GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. TXLKFOH PUA&MS: 4687 COETLAXDT. Entered as Seoond-Class Matter, September 21,1908» at lb* Poti Office Al Hew York, M. Y., under the Act of Congren of March 3,1879. TELEFON PISARNE: 4687 OORTLANDT, NO. 169. — ftTEV. 169. NEW YORK, THURSDAY, JULY 20, 1916. — ČETRTEK. 20. JULIJA, 1916. VOLUME XXIV. LETNIK XXIV« Na zapadni fronti se vrše grozoviti boji. NEMCI SO ANGLEŽEM VZELI VEČ POSTOJANK PRI GOZDU DELVILLE IN LONGUEVAL, TODA ANGLE&KE ČETE SO JIH POZNEJE ZOPET NA ZAJ VZELE. — V VSAKEM POROČILU SE GLASI, DA SO IZGUBE OGROMNE. — FRANCOZI SO PRI VERDUNU NEKOLIKO NAPREDOVALI. — NA O STALIH DELIH FRANCOSKE FRONTE JE PA MIRNO. — BELGIJSKO POROČILO. London, Anglija, 19. julija. — Ko je prišlo popoldansko poročilo generala Haiga iz glavnega stanu v Franciji, so se boji, ki so se razvili vsled nemških protinapadov in ki so se vršili celo noč in so Nemci zavzeli nekoliko postojank pri Del vil le gozdu in Longuevalu, še vedno nadaljevali. napadi pri Waterlot so bili odbiti. Nemški Nemški napadi pri Waterlot so bili odbiti. General Haig pa poroča v poročilu, ki je prišlo sem danes zvečer, da so angleške čete zavzele skoro vse v prejšnjih bojih izgubljene postojanke. Popoldansko poročilo vojnega urada se glasi: — Sovražili napadi, o katerih je bilo poročeno že preteklo noč, so koncentrirani proti našim novim postojankam pri vasi Bazentin. Nemci so dobili zelo velika ojače-nja. Boji se nadaljujejo; zlasti hudi so pri Delville gozdu. Po daljših bojih, v katerih je imel sovražnik velikanske izgube, je zavzel par postojank pri omenjenem gozdu in nekaj pri Longuevalu. Boji so vedno hujši in vedno bolj krvavi. Berlin, Nemčija, 19. julija. — Glede nemških uspehov pri Delvilje in Longuevalu je nemški vojni urad izdal sledeče poročilo: . - — Magdenburški šestindvajseti regiment je včeraj po daljših in nadvse hudih bojev zavzel več postojank pri Delville in Longuevalu, ki so za nas zelo velike vrednosti. Angleži so imeli velike izgube; poleg mrtvih, smo vje-li tudi 280 mož in osem častnikov. Dalje smo pa zaplenili tudi precejšnjo množino vojnega materijaia. Sovražnik je vprizoril več hudih napadov na naše pozicije pri O vile rs in na nekaterih drugih krogih, toda uspeha ni imel nikakoršnega, kajti odnehati je moral, ker smo pošiljali nanj hud ogenj. Na južnem delu doline Somme so vprizorili Francozi več lokalnih napadov, ki so se jim po vsi ponesrečili. London, Anglija, 19. julija. — Angleško uradno poročilo, izdano zvečer, se glasi: — Na severnem delu So^nme se boji nadaljujejo, zlasti hudi so pri Delville gozdu in Longuevalu. Na obeh krajih smo zavzeli skoro vse postojanke, ki smo jih izgubili v j prejšnjih bojih. Nemci imajo ogromne izgube. Pariz, Francija, 19. julija. — Francosko popoldansko poročilo pravi: — Noč je bila mirna skoro na celi fronti v dolini Soin- me. Hudi artilerijski boji so pa divjali na verdunski fronti, kjer smo imeli nekoliko uspeha pri Fleury in Chapel de Saiiite Fine. Zvečer je bilo pa izdano sledeče uradno poročilo: — V južnem delu doline Somme se je vršilo par manjših bojev, v katerih smo pri Estrees zavzeli nekoliko sovražnih zakopov in vjeli okoli 60 sovražnikov. Na verdunski fronti se vrši grozno bombardiranje, zlasti pri višini štv. 304. Artilerijski boji so se vršili tudi v okraju Fleury. Infanterijskih bojev ni bilo. Pri Les Eparges smo zavrnili nek sovražni napad Blizu Braisne, vzhodno od Soissonsa, smo spravili na tla nek sovražni zrakoplov. Avijatike smo vjeli. London, Anglija, 19. julija. — Belgijsko uradno poročilo se glasi: — Naše baterije so pošiljale na nemške pozicije pri Boesinghe in Streenstraete hud uničujoč ogenj. Nemci imajo velikanske izgube, veliko večje kot mi. Z angleškimi armadami v Franciji, 19. julija. — Nemci se bore kot obsedeni. Angleške napade odbijajo z največjo trdovratnostjo, kljub temu, da vidijo, da so angleške čete v veliki premoči. Izgube so velikanske. Velike so tudi angleške, toda se ne morejo primerjati z nemškimi. » Vjeti Nemci pripoznajo, da so le še ostanki gotovih nemških polkov. , človek bi mislil, da je nemogoče, da bi mogla človeška narava prenesti toliko napora. _____ _ Aktivnosti v Albaniji Berlin, Nemčija, 19. julija. (Preko Sayville). — Avstro-ogr-ako uradno poročilo se glasi, da se je vršilo J v Albaniji več artilerijskih bojev med vojaki centralnih ddiav ic Italijani. i m Oliki parnik potopljen. London, Anglija, 19. julija. — Poroča se, da se je potopil grški parnik "Evengelistria'*. Parnik je vozil iz Italije. Najbrže je zadel na ppdmorako mino. Glasovi o miru. Švicarski poslanik v državnem department. — Delovanje Švice in dragih nevtralnih držav. Washington, D. C., 19. julija. — Ker so se zadnji čas začele širiti govorice o miru. je šel švicarski poslanik dr. Ditter v državni department vprašat za natančne informacije. — Uradniki so mu zagotovili, da nima ameriška vlada še nikakih načrtov ter da so vse tozadevne govorice zaenkrat še brez vsake podlage. Namestnik državnega tajnik. Polk, mu je rekel: • Mi ne vemo ničesar o tem. Predsednik Wilso« sicer želi, da bi bil mir prejkomogoče sklenjen, toda dozdaj ni še ničesar definitivnega odločil. Dokler ne bo Nmčija popolnoma poražena, oziroma dokler ne bo konec zavezniške ofenzive, ni niti govora o kakšnem posredovanju iu mirovnih predlogih. To se je doznalo od zanesljivih diplomatičnih krogov. Ne samo bojujoče, pač pa tudi nevtralne države so zahrepenele po miru. Vsi žele, da bi bilo prej-komopoče končano to strašno prelivanje krvi. Švicarsko časopisje je pred-kratkim pisalo, da bi bilo najboljše, če bi stopil švicarski zvezni svet v zvezo z drugimi nevtralnimi deželami. Brez ozira na to, so pa v Evropi skoraj vsi prepričani, da bo trajala vojna najmanj še eno leto. Bojujoče države so se začele pripravljati na zimo.' Največji zagovorniki miru so papež, predsednik Wilson, španski kralj in nizozemska kraljica. — Med vsemi ima največji upliv predsednik Wilson. — Pogajanja se bodo najbrže vršila v Združenih državah. Rusi imajo uspehe v Mali Azitji. London, Anglija. 19. julija. — Iz Rima se poroča, da imajo Rusi v Mali Aziji velike uspehe. Turki so že zapustili mesto Kermašah. Petrograd, Rusija, 19. julija. — Ruski vojni urad je izdal sledeče poročilo, tikajoče se bojev v Kavkazu : Na našem desnem krilu smo pri Djivizliku, južno od Trapezunta in Baibruta imeli velike uspehe; napredovali smo na celi črti. V zadnjih dneh so naše čete vje-le 85 turških častnikov in okoli 1200 mož; dalje so pa zaplenile eno težko havbico in pet strojnih pušk. Mil jonsko naročilo za umetne nde. Neka meriška tvrdka je včeraj dobila od C. Bilyarda Leake-a, nekega londonskega miljonarja naročilo, da izdela za en miljon dolarjev umetnih udov, ki bodo imeli av&traljski in novozelandski vojaki. Casement. Brezuspešna prizadevanja senatorja Martine-a. — Senat noče sprejeti resolncipje. — Protest. Washington, D. C., 19. julija. — V treh tednih je danes senator Martine iz New Jersey že v tretjič poskušal pripraviti senat do tega, da bi sprejel resolucijo, potom katere bi bila administracija prisiljena protestirati pri angleški vladi proti usmrtitvi irskepa revolucionarja Sir Rogera Casementa. — Vsi njegovi poskusi so bili brezuspešni. Senator Martine je rekel: — Angleško prizivno sodišče je zavrnilo apelacijo Sir Rogera Casementa. Bojim se. da bodo velikega irskega patriota prej obesili, predno bo zamogel senat Zruženih držav izpregovoriti v njegov prilog kako dobro besedo. Boston, Mass., 19. julija. — V današnji seji "Ancient Order of Hibernians * \ je bila danes sprejeta resolucija, v kateri so člani protestirali proti usmrtitvi Rogera Casementa. Besedilo resolucije so včeraj zvečer brzojavili članom angleškega kabineta. Enake resolucije so bile sprejete tudi pri drugih ameriških društvih in korporacijah. "Črna lista". Vlada Združenih držav bo brez-dvoma protestirala proti postopanju Anglije napram ameriškim tvrdkam. Vroči boji ob Obstreljevanje ruski fronti, ruskih ladij. Washington, D. C. 19. julija.