298
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — V zbornici poslancev se je 7. dne t. m. začel splošni razgovor o vladnih davkov-Bkih predlogah; vpisalo se je 24 govornikov za in zoper odsekove predloge. Ostro je šibal poslanec vitez Schonerer sedanje ministre. On primerja zemljiški in hišni davek v našem cesarstvu z davkom na Pruskem, kjer na oral pride 34\ kr., pri nas pa 74V2 kr. zemljiškega davka, hišni davek tam na 54 kr., pri nas na 1 gold. 15 kr. Vlada naj gleda, da bodo državljani z Avstrijo zadovoljni in da Avstrijski nemci ne zavidajo Pruskih nemcev. On kaže, da nikakor ne gre davkov povikšati v Avstriji, ki stoji pod kuratelo Oger-sko, a vendar k skupnim potrebam le 30% plačuje. Konečno stavi predlog: naj zbor popusti vso davkovsko obravnavo, — če pa zbornica tega predloga ne sprejme, naj pride v obravnavo še le po dovršeni novi pogodbi z Ogersko. Schonererjeve predloge so podpirali Poljaki , desni centrum (federalisti) in pa demokrati. — Oglasil se je tudi Stajarski liberalec pl. Carneri, ki jev med drugim prav čudno neumno bleknil, rekši: „Šparati moramo; al to je le mogoče, ako vsako leto bolj napnemo davkovsko moč."   (Po zbornici mrmranje.)
Včeraj se je nadaljevala debata. Iz Zagreba. — Deželnega zbora začetek kaže, da se poslanci zavedajo svojih dolžnosti. Razprava o zadevah Krajine (vojaškegranice) je že stopila na dnevni red po resolucijah, ki sta jih predložila Miškatovic in Kukuljevic; oni zahteva, naj zbor pošlje adreso do Nj. Veličanstva o inkorporaciji Granice, ta pa, naj zbor preišče stan Krajinega premoženja. Nujnost ovih predlogov je bila priznana in prišla sta v razpravo 12. dne t. m. — Tudi oni grozni škandal, ki ga je o prihodu cesarjeviča Rudolfa na Reko napravila brutalna magjarska policija, katera je prepovedala Hrvaške narodne zastave na hišah in razvite od rodoljubov gospodov Barčic in Gor up potrgati ukazala s hiš, je prišel po interpelaciji g. Folnegovica pred deželni zbor. Pričakovati se more, da bode deželna vlada to stvar krepko v svoje roke vzela, ne le, da se zadostuje razžaljeni narodni časti, temveč tudi, kakor „Primorac" dobro pravi, reši Reško vprašanje, to je, čigava je Reka. — Po tej škandalozni dogodbiv ni prišei cesar-jevič Rudolf v Zagreb, ampak preko Sentpetra se je peljal na postajo Pragerhof in od tam naprej. Gospod Barčic pa je v posebni spomenici, ki jo je pisal ce-sarjeviču, razložil dogodbo , o kateri se pač Magjarom mora zagrmeti: „quousque tandem t"
Iz Pariza. -— 8. dne t. m. so tukaj slovesno pokopali glasovitega Adolfa Thiersa, ki je ves čas svojega življenja sukal veliko politiško kolo Francosko in bil prvi predsednik sedanje Francoske republike. Kakor so Megjari   o pogrebu  Deakovem uganjali prenapeti
kultus, tako to tudi Francozi s Thiersom. Imela je 80 let starega Thiersa velika stranka, ki ni zadovoljna z Mac Mahonom, pri novih volitvah za predsednika republike. Zdaj stopi vroči Gambetta boje na njegovo mesto, Če ne potegne na Francoskem zopet drug veter.
Iz Rusko - Turškega bojišča došle so zadnje dni ve-levažne in   vesele novice.    S Cetinja  poroča  telegraf
8. septembra: „]Vikšiči so se 8V t. m. Črnogorcem vdali na milost in nemilost. Črnogorska zastava vihra na trdnjavi. Navdušenje je nepopisljivo. Zivio knez zmagovalec! Živila Črnagora!
Drugi telegram iz glavnega stana dopolnuje prvi telegram tako-le:
Nikšiči z 21 topovi in z vsem, kar je v trdnjavi, vdali so se danes brezpogojno, ko je naša vojska včeraj z najnovejšim naskokom vzela tudi poslednje šanee tnrške okoli trdnjave same. Ob dveh popoludne zasela je naša vojska trdnjava, ter z njenega zidovja s streljanjem topov naznanjala ta znameniti vpseh naše junaške vojske pod poveljnjštvom Njih svitlosli kneza.
Cesar smo pričakovali,   to se zdaj spolnuje: Rusi po krivdi generalnega štaba in prevečini Turkov nekoliko časa ustavljeni,   so   se vtrdili in  se  pomikajo  odločno naprej. Dne 7. t. m. se je pod vodstvom  velikega kneza Nikolaja pričel naval na trdnjavo  Plev en,  katerega sta izveršila dva Ruska kora in Rumunska vojna pod poveljništvom svojega kneza. Tretji dan so trdnjavo s silo vzeli  Turkom.   Ranjenih in  mertvih je  na  obeh straneh zavoljo hudega boja silo veliko.   Hrabrost   Ruskih in Rumunskih vojakov je bila izgledna,   Turki pa so   se   branili   z pogumom obupajočega.   —   Z vzetjem Plevna so dosegli Rusi veliko.   Zdaj njihova armada ni v nevarnosti na nobeni strani, Oaman in Sulejman-paša pa bosta kmalu zajezena.    Važnejši   ko   v vojaškem je pa ta vspeh združene Ruske in Rumunske vojske v političnem oziru. „ Turški" listi so že zopet sprožili posredovanje diplomatov,   da   bi  ustavili zmagovalno Rusko armado.    A ko je Nemčija  odločno   izrekla,   da se ne bo utikala vmes, so se obrnili do drugih neutralnih velikih oblasti, da bi Turčijo  rešili  zadreg.   Rekli   so,   da Turčija more predloge, ki bi merili na to,  da  vse  pri starem ostane, poslušati tako dolgo,   dokler je  na  bojišči na boljem. A tudi to se ni nobenega prijelo. Raz« ( ume se samo ob sebi, da Rusija ne bi bila nikdar v to dovolila,   kajti   čemu   bi bilo potem teklo toliko krvT? Zdaj je očitno, da Rusija ne bo nikakor odjenjala.    Ce prav bi se tu pa tam  posrečilo   Turkom,   da potolčejo kako Rusko krdelo, konec bo gotovo ta, da bodo Turki popolnoma in povsod premagani.
Iz Azijskega bojišča tudi do zdaj še ni nobenih novic.