pan- gormanske misli v nasem Primorju; zistem da se upira ustanovitvi sarnostojne slo- venske gimnazije in pusti odlikovati na teni zavodu Lahe, iz hvaležnosti da se oni zadovoljujejo z nernsko gimnazijo in delajo roko v roki z onim ciniteljem, ki noče in se boji kulturnega napredk^. Slo- vencev, — zistema konečno, ki, da bi zatrl gibanje Slovencev po vsej deželi za ločitev srednješolskega pouka od onega svojih na- rodnih nasprotnikov, olajsuje na vse možne nacine pouk Italijanom na gimnaziju, ote- žuje ga pa Siovencern, da bi se lahko reklo: saj Slovenec itak ni za učenje, čemu zanj drago samostojno slovonsko ginina- zijo ? Da vse to gre na royas zistemu in onih tujih einiteijev, ki so pri nas država v državi, — vse to potrjujemo, ker je le znana resnica. Ali poleg tega dejstva pa „Soča" modro molči o nekem drugern dejstvu, ki je t u d i resnica in ki je tudi vzrok nazadovanju Slovencev na tukajsnjem c. kr. gimnaziju. Ker je torej zistem vir vsega zlä, ki zadeva slo- venske dijake na tukajänjem gimnazija, morda je pa — tako bi lahko vprašali: — zapisati na rovaš zistemu tudi to, o comer modro molči ,.SoČa"V Po nekaterih gotovih znamenjih bi vsaj lahko sodili tako. — Pa k stvari! Obsloječi politični odnoäaji so taki, da nalagajo na,n Slovencem vso resnobo pri svojem napredovanju; Slovenec samo delaj, se uči in trudi, drugi naj uživajo! To je tako kakor bi se reklo: drugi na- rodi so že dosegli svojo slavo, lahko po- čivajo na lavorikah, četudi s prazno p 1 e v o v g 1 a v i, Slovenec pa se trudi in pehaj, da kaj pridobiš! Ako pa se pri- veligirancu baš zljubi, lahko ti vrže, dočim se pehaš in trudiš, po kako poleno pod noge, kar se tudi često dogaja. Ali gorje, ako zaostajaš v pouku, — oni na „lavo- rikahw ti prednjaei, pa da se tudi ni nič učil, nič pehal, nič trudil. In Slovenci na goriški gimnaziji tudi v resnici zaostajajo. Do zadnjega časa — reči smemo, do časa ko se je unel usodepolni domači prepir na Goriškem — je slovenski dijak vedno napredoval; v prejšnjih letih je bilo med odličnjaki na tuk. gimnaziju vedno več Slovencev nego Italijanov. In kako to ? Zato, ker so se naši mladeniči pridno učili, ker jim je bil pri srcu samo uk in želja biti mej prvimi; ker jim je sijal na obzorju cvetočega življenja kot blesteči ideal cilj, po katerem so hrepeneli, priti do ,.važnejžih mest v našem splošnem življenju'' kakor pravi „Soča"' in še več: biti jedenkrat narodu voditelj, dobrotnik, uzor, in ker ni bilo ničesar kar bi jih oviralo v pouku. Kazmere so bile na gimnaziju do malega iste kakor zdaj, torej zistem jednak ali: d i j a k j e o s t a 1 dijak in ni bil — razujzdanee! Kako pa sedaj'? Posebno značilno za ono, kar hočemo navesti kot vzrok nazadovanju in kar ,.Soča" pre- vidno zamolčuje, je baš dejstvo, da se nahajata med odličnjaki višjih razredov 1 e dva Slovenca, torej v dobi, ko iz dijaka postaja človek, ki že z jednim očesom škili v življenje. To govori knjigo! Naši mladeniči na višji gimnaziji so žrtva zapeljivccv! Poglejte v različne naprednjaške kroke, poglejte na razne naprednjaške venelice, katere pri- reja napredna klika z baharsko frazo. da dela „za narod'', ondi vidite stalno slo- venskega sedmo- in osmošolca! V pozno noč do ranega jutra ti prekroka z ele- menti, katerim je kvartinček ideal živ- ljenja in k?ten ninajo ničesar več izgu- biti. Ali dijak, ko se vrača z oteklimi možgani iz te družbe, — naj se li uči, li f.pi? In kaj je konec vseh koncev? — Kijuka! Tu smo pokazali samo na ,.kroke;i — dalje kazati nočemo ker je — pre- temno ondi. . . . To so fakta, katerih ne more utajiti nikdo! Kaj pa se na teh krokih govori in o čem gre zabava ? Beseda ..far" je zabela zabavi in razne strupene zabav- Ijice na profesorje, ki niso dobro zapi- sani pri par zdražbarjih okoli ,.Soče", so pikantni ocvirki.s katerimisezastruplja spoštovanje do profesorjev, ki je jeden prvih pogojev za vspevanje pouka. Ali to ni še vse. Zgodilo se je, da je napredni general klical k sebi dijake in jim navdihoval kaj naj se učijo, češ. da naj se vsaki resno poprime tistega predmeta, kateremu se hoče posvetiti v bodočnosti. drugih pa naj se le toliko nauči, da ,.zleze". Vprašamo, ali ni to naravnost zapeljavanje dijaka v pogibelj ? Dijak naj zna le v jednem predmetu, mesto da bi poznal vse učne predmete in &e tako krepko pripravil za preskušnjo, na kateri ga često čakajo pre- senečenja? Ali ko bi to ne bilo, s čem pa naj razširi svoje znanje, svoje ob- zorje, ako bode znal iz jednega samega predmeta? No in kam s časom, ki mu ga pre- ostaje od tega jedinega predmeta'? Kaj- pada: na naprednjaške veselice in kroke kjer pomagaj, dijak ! širiti „slavo in za- sluge" naprednim rovarjem in agitirati za nje med ljudstvom na počitnicah! Kaj zato, ako dijak zapravi svojo ekzistenco in postane na kol obešeni student, samo da siuži namenu naprednih kolovodij ! Tako je zdaj pri nas in slovenski oče, ki pošlje sina v mesto, da bi se učil, da bi mu kaj postal, mu pomagal v živ- Ijenju in vračal enkrat za krvave žulje, ki jih ima ž njim, — ta slovenski oče niti ne sluti da pošlje sina v brezno pokvare in da bi bilo bolje zanj, da ga je obdržal pri plugu! In „Soča" preliva krokodilje solze za,,usodosloven3kega dijaka", navaja suhe vzroke pri „zistemu in Lahih", tiplje po tern in onern vnanjem vzroku in pravi da so „ž e večkrat brezob- zirno povedali na.ši mladini te marsikaj v obraz"; — ali o pravem uzroku noče nič vedeti. vedeti noče. da tiči pravi vzrok nazadovanja v pokvarjenosti rnladine, katero srče ista v naprednjaških knajpah ! Tu notri posezite, hinavci, to brezobzirno povejte .,mladini v obraz", povejte jej, da naj se ogiblje zapeljivih družb, da naj ne pre- bira vaših naprednjaških glasil, ki jej zatirajo spoštovanje do avtoritete in človeka sploh. — povejte z jedno besedo mladini da: življenje ni praznik. da za mladega nezrelega Človeka niso za- bave, ki škodujejo dušno in teles no celo odraščenemu in utrjenemu človeku. Tako navajajte mladino in ne delajte se njene prijatelje v nekaterih lepih frazah v ..Soči" ki je sicer mladini strup. — drugače Vas moramo imenovat: nevarne zapeljivce in škodljivce naroda. katerega ubijate na prefrigan način s tern, da mu ugonabljate mladino in cvet iste — slo- vensko dijaštvo ! Povejte nam pa vi, ki kažete i s prstom na vladajoči zistem; ali je morda tudi vaše delo — d e 1 o tega zistema? Lahko bi se to su- milo, potem ste pa pač nevarnisi ..pi- jonirji" tega zistema, nego vsi ultranemški profesorji. vsi Lahi in vsi „pedagogični načrti" na našem gimnaziju! Na zaključku svojega članka poziva „Soča'1 frazasto še naže poslance češ\ „poslanci cujte!u Kaj pa se bode odgovorilo naširn poslancem, ako potrkajo na merodajnem mestu? Uganite! 1.1STKK. ODARKA. Malorusko spisal Marko Vavčok; poslov. .1. I. Cvi'tko. Stari naš gospodar ni bil duber. Ne bilo bi se treba tega spominjati, ali boljega ni. Blizu nas je bila poleg rečice svo- bodna kozaška pristava, pa sosegacelo kozaki bali kakor ognja. A koliko smo pretrpeli mi, kmetje, pred njim — Bog varuj vsakega krščenega človeka tega! (1e ga imaš srečati, bežiš, ne gledajoč, je li breg ali nižina, le da se ga ogneš. Najbolj pa so se ga bale devojke. Ni samo jednega samega dekliškega življenjp. uničil. In kaj neki vedno misli?... Gre skozi selo temnega čela, srdit, pa pogleda sem in tja kakor gavran črni. Nekdaj sedimo v hiši fer se pogo- varjamo o njem, ne spominjaje se ga I ravno z dobrimi besedami. V tern hipu zaropota nekaj na dvoru, zagrmi. Sam j gospodar pri vritih! Kakor pravijo: „Ako o volku govoriš, volk pride". Vnide in vpraša: „Kje je tvoja hči Odarka?" Moj brat pa je imel devojko, — Bozo niili, kako devojko! Ves dvor je obsevala kakor zvezda. Tako je mlada in srecna ! Nobenega zla ne pozna. ne sluli, teka in se smeje kakor da bi zvo- nil s srebrnim zvonom. Vprašal je za Odarko in mi smo okameneli na mestu, a Odarka ravno v hiši. Ko je ugledal devojko, so se mu zasvetile oči ter rece: „Pojdi z menoj v grad, devojka"'. Odarka k materi. Vstopila se je kraj matere ter stoji; ne diha moja ribica. „Gospod, premlada je še. Petnajsto leto nastopa'', pravi oce, a mati plaka. „Le še jedno besedico izpregovori, vražji sin, pa ti zagodem jedno, da jo bodes pomnil", zagrmi on nadenj ter reče na to Odarki: „Brzo, brzo! Greva". Ona pa le stoji, ne gre. „Brzo, devojka!" Ne gre, kakor da bi odmrla. Po- grabil jo je za roko in odvel. Kakor da je zašlo solnce. Tako nekam pusto je v hiši, prazno. II. Natrpeli smo se do večera. Na večer pa gre bratova žena v grad, da bi kaj zvedela o Odarki, a se je brzo vrnila. „K Odarki me niso pustili", pravi, „niti od daleč je nisem videla, niti glasu nisem slišala". Pa samo plaka in plaka. In dolgo nismo videli svojega de~ teta: niso pustili ne očeta, ne matere, ne mene k nji. Prides ter postojiš kraj grajskih vrat in se zopet vrneš domov, a božji svet tu ni nič mileji. Razprašuješ služab- nice, devojke. „Ne vemo, srce, ne vemo. Vaše dete so kakor za zlato omrezje zaprli; niti v oči ji ne mores pogledatili. A nekatere so bolj smele, kakor da jim je Gospod pamet vzel. „Kaj hoče biti Vaši Odarki?" pra- vijo: „Bode ji, kakor je nam bilo. Zakaj neki ne? Mar je vaša Odarka kaka ve- lika gospiea? Mar nismo bile tudi me deca svojega očeta? Znabiti nas ni mati ljubkovala? Tudi me smo bile nekoc dobre, a sedaj smo padle v nesrečo, pa vendar le životarimo na svetu". Mi gremo vsaki dan, da bi jo le videli. Že je minul tretji teden. V ne- deljo večer se je bratova žena vrnila iz grada plakajoča „Nisem je videla", pravi. Samo ro- gale so se mi služabnice". III. Sedimo nemo, a v hiši je tiho in tužno; le čuje .se, kako bratova žena plaka ali kako brat težko zdihuje. Naenkrat nekaj zašušti, vrata skrip- nejo: vnide naša Odarka. Prestrašili smo se, ko ämo se ozrli vanjo: bleda, bleda in zmučena. In ona, nesrečnica, se je priklonila ter obstala na pragu kakor tujka; stoji in ne dvigne oöij. ;- „Glej, žena", pravi brat, „zopet zreva najino hčerko. Kako krasna je postala!" In zaplaka. Prvič v svojem življenju sem tedaj videla svojega brata tako britko plakati. Fosadili smo svojo Odarko na klop, a bratova žena rece: „Hčerka irioja, beda moja! Mar so te naposled vendar le pustili iz grada?" „Jaz sem skrivaj prisla, mama? V grad so se pripeljali gostje: inlad gospod z ženo." (Dalje pride.) Deželna norišnica v goriškem deželnem zboru. V petkovi seji je torej naš deželni zbor sklenil, da se zgradi v Gorici de- želna norišniea. Kot poročevalec o tej zadevi je bil dr. Verzegnassi. V svojem poročilu pravi, da se je poseben odsek, kateremu je bilo naloženo, da proučuje to vpra- Sanje, po seji z dne 4. januvarja 1902, v kateri je prišlo to vprašanje na dnevni red, a se ni rešilo, bavil posebno z vpra- šanjem, ali bi ne zadostovulo zemljišče, nakupljeno v ta namen, ki meri 15 ha. in nekaj ar., ne da bi se k temu pri- kupilo še posestvo deželne Ualijanske kmet. šole, kakor se je takrat namera- valo. Posebno je bilo treba preprieati se, koliko norcev bi bilo sposobnih za kmetijsko delo od onih, ki se nahajajo sedaj v obeh goriskih norišnicab, nam- reč v oni možki usmiljenih bratov in pa v oni rnestni ženski norišnici. V ta namen sta se podala pod vod- stvom dr. Arona Luzzatta deželni glavar dr. Pajer in pa d r. V e n u ti v obe zgorej omenjeni norišnici in se je in sicer v norišnici usmiljenih brato\ v navzoč- nosti dr. Fratnika, dr. Singerja in priorjaHeilingerja, a v ženski mestni norišnici v navzočnosti dr. Pontonija in dr.fcVi 11 ata dognalo,da biznašalosedaj število za kmetijsko kolonijo popolnoma zmožnih norcev le 30. Z ozirom na