-! SPLOŠEN NAPAD NEMŠKIH ZRAKOPLOVOV NA Vlada Združenih držav je dobila RUSKO PRISTANIŠČE REVAL. — VSI ZRAKO- danes uradno potrdilo o najnovej-' še koraku angleške vlade — o ta-kozvani "črni listi" — od svojega generalnega PLOVCI SO SE NEPOŠKODOVANI VRNILI. — V PRISTANIŠČE JE PADLO TRINAJST BOMB. — konzula Roberta p.'NEMCI POROČAJO, DA SO PRIZADELI RUSOM VE- Paraliza se zopet širi, Pojavilo se je zopet trideset smrtnih slučajev. — Poskusili so zdravilo; uspeh še ni znan. DENAR SE LAHKO ODPO&LJE V STARO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM B&ZOJAVU. Naslov velja: vsaka beseda 65 centov; zaradi natančnosti je treba apoitevati tudi hišno številko in zadnjo pošto, ako se ista ne nahaja v kraju. To noto je dodati dnevnemu kurau; manj od 50 kron ni mogoče poslati in ne več kakor 10,000 K. Brezžične pošiljat ve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto.. Natašino smo poizvedel!, da take pošiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere in je mogoče dobiti odgovor nazaj, da je bil denar izplačan v 20 dneh. Zgodi se pa kaj lahko, da pošiljatev traje tudi dalj časa in to, ako m napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja w ne more i % gabiti, pač pa je mogoča zakasnitev, ako ee urine kje ^Vi napaka. Kdor ieli poslati na ta način denar t staro domovino, mora n a-tančno napisati naslov in dodati: pofije naj as po Vsi zdravniški in drugi krogi so imeli prve dni tega tedna veliko upanja, da se he bo grozna o-troška bolezen — mrtvoudnost — za katero ne vedo nikakega zdravila. nič več širila, temveč, da je že takorekoč omejena, toda včerajšnji dan je pokazal, da so prehitro upali, kajti pojavilo se je zopet trideset smrtnih slučajev in 142 jih je pa na novo obolelo. Včeraj so v Willard Parker nad Kingston Avenue bolnici poskusili prvič zdravilo, ki mislijo, da bo u-činkovalo. Zdravilo je tisto, katero je iznašel dr. Flexner, samo, da je nekoliko izboljšano. Pričakuje se, da bo imelo zaže-ljen uspeh. Tozadevno ni bilo izdano še nobeno oficieino poročilo. Rusko posojilo. McRoberts, podpresedmk National City Bank, pravi, da bo v Rusiji po vojni Velika prosperiteta. Skinnerja iz Londona. Poslanik Page še ni tozadevno nič sporočil; državni uradniki u-pajo, da bo prišlo natančneje poročilo poslanika v teku jutrajšnje-ga dne. Poročilo konzula Skinerja je zelo kratko in ne vsebuje imen onih dvainosemdesetih posameznikov in tvrdk, ki jih ima angleška vlada na LIKE IZGUBE. — SPOPAD MED AVSTRIJCI IN RUSI JUGOZAPADNO OD DELATYNA. — RUSKI NOČNI NAPAD. — ANGLEŠKA POROČILA. svoji "črni listi". Mr. Polk, poslujoči državni taj-1 Se 300,000,000 funtov. London, Anglija, 19. julija. Ministrski predsednik je nazna-' Stockholm, 19. julija. — Danes je na parniku "Bergensfjord" od-plul proti New Yorku Samuel McRoberts, eden podpredsednikov newyorske National City Bank, ki se je mudil dva meseca v Rusiji, tekom katerega časa je sklenil z rusko vlado petdesetmiljonsko posojilo in vkrenil potrebne korake, da bo imela omenjena banka v Rusiji več podružnic. Mr. McRoberts je natančno proučil vse razmere v Rusiji. "Vojna je Rusijo", je rekel, — "tako vzdramila kot si ne more to nihče predstavljati. Ta dežela zdaj nudi Amerikancem veliko prilike, da investirajo svoj kapital v dobra podjetja. "Ameriško ljudstvo se zdaj še ne zaveda kolike vrednosti bi bil za nas ruski trg in ruski naravni zakladi. Potrebno je, da se pripravimo, da bomo dobili rusko trgovino po končani vojni. "Tri dni sem potoval po ozemlju, ki je podobno našemu Illi-noisu in Iowi. Prepričan sem, da bo v Rusiji po končani vojni največja prosperiteta. "Moje mnenje je, da je za nas Amerikaice najboljše, da napravimo v Rusiji podružnice naših tvrdk, tovarn itd. in napravimo tako ameriška podjetja neodvisna od tuje paroplovbe". RoJeM ntra&jto m na "Glas Na-, roda", najvegl rtoraaU dnevