Marko Juvan
698
ERVIN FRITZ, MINEVANJE
Minevanje je naslov nove, četrte pesniške zbirke vidnega slovenskega pesnika srednjega rodu, Ervina Fritza (r. 1940). Pesnik v njej le deloma sledi svojemu ustaljenemu pesniškemu zanimanju: zdaj ga bolj kot prej obsedeno prevzema pojav minljivosti, neponovljivosti, enkratnosti. Tako je njegova beseda usmerjena k tistim življenj-
skim manifestacijam, v katerih prihaja minljivost najbolj do veljave, v katerih najbolj otipljivo, najbolj okrutno zadeva človeka: to so slovesa, staranje in kajpak smrt. Zbirko je porodila nepotešljiva bolečina, smrt najbližjega: posvečena je spominu na pesnikovo ženo.
Kaj lahko potemtakem pesniška beseda postavi nasproti razgraditvi in razpadu, ki ju povzroči minljivost? Fritz postavlja v ospredje telo, eros, trdnost občutenj in strasti. Deliti neponovljive hipe z dragim bitjem, nesebično se mu predati — to so v pesnikovem razgledu tiste vrednote, tiste trdne oporne točke, zaradi katerih je vredno živeti, biti (razdelek Pesnikova žena). Zato je tudi izguba ljubljene osebe nepresegljiva: zbirko sekajo rezki, disonančni toni celo tedaj, ko je lirični subjekt prevzet s strastjo predajanja drugemu, z nežnostjo in toplino. Fritz ne pušča prostora slepilom in samoprevaram: tu je latentno prisotna zavest, da nas povsod obkroža smrt kot stalna grožnja ... Razdelka Pustota in Minevanje sta povsem v znamenju smrti, teme, nesmisla.
France Prešeren je nesmislu življenja in smrti postavil nasproti ustaljenost in skladnost poezije. Fritz pa ne verjame v orfejevsko moč pesništva. V razdelku Kronist odločno odklanja odkupiteljsko in obnoviteljsko moč poezije; pesem mora le zabeležiti pretakanje časa in uloviti tiste privilegirane trenutke radosti in bolečine, strasti in groze, ki jih bomo kasneje nosili samo še v spominih. Z dokajšnjo mero posmeha Fritz ugotavlja, da se smisla ne da in ne more »ujeti« v pesem.
Šele v zadnjih dveh razdelkih (Črni dežniki in Pravzaprav) se pesnik približuje temam, ki so ga zavzemale v prejšnjih zbirkah (zlasti Dan današnji, 1972): oči ima uprte v vsakdan, v sive mestne prostore, v malega slovenskega človeka in njegove težave. S tem, ko Fritz vnaša navidez banalne situacije
699                                                                                                          Ervin Fritz, Minevanje
v   razpoznavna   okolja,   mu   vendarle     teta te poezije pa je, da s sorazmerno
uspe zavzeto  spregovoriti o bistvenih     skromnimi in preprostimi sredstvi do-
vprašanjih   posameznika   v   sodobnem     sega    presenetljive    pesniške    učinke,
svetu, o slovenskem narodu, zgodovini    Tudi tukaj je primer, ki dokazuje, da
in človeštvu nasploh.                               je   preprostost   odlika   velike   poezije.
Za   Fritzevo   zbirko   Minevanje   so     Vsekakor je Fritz s to zbirko nakazal
značilni nenavadno svež izraz, duhovite     nove zgibe svojega pesniškega nemira,
poante   in   presenetljiva   komunikativ-     ki je že prinesel  pomembne  estetske
nost.   Pesnik  je  tu   zvest  v   glavnem     dosežke.                  Krešimir Nemec
tradicionalnim poetičnim sredstvom in
trdni oblikovni strukturi, velika kvali-     (Oko, 14—18 aprila 1983)