to in pa na dejstvo, da so v Bresciji, kjer se je napravila norišnica s kmetijsko kolonijo za 450 norcev, porabili v ta namen 14 hektarov zemljišča; v Padovi, kjer se je zgradila norišnica za 520 norcev, porabili za centralno poslopje 7 hekt., a za kmet. kolonijo 13 hektarov sveta in v Vidmu za 290 norcev in si- cer za poslopja 5 hektarov, a za kolonijo 7 hekt., — prišel je dotični odsek do prepričanja, da bode tudi za našo deželno norišnico ki je namenjena za 350 norcev, zadostovalo zemljišče, v ta namen že na- kupljeno ter ki meri 15 hekt., in nekaj arov, od katerega se porabi 75 hekt., za centralo, a 774 za kmetjisko kolonijo in da ni torej treba nakupiti še zemljišče ital. deželne kmet. sole. Ker je pa naša dežela uboga, treba je bilo gledati tudi na to da se za tako norišnico potrosi kolikor rnogocc malo denarja. Po prvotnem nacrtu, ki je bil pred- ložen deželnemu zboru v seji a dne 4. januarja 1902, proračunani so bili stroški na 1.200.000 kron; pa kakor rečeno, z ozirom na neugodne finančne razrnere naše dežele naročilo se je deželnemu inženerju Glesichu, da ves načrt še en- krat pregleda, da izpusti iz njega vsak luksus in vse one momente ki bi dajali poslopju deželne norišnice znak kake mo- numentalne zgradbe, da pa se popolnoma drži prejšnjega načrta, po katerem bi zgradlm vstrezala vsem potrebam mo- derne^a zdravstvonega zavoda. To je deželni inžener ludi storil in spravil n;i ta način poprej na 1,200.000 K proračunane stroške na 950.000 K. Ker se zgradba norisnice več ne more odlašati in je ista posebno s člo- vekoljubnega stališča nujno potrebna iti ker je skrajni čas, da začnemo tudi mi na Goriškem s takimi nesrečneži posto- pati boi'j humanitarno in kakor zahteva duh easa in moderni napredek, predlaga poročevalec v imenu deželnega odbora kakor sledi: 1. Naroea se dež. odboru, da izvede zgradbo deželne norišnice, s potroškotn k večjemu 950 000 kron, na prostoru ob- sežnem 15 hektarjev in 14 ar. ki ga je on vže ukupil v to svrho, za 350 norcev, na najpriprostejši in najekonomičncjši način ter po sistemu raztresenih pa- viljonov se združeno poljedelsko kolonijo. 2. Podrobni načrti naj se izdelajo po tehničnih vesčakih pod vodstvom in se sodelovanjem deželnega stavbinskega urada ter s pomočjo poljedelskih stro- kovnjakov (^agronomov) v smislu na- čelnega načrta, ki ga je izdelala komisija sestavljena za zgradbo dež. norisnice. Pir tem se je držati predlaganih sprememb, obseženih v poročilu deželnega inženirja z dne S. julija 1902 št. 8 oziraje se na potrebo, da se pripusti prostor za mo- rebitni razvoj norišničnega stavbarstva kakor tudi za eventualno razširjenje^za- voda. Vsi ti izdelki naj se predlože Dr. Josipu Krajatsch-u, ravnatelju norišnice v Kierling-Gugging — za blagohotno mnenje ter po njegovi odobritvi oziroma potem ko so se ugladila morebitna raz- lična mnenja, naj se zgradi norišnica po teh podrobnih načrtih. 3. Pooblašča se deželni odbor naj zajme potem kosose dovršili vsi potrebni predhodni ukrepi, javno deželno posojilo v delnih obveznicah po največ 4% v največjem nominalnem znesku 1,000.000 kron pod najugodnejšimi pogoji in v dobi, ki se mu bo zdela najbolj primerna; jte delne obveznice naj bodo za imetnika proste vsakega davka in se imajo raz- dolžiti v 60 letnihžrebanjih, kojih dohod- ki se imajo uporabiti izključno v pokritje gradbenih in pohištvenih troškov deželne norišnice. Deželni odbor naj tudi ukrene po- trebno, da se obveznicam tega posojila prizna zakonodajnim potom privilegij ko- ristne naložitve pupilarnih glavnic in da pridobi vse olajšave in izjeme, do katerih imajo pravico posojila za dobrodelne in občekoristne namene. 4. Deželni odbor se nadalje po- oblašča, da eventualno zajme navedeno posojilo v znesku 1,000.000 kron pri dež. hipotečnem zavodu ki se ima ustanoviti, po določilu pravilnika potrjonega od dež. zbora in brez prispevka k upravnim troškom kakor določeno v §. 25 točka 2 omenjega opravilnika. 5. Pooblašča se dož. odbor, da po- krije troške za gradbo norisnice- dokler so ne izdajo obveznice navedene pod točko 4. so zajetjem denarja do najvišjoga zneska 1,000.000 K pri kakem kreditnem zavodu na tekoči račun. 6. Slednjič se naroča tudi dežel- nemu odboru da izdela po tehničnih in zdravniških zvedencib načelni načrt in podrobne tehnično-fmančne načrto za zgradbo dož. bolnisnice, katero naj pred- loži v sklepanje dež. zboru. Na to otvori dež. glavar o torn vprašanju splošno razpravo. Dr. Tuma se oglasi koj k besedi, vpraša deželnega glavarja. naj mu glede 6. točke pojasni, na kakem zemljišču da se bode zidala nameravana deželna bol- n i š n i c a; dalje poprasuje tudi dr. Tuma glavarja, naj mu pojasni ali je med oni- mi 950.000 kronami zapopadena tudi cena, za katero se je kupilo zemljišče na katerem se ima graditi nova noriš- nica. Deželni glavar zavrne dr. Tumo in pravi, da ne gre tu staviti taka vpraša- nja. Dež. glavar meni namrec, dasi je dr. Tuma lahko ogledal načrte, ki so se na- hajali pri deželnem odboru, ako se je hotel o tern prepričati; sicer pa da bode imel priliko o teh stvareh govoriti ko se priene debata o tem predmetu in takrat da bode stvar poročevalčeva vse pojasniti. Dr. Tuma vzame to na znanje ter nadaljuje svoj govor. Pravi, da je on odločen nasprotnik pavilijouskega sistema. Odgovori, katere je dobil do- tični odsek na svoja vprašanja do stro- kovnjakov, posebno pa od psihjatra dr. Krajača, slični so orakelskim odgovorom in na take odgovore ne drži dr. Tuma nič. Sicer pa bi bilo tudi čudno da bi bili ti odgovori temeljiti, ko ni dr. Kra- jač niti videl prostora, na .katerem se namerava zidati novo deželno no- rišnico. Dočim je dr. Tuma v lanskem za- sedanju, ko 'bse je razpravljalo v dežel- nem zboru o tej zadevi, rekel, da si je ogledal le norišnico v Kierling-Guggingu, trdil je v petek, da si je ogledal še več drugih norišnic, o katerih pa ni vedel povedati nič natančnejšega. Le glede norišnice v Kierling-Guggingu je rekel, dp dobivajo tje le izbrane norce. 0 teh iz- branih norcih, ki so namenjeni, da bi se zdravili na kmet. koloniji, pa je povedal, da niti ti niso sposobni vsi za tak način zdravljenja -nego, da jih poprej tarn na- tančnejše proučujejo in se še-le sami prepričajo ako se jih zamore zdraviti na kmetijski koloniji ali ne. Zdravniki v Kierling-Guggingu so se nasproti njemu izrekli jako skeptično o tem, da bi bilo zdravljenje norcev v norišnicah zidanih po paviljonskem sistemu vspešno, zato pa je tudi on, namrec dr. Tuma, mnenja, da norc ostane norc, naj se ga dene kamor hoče. On ne verjame, da bi za- mogel norc okrevati vsled tega ker mu je dana prilika gibati se na prostern zraku. Zrak na pros tem ozdravi po njo- govem mnjenju le kakoga pijanca, norca pa ne. Sicor pa vpraša dr. Tuma, kclo naj bo vodil to novo deželno norišnico? Izmej domačih zdravnikov ni nobenega, ki bi bil za ta posel sposoben in je tudi skoro vsak o tern vprašanju različnega mnenja. Po njegovem innenju bilo bi torej treba najti najprej sposobnega strokovnjaka odličnega psihijatra; a še-le potem naj bi so zidala norišnica. Istotako nimamo tudi sposobnega osebja, ki bi norcem streglo ter jih čuvalo. Ali naj .izročimo mar norce usmiljenirn sestram ali pa usmiljenim bratom, ki navaclno s temi ljudini jako grdo ravnajo? Govornik pravi, da je sahi videl, kako so usmiljene sestre norce protepale. Z jedno besedo: govornik izreka se v imonu napredne slranke odločno proli temu, da bi se pri nas zidala norišnica po paviljonskem sistemu; to pa iz dveh razlogov, prvič zaradi tega, ker je, kakor jo že poprej omenil. jako problematično, da bi bilo zdravljenje norcev v taki norišni ,i uspe- šno in drugič z ozirom na ogromne stroške, katere bi morala naža itak uboga dežela za tako norišnico doprinašati. Dr. Tuma je za to, da se zgradi na kuplje- nem prostoru centralni zavod za 4U0.000 kron in da se še-le potem ako bi se to izkazalo potrebno, napravijo zunaj mesta kmetijske kolonije. Pristavlja še, da ako je res, da imamo že sedaj trideset nor- cev, ki bi bili sposobni za kmetijsko ko- lonijo, potem pošlje naj so jih petnajst v ravnino, petnajst pa v gorali kraj naše dežele in sicer Furlane naj se pošlje v gore, Slovence pa v ravnino. Govornik naznani torej, da bodo on in njegovi somišljeniki glasovali proti zgradbi no- risnice kakoršna se danes predlaga. Za njim se oglasi k besedi dr. H, Luzzutto. Dr. Luzzatto se najprej opravičuje kako da je prišel do prepričanja, da za- dostuje nakupljeno zemljižče za zgradbo nove norisnice ne da bi bilo potrebno prikupiti še v ta namen poseptvo ita- ljanske deželne kmetijske sole kakor je on to zahteval v seji četrtega' januvarja 1902. Potem polemizuje za „spas" proti dr. Tumi, katerega rahlo potiplje za njo- gova liberalna ušesa, češ, da ?.e mora pravi liberalec ukloniti zahtevam zna- nosti, in da če tega ne stori, podpira le obskurantizcm. Govornik pozivlja vse , stranke, da glasujejo za vse predloge, ki so navedeni v porocilu, da se konečno jedenkrat reši to eminentno človekoljubno vprašanje, ki je že nad 30 let v naši deželi na dnevnem redu. Tudi dr. Ver- zegnassi pobija izvajanja dr. Tume in se mu posebno čudno zdi zahteva dr. Tume, da se mora predno se gradi bolnišnica določiti, kdo da bode vodil ta zavod in kje da se bo dobilo potrebno osobje, ki bode norce nadzorovalo. Dr. Tuma, ki je zdaj že pozabil kar Iz države nebeškega solnca. ii. Stan» obieaji in življenje pri Kitajcih. Kitajci nimajo dednega plemstva. Plemiči so Mandarini (uradniki). Poleg njih so na najvišji družabni stopinji Ku- liji, na najnižji socijalni stopinji pa stoji ubogi dninar, ki živi od rok do ust in ki mora v sili prosjačiti in nadlegovati ljudi na cesti, ali kar je še bolje, iti med boksarje t. j. k četi roparjev in tolova- jev, ki se klatijo od kraja do kraja, ro- pajoč in moröc. Na Kitajskem žal še ni urejeno uboštvo kakor v kulurnih državah. K srednjemu stanu pripadajo kmetje, trgovci, obrtniki, na prvem mestu je kmet. Skoro neverjetno ali resnično je, da je Kitajec jako miroljuben človek. Ako nastane kje prepir ali celo pretep, prihiti takoj kakih 20 korenjakov, da na- pravijo mir. Kar pa Kitajca posebno odlikuje, to je njegovo spoätovanje do starosti. Za- radi tega je prvo vprašanje, kaiero stavi Kitajfcc do človeka, koliko je star, le da vanju. „Srčna stran" pa je pri Kitajcih drugače redka stvar. V oblikah občevanja so Kitajci pravi mojstri, ulj ldnost jim je prirojena, vendar to ne prihaja iz srca, marveč je le vnanje. Celo privatno življenje Kitajca se giblje v predpisanih, podedovanih obli- kah. Kdor teh oblik ne upošteva ali jih celo prezira, kakor n. pr. Evropejec, oni velja pri Kitajcu kot b a r b a r. Seveda je kitajska uljudnost le slepilo, pod ka- tero se skrivajo vsi grehi tega sveta. Najplemenitejši Kitajci so lažnjivci prve vrste in ne samo lažniki, marveč tudi tatje, goljufi, sleparji itd.; a vse to se dogaja pod krinko lepe fraze. . . Laž pri Kitajcih sploh ni sramota. — Zaradi tega Kitajci tudi ne po- znajo prisege katere se v oporo res- nice poslužujejo pri sodniii slučajih kulturni narodi. Prič tudi ne pozna ki- tajski sodnik; ako hoče izsiliti kako iz- poved, posluži se — tezalnice. — Kako pa Kitajci jedo? \ To bode gotovo zanimalo tudi naäe čitatelje. . . . No, seveda je tudi v tem velik razločok razloček med ubogimi in bogatimi. Re- vežem se namreč tudi na Kitajskem ne godi bolje kakor povsod drugod, zato je mnenje socijologov, da je revščina — internacijonalna. Dočim namreč bogataši tudi na Kitajskem veliko drže na bogato z dob- rimi jedili obloženo mizo, zadovoljiti se morajo revčki s pasjim in macjim me- som, da, tudi miši in podgane so dobre. A na mizi bogatega Kitajca najde tudi olikani Evropejec marsikaj po svojem razvajenem ukusu. Seveda ima Kitajec svoje posebne slasti; mej drugem mu iz- borno dišijo pečeni — deževni črvi, smr- deča jajca, lcčinke od sviloprejk, plavute somove ali pa tudi tičja gnezda. ,Mej tem ko mu vse to izborno diši, pa mu pride slabo, ako le sliši govoriti o surovem maslu ali siru. Ako omonimo, da je bilo na neki dvorni pojedini, pri- rejeni v čast evropskim gO3tom, med 24 jedili le G užitnih, 9 neužitnih in 9 po- polnoma neužitnih, potem si je možno misliti, kakega želodca mora bili Evro- pejec, ki vztraja na kitajskem dvor- n ß m o b e d u. Glavna ali tako rekoč narodna jed na južnem Kitajskem je riž, a na sever- nem močnati zrezki in leča. Meso jč Ki- tajec le kot prikuho. Goveje meso jedö Kitajci le malokdaj, to pa radi tega, ker se jim zdi velika krivica pobijati tako ko- ristno žival, kakor je krava ali vol, ki pomagata na kmetijstvu. Nasprotno pa je svinjina vsakemu pravemu Kitajcu zelo priljubljena jed in Kitajec si rad privošči — morda iz ne- kake hvaležnosti — meso one živali, ki že v življenju igra mesto njega važno ulogo čejenca v hiši in pred hišo. Narodna pijača pa je na Kitajskem čaj. Za vino in pivo Kitajec nima smisla, zaradi tega pa se udaja drugemu opoj- neinu užitku t. j. opiju, katerega pri- pravljajo iz nedozorelega makovega sa- doža; s tem pa se ugonabljajo duševno in telesno. No, hk-Ho te vste strupa pa ima Evropejec • ; strup ki ga uničuje moralno in živ ;ti .., ki mu uniči blago- stanje in ga spiavlja na beraško palico in v blaznico in ta evropejski opij je — žganje. (Dalje pride.) je poprej govoril ugovarja temu, da bi v svojern govoru glede ravnat(3lja in osobja to zahteval, kar mu dr. Vcrze- gnassi zdaj očita. Ker je pa deželni gla- var konstatiral, da je dr. Tama res to zahteval, kar mu zdaj očita dr. Verze- gnassi in se je od raznih strani temu pritrjevalo, začel je dr. Turna italijanski govoriti. Opraviceval je to s tem, da je re- kel, da niso italijanski poslanci razumeli kar je poprej govoril, in da se mu zdi potrebno, da jim to kar je poprej slo- venski govoril, raztolrnaci v italijanskem jeziku. Ker pa ni dr. Tuma vee vedel kar je govoril poprej v slovenskem je- ziku, bil je njegov govor v italijanskem je'/iku vse prej nego tolmačenje tega kar je govoril v slovenskem jeziku. V sloven- skem govoru je namroč trdil, da norec ostane norec, neozdravljiv ludi če se gib- lje na prostcm zraku, trdi! je v italijan- skem jeziku s pravim navdušenjem, kako dobrodejno da vpliva posebno gozdni zrak na umobolne ter na njih duševno okre- vanje. Dr. Faidutti-ju zdelo se je potrebno braniti usmiljene sestre pred napadi dr. Turne, pa tudi zdaj je dr. Tuma pozabil kar je poprej govoril o usmiljenih seslrah in o usmiljenih bratih ter trdil, da ni tega rekel kar se mu očita. Ko sta izpre- govorila še deželni glavar in poročevalec dr. Verzegnassi nekaj besed preide zbor- nica v specijalno debato. Pri prvi točki oglaai so «a besedo dr. Gregorčič. On meni naj bi se znižali stroški za gradnjo norišnice od 950.000 krön na 850.000 krön, ker bi se po njegovem mnenju s to svoto popolnoma labko izha- jalo in se mu nepotrebna zdi svota 90.000 krön zapopadena v zgorajšnih 950.000 krön pod naslovom neprevideni stroški. On prcdlaga torej, da se določi za zi- danje norisnice mesto 950.000 tisoč krön svoto HöO.OoO K. Dr. Tuma ugovarja dr. GregorČieu in pravi, da se deželnemu odboru nikakor ne sme vezati rok. Dr. Tuma izjavlja tudi, da bode glasoval za vseh 950.000 krön ako se iz prve točke izpustijo besede „ter sistem raztresenih paviljonov se združeno poljedelsko ko- lonijo"'. Torej oni dr. Tuma, ki je v svojem govoru izjavil, da bode glasoval le za tako norišnico, ki bi stala 400.000 krön, pripravljen je zdaj glasovati za 950.000 krön samo, če se ugodi njegovi trmi in on bi glasoval za 950.000 krön, ce bi jih n9 bilo treba tudi niti polovice, ako se pomisli koliko stroskov bi odpadlo ako bi se zidala norišnica brez kolonijalnega sistema in brez raztresenih poljedelskih kolonij. Dež. glavar staviljena glasovanje oba predloga, ki sta pa propadla in vs- prejeta je bila prva tocka nespreinenjena, kakor jo je predlagal poročevalec. Isto- tako so bile vsprejete vse ostale točke nespremenjene. Pri šesti točki, katero bi hotel dr. Tuma popolnoma odstraniti, ker se mu ne zdi potrebno, da se zida pri nas nova deželna bolnišnica, pöjasnil je poročeva- lec dr. Tumu, da je njegovo vprašanje, ali se bode bolnišnica, zidala na istem mestu kakor norišiica nepofrebno, ker je že itak iz poročila razvidno, da se porabi vseh 15 hektarjev nakupljenega zemljišča za norišnico. Domače in razne novice. Konsekracija nadškofa msgr. Jordaiia. — Te slovesnosti, ki se vrši, kakor smo že zadnjič poročali, prihodnjo nedeljo, se bodo udeležili trije äkofje in sicer poreško-puljski msgr. Flapp, tržaško- koperski msgr. dr. Nagl in ljubljanski dr. J e g 1 i č. Konsekracijo bode vodil poreško-puljski škoi" msgr. Fiapp. Veselica v „Šolskem Doiuu". — Kakor zudnjih par let, priredila je ludi , letos ueeča se mladina „Solskega Doma" | ob sklepu šolskega leta na dvorišču po- slopja „Šolskega Doma" svojo veselico. Ta veselica vršila se je v soboto ob 6. uri popoludne ter se ponovila v nedeljo ob isti uri. K veselici zbralo se je lepo število občinslva, dasiravno se niso letos kakor druga leta razpožiljala ' nnafihna vaJhiln in i* k:i~ *- ------•• - ' naznanjena Ie v naSem listu. Kar se tiče izvajanja vsporeda, moramo izreči pohvalo tako proizvajalkarn samim kakor i nji- hovim gg. poučevalkam. Pelo se je pod vodstvom preč. g. Župnika Kokošarja točno in dovršeno, kar je tembolj hvalevredno, ker so se vršile vaje le po jedenkrat na teden. Tako lepo izvežban ženski zbor bi delal cast vsaki taki priliki. Pele so učenke pripr. točaja za izobraževališča. Dopadale so deklamacije, v katerih so se odlikovale in sicer v deklamaciji „Veseli pastir" S. Gregorčiča, učenka V. razreda Marija Srebrnič; „ftabeljsko jezero" (S. Gregorčič) Antonija Cigler, učenka pripravljalnice za izobraževališča. „Iškarijot" (A. A.škerc) Ana Sedej, učenka istega zavoda; ,.Otrok in rožica" (Praprotnik) Zora Abram, učenka. VI. razreda in Š o r 1 i Katarina, učenka V. razreda; „Naš narodni dorn"' (Sim. Gre- gorčič) Holih Štelanija, učenka obrtno nadaljevalne sole. V deklamaciji priprav- ljala je učenke gč. Hožica B i z j a k o v a. Posebno je dopadala igra ,.0 d p u s t- Ijiva zvijača", katero so proizvajale in sicer v vlogi gospe Podgornik (matij Pavla Vatovec, učenka obrtno nadaljevalne sole; teta Jetka iDanica Žantel, učenka pripr. tečaja za izobraže- vališča; M i 1 k a (Marijana S k e ti, L j u- }) i c a (Anica Strel), učenki istega od- delka in D r a g i c a (Lavoslava Abram, učenka VI. razreda). Igra se je izvajala tako dovrseno, da si menu videti pred seboj izkušene igralke in gre še posebna Oast gč. Lavoslavi Korsičevi, ki je učenke podučevala in s tem poka- zala da ima izboren dramatičen ukus, a proizvajalke so pokazale da imajo izvan- reden igralski talent. V splošnern se rnora reči, da je vsporetl s svojo zanimivo vse- bino popolnoma ugajal. Ako bi smeli do- staviti malo opazko, bi morda rekli da je bilo kretanje v deklamacijah nekoliko preživahno, no j»a tudi to se je prezrlo ob izbornern naglašanju besed. Mej občin- stvorn smo videli mnogo odličnih oseb tako n. pr. dežehiega šolskega nadzornika g. Matrjčiča. ra- natelja tuk. ženskega uči- teljišča g. Križniča, o. kr. okr. nadkomi- sarja Pollry-a in več deželnih poslancev ter dru^'ih odličnih ljubiteljev naže učeč-e se mladine. Mestni svet Jioriški — štrajka. — Za v četrtok je bila napuvedana seja mestnega starešinstva gonškega. V tej seji so se iniele verificirati vo'itve novo izvoljenih mestnih starežin; ali «eje ni bilo, ker ni prislo zado.slno >tevilo starešin. Pravijo da se niso stari rnestni očetje _>e zjedinili v tem, ali naj bi se volitve novoizvoljenih staresin potnlile ali ne. Vodo za pst»! — Tukajsiiji ma- gistral zaukazuje da morajo vsi lastniki prodajalnic in drugih obrlnih podjelij imeti pred vrati posodo napoinjeno z vodo, da si ž njo niimogredoci psi iahko gasijo žejo. Magistral preti z globo onim. ki ne bi slušali tega ukaza. Sloveuski /iipljani na IMaeuti v (ilorit'i se pritožujejo radi cerkvenega petja. Večkrat se zgodi, da k prvi sv. maši, ki je slovenska, ne pridejo ne or- ganist ne pevci; niarveč je v.-:e tiho, kakor bi ne bila nedelja. Zakaj neki to? Pevovodja, g. Seghizi je Italijan, in pevci so vsi Italijani, nam nasprotni. Cerkev je natlačena vernega slovenskega ljud- stva, a na koru vse tiho kakor ob de- Iavnikih. Slovenski župljani na Placuti nujno prosimo gosp. župniku Ziacha, da uredi vso zadevo ter tudi za nedeljsko zgodnjo sv. mašo oskrbi pevce in orga- nista, da se ne bodo godile take ne- marnosli. Slovenci moramo plačevati ravno take davke, kakor drugi, zato ho- čemo vsaj v cerkvi imeti pravico. Štrajk dt'lavcev na Vipavski že- lezuici. — Sedaj se delavci na Vipavski železnici bavijo največ s tem, da nakla- dajo gramoz, ki se razvaža na razne kraje za obsipanje tira. Ti delavci delajo od 5. ure zjutraj do opoludne in pop. od 2—7. Za to delo dobivali so dozd?) K 2-10—2-20. Ker se jim je zdel delavni čas predolg a plača prenizka, začoli so pretekli teden štrajkati in so zahtevali da se delo skrajša za dve uri, plača pa zviša za 120 K. Podjetniki se pa niso hoteli glede časa prav nič podati, glede place pa so sklenili iste povišati od 2 10—220 K na 280—290 K. Delavci iz začetka s temi pogoji niso bili zadovoljni, a ker podjetniki niso hoteli dati več, so konečno vendar prijeli za delo in s tem je strajk kunčan. Katolisko politit>no druätvo v Boveu je doposlalo deželnemu zboru goriškemu prošnjo, naj bi isti vse po- trebno ukrenil, da se preustroji sedanji nernški gimnazij v Gorici v tak gimnazij, ki bode vstrezal potrebam in zahtevam prebivalstva goriško-gradiščanske dežele, naša rnladina podučevala v materinem jeziku. To svojo ulogo utemeljuje gori omenjeno društvo tako-Ie: Guri.ski gimnazij zanimlje vso de- želo nekaj iet sem v posebni meri. Da je ta gimnazij v deželi, v kateri sta de- želna jczika le slovenski in ilalijanski, pov.s(;m nemški, ni niti pravJeno ni pri- merno. Najprikladni.si temelj izobraževanju je vedno le rodni, materini jezik, nika- kor pa ne tuj. Pouk na podlagi tujega jezika mora vsekako provzročiti le po- lovičar.sks» izobrazbo v domačem. rnate- rinskom, kar ni nikakor v korist ni di- jakom ni deželi sariii, v kateri se na«t,a- nijo kasneje dotični dijaki kot te ali one vrstc uradniki. Opazuje se vže več let sem tudi, da so na goriskem gimnaziju od dijakov zlasti ncmščine preveč zahteva — malo ne toliko, kolikor od rojenih Nemcev. Poslodif-a temu je, da se sicer srednjo dobri dijaki ovirajo v napredku radi je- zika. ki ni njihov rodni, ter da se na račun nem.ščine materinski jezik skoraj prezira in potiska v kot. Nikakor ni torej primerno niti lepo, da ums« dijak bolj tuj jezik nego domac-ega, in nikakor ni prav. da rnora dijak ladi tujega jezika toliko moralno, često tudi ^motno škodo trpeti. Iz Hovca nam pi.šejo : Ker se pri na.s na Bovikern bavijo ljudje vecinoma z živinorejo, zaradi tega je odvi.sno bla- gostanjega tega ljudstva ludi od tega, kak.^fio je mlekarstvo. Da se Ijudstvu iz- t/iaei /ivinorcja. s<* jf ustanovila pred ifli v Boveu ..Mlekar.'ka zadruga", kalere so ljud.stvo zelo oklepa. To «e ume, da more vspevati in napredovati rnlekarnica le tedaj. ako ima strokovno dobro iz- wzbanega rnlekarja. Kor je pa dosedanji mlokar, ki se je bil izvežbal v sv. Miha- olu na Tirolskern, letos odstopil od svoje službe, bi bilo želeti. da izpopolni svoje znanjo na isti soli tudi sedanji miekar. Z ozirom na to. da sedanji mlekar ninia potrebnih sredstev v ta namen. se je skienilo naprositi deželni zbor da dovoli primerno podporo, s katero bi bilo mo- goee izpopolniti sedanjemu mlekarju na doticni soli svoje znanje v mlekarstvu. — Kor je ta zadeva zelo važna in splosne korisli, upati j>\ da ?e bode deželni zbor oziral na to prošnjo. m Nesreča pri streljanju. — Xa predvečer sv. Ivana so streljali v Piužnah pri Otaležu inladi fantje z možnarji. Pri streljanju se jim je užgal «modnik ter osmodil vseh pet fantov. Jeden izmed njih je umrl vsled opeklin, drugi je pa v smrtni nevarncsti. Iz (ioriee. — Preč. gosp. župniku Blažiju Grci se ;em potom iskreno za,- hvalujem, da mi je pri dekanijski konfe- renciji v ČrniC-ah pridobil nad 4-0 naroč- nikov na moje obhajilne pesmi, katere mi je vis. e. k. ndJ. ordinanjat v Gorici hvalno odobri' in priporočal v tisk. Ker pa se za te pesmi razun že omenjonih vis. gg. v celi ostali obširni nadškoiiji nikdo drugi ni oglasil in bi me tisk in zaloga teh pesmi stala nad 160 K., moram namerovano izdajo za sedaj opustiti. Ponavljajoc svojo zahvalo preč. g. župniku 1). GrOi in za Oast bo/jo vneti duhovseini crniškega d^kanstva, bivam odliOnim spostvovanjem vdani D an il o Fajgelj, skladatelj. V Gorici. due 9. julija 1902. „Zora" glasilo slovenskega katol. dijastva na Dunaju. Revija, izhajajoca pod tori) naslovom 5 krat na leto na Dunaju in ki stane samo 2 K na leto, prinasa važne leposlovne in znanstvene spise, razprave o umetnosti, potopisne črtice in pesmi, na konci pa tudi poro- čila politične in socijalne, vsebine. List, ki ga pišejo in izdajajo dijaki vseuOiliščniki priOa da se je tudi slovenski visokošolec povzpel do preprieanja, da mu treba poleg šolske knjige nečesa, kar mu bistri ob- zorje in ga seznanja z duhom časa. — ,,Zora" katere je izMo troje zvekov letošnjega letnika, toplo priporočamo v naročbo. „Katoliško izobraževalno dru- štvo" na 3Iirni priredi dne 20. t. m. v prostcrih gostilnicaja g. M. K o 1 e n c a „na Žagi" veselico spetjem, deklamova- njem, igro ,,Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček", s tombolo in tambu- ranjem. Po predstavi bengalična razsvet- Ijava. Začetek ob pol 4. uri pop. Stolp sv. Markn v Bonctkah se je podrl. — Vceraj dopoludne se je podrl v Bonetkah stolp slovece kaledrale sv. Marka. Stolp je bil že v dokaj slabem stanju in se je tudi pričakovalo da prej ali slej nastopi katastrofa. Zaradi tega so se že prej v obližju cerkve izpraznile prodajalne in se odstranili prebivalci, prostor üa so zastražili. Vlrlinh tpmn nn bilo prepovedano zvoniti, so So malo ur prej zvonili v stolpu. Ob 10. uri pa se je zrušil ogromni stolp in padel s silnini hrupom na trg sv. Marka. Katastrofa je provzročila v»liko strahu moj prebivalstvom. Zvonik je bil zulan okoli leta 880 po drugih porocilih leta 910 pod Dozen» Pietro Tribuno. Nesroče ni bilo nobene. Pot res v Soliinn: Od velikega po- tresnoga sunka v Solunu v nedeljo je bilo :še XO polresnih sunkov. Prebivalstvo prenoeuje na pro9tem. Vsi uradi ia trgo- vine ho zaprte. Načrt zakona zadevajoč zgradbo in vzdrževanje do- vožnih cest k železniškim kolodvorom. Ker se na.ši čitatelji gotovo za- nimajo za vse kar se tiče nove bohinjske železnice, objavljamo tu naert zakona o dovoznih cestah h kolodvorom te že- leznico. ki se tako glasi: >? 1. Izreč-ejo se za železniske do- vozne ceste one javne v ta namen pri- pravljene ali na novo zgrajene ceste, ka- tere vežejo železni.ške kolodvore in po- ^staje z najbližjo dosegljivo sposobno javno cesto, ali z najbližjem obljudenem krajem po načinu. ki popolnoma odgo- varja prometnirn potrebarn. K vsakema kolodvoru in k v.saki postaji sme voditi le ena določilom tega zakona podvržena dovozna cesta. Prostorisča pred kolodvori in po- stajami. ki so potrebna za osebni in vozni promet. kakor tudi vezne rampe in dovozi med višje ležečimi kolodvori. postajami in potrebnimi prostorišči pred njimi po eni strani. in nižje ležečimi I dovoznimi ce«tami po dragi strani ali obratno. prištevajo se k sestavinam že- lezn'ce in ne k dovoznim cestam. $ 2. Dorozne ceste h kolodvorom in postajam. kojih «tališče se je oblast- veno določilo. se zjrrade in vzdržujejo, ako dotično železniško podjetje ali kaka druga fizična ali juridična oseba vsled pogojev koncesije ali pa vsled pogodbe ni obvezana — potom skladanja : a\ že- lezniske^ra podjetja : b) cestnih okrajev, skozi katere vodi dovozna cesta, c) ali se njihovega okoliša le dotika ; >T\ posest- nikov trgovskih in industrijskih podjetij, rudnikov. fužin in lesovja, kateri imajo posebno korist od železniške postaje. in sicer tudi če leže ta podjetja in posestva izven cestnih okrajev, ki spadajo pod določilo M. V kolikor se drugače ne pogodi, prenašati imajo pod a) in !>\ navedeni skladni činitelji vsaki po \3 in pod c) in J) navedeni skupno l 3 stroškov. h katerim spadajo tudi oni za nakup zem- ljišča. Za dovozne ceste, katere po svoji legi nudijo sosednim okrajem ali sosed- nirn občinam posebne koristi tudi ako ne tikajo njih okolisa, smejo se tudi ti okraji ali občine pritegniti k skladanju dotične tretjine stroskov. Zgradba in vzdrževanje dovoznih cest, katere služijo samo v korist želez- niškega podjetja, industrijskih podjetij ali drugih zasebnikov, prepuščena je le tim udeležencem. § 3. Za zgradbo, vzdrževanje in upravo dovoznih cest skrbeti ima v smislu določil, veljavnih za okrajne ceste, oni cestni odbor, v čegnr okraju leži dotična cesia. Sploh se uporabijo dolo- čila zakonov obstoječih za zgradbo in vzdrževanje javnih neeraričnih cest tudi za dovozne ceste k železnicam, v koli- kor ni drugače določeno s pričujočim zakenom ali v kolikor iz posebnih pro- metnih okoliščin ne o '"oči drugače na- mestništvo sporazumno z deželnim od- borom. § 4. Ob zgradbi novih železnic, no- vih kolodvorov ali zelezniških postaj skr- beti ima politiena obhodna komisija, v katero je poklicati odposlanca deželnega odbora, zastopnike dotičnih cestnih od- borov in občin, kakor tudi druge ude- ležence, da se dožene sporazurnljenje glede smeri dolgosti, žirokosti in drugih eradbfinih olrnlifi^in iftlPTnifilro rlnun»r>ö razsoja namestnižtvo dogovorno z deZel- nim odborom. Hadi dovoznih cest, katere se imajo zgratiiti k že v prometu stojočim kolo- dvorom ali po^tajam, vodi prvotne poiz- vedbe politična okrajrm oblastnija; nko pri torn ne pride do sporazumljenja nied udeleženei, razsoja. glede potrebo, smeri. dclgosti, širokosti in drugih gradbenih okoližein naniestništvo sporazujnno z de- želnim odborom. Isti oblastnij' razsojati tudi po zaslišanju udeležencev o tern, ali se imajo pritejiniti k zgradbi in vzdrža- vanju kako dovozne ceste tudi taki cestni okraji in obeine. katerih okolisa se do- vozna cesta neposredno ne dotika;kateri zasebni udeleženei imajo k tenni prispe- vati na podlagi doloeila $ 2 erka 18 t>9 80 Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos . . . K 190— do 210—- Sandomingo „ 27O1— „ 200 — Java . . . . „ 2tiO — „ 280-— Portorico . . ,. 270-— ., 290 — „ Ceylon . . . ,. 360— „ 380 — Slakdor..... „ 8650 „ 901— Špeh...... ,. 120-— „ loO — Petrolij v sodu . . „ 34-— ,, — ¦— zaboju . „ H-60 „ 12 — Maslo surovo . . . „ 150*— „ 160— kuhano . . „ 200— „ 220-- Otrobi debele . . „ 10 60 „ 12 20 ,, drobne . . „ 10*— „ 1120 Turšica nova . . . „ 1280 „ 14 40 „ za hrano . ,, 1240 ., 13 — Oves...... ., 17-— „ 18 — Moka ogerska: št. 0 K 33— št. 1 K 32-40 st. 2 K 32 — „ 3 „ 31-40, „ 4 „ 30.80, ,. 5 „ 30 — st. 6 K 29-. Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Gostilna ,Vinarskeaa in saäjarsiep drnstva za Bräa' v Gorici, ulica sv. Klare št. 15 toči pristna bela in črna vina iz društ- vene kleti, in puntigamsko pivo. Postreže z okusnimi jcdili. — Na razpolago so hlevi za živino in dvorišče za krogljanje. Za obilen obisk se toplo priporoča svojim rojakom Anton Gerbec, gostilniear. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 nriporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dal- L matinskih in ' isterskih v i - noaradoti uostavija na aom m razposuja po zoiez- nici na vse kraje avstro-egerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postreiba poiiena. dobi se v zalogi tvrdko I. Zornik, — Gorica Gosposka ulica št. 7, prva in edina slovenska trgovina za inodno blago. Najboljše, najvecje in najcenejše skladišče vsakovrstnoga p(M-ila, srajc za hribolazce in kolesarje vsako velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogavic, rokavic, životni- kov (modercev), solčnikov, pihalk, dež- nikov, blusen, spodnjih kril, divnih okras- kov za obleke, svil za obleke in bluse, j vsih potrebsčin za vezenje. Priporočcvalno ixajboljc kupova- liščc za g. šiviljc iu krojače. Naročila za izdelovanje perila (za gospode), in modercev po vsakej meri in zahtevi izvršujejo se tocno. Podpisani priporoea slavnemu ob- (\instvu v Gorici in na doželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrsl, raz- lične moke iz Majdirevcga nilina v Kranju, nadaljo ima tudi raznovrstnc pijaO« na primer: Irancoski Cognac, pristrii kranjski brinjevec, domači tropinovoc, fini rum, različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobč tudi te- slenine tvrdke Žnideršič & Valencia v llirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba toena in | po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josi]) Kutin, trgovec v Semcniski ulici h. stv. 1. (v histni biši.) Špedicijska poslovnica GašparHvalič v G-orici, v ulici Morclli st. 12. Priporoča s(k toplo Slovon- cem v meslti in rojakom na de/.Hi za prcvažanjo vsakc.ivrstncga blaga in po- bištva v vse kraje. Ker ima tri nove zaprte vozove za prevažanje. zagotavlja, da se blago ne- poškotlovano dostavlja. Peter Drašček, trgove^ iedilnegablaga v Gorici, tolna ulica St. 2. Priporoea se p. n. obc-in- stvu v Gorici in z deželo. Prodaja kavino primoso. sladkor, milo, slanino, riž, maslo surovo in kuhano, olje, moko iz Majdieevih nalinov iu vse jestvine. Zaloga žvepleuk sv. Cirila iu JVtctoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici Stolna aiica St. 2. Prodaja stroje tudi fe na teden- ske ali nicscčno k obroke. Stroj i so iz prvih tovarn ter najboljšc, kakovosti Priporočci se slav. občinstvu. ..Narodna Tiskarna" ima v zalogi vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade, na moönem papirju „Narodna Tiskarnau ima v zalogi in na prodaj knjige: „Ilijado", „Tri igre" za slov. inladino in „Zgodovino tolminske sole" - TISKA • brošure,® diplome, trgovske račuue, ® pisma in zavitke s firmo, ® cenike, © vabila na karton in $t $ ua papir $ $ „NARODNA T1SKARNA" z==z v Gorici, ulica Vetturini St. 9 = je preskrbljena / povsem novhni crkaini, okraski in finiiu papirjem, ter more pre- v/eti vsa v tiakarsko stroko spadajoča dela. © © © © Izdeluje vsa dela v najkrajšem času po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake konkurence. _____TlCtfJI_____— posftnirt1! ra/nc ve- likosti in oblila' /. zavitki,® zaročnice in norocni«'« v i'le- gantuihteposmrtni- c(> v l'it/nih oblikali „Narodna Tiskarna" „GORICO"~®M ki izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 kron, pol leta 4 K, četrt leta 2 K Pismena narocilatlskovin se Izvrše z obratno posto; vsa druga v najkrajšesn o o o o 6aau o o o o „Narodna Tiskarna" ... * — tjiflk.Hi - — '¦ " . .. # „PRIM. LIST" ki izhaja vsak četrtek ter stane na leto 4 ..rone, pol leta 2 K, za manj ppemožne eelo leto 3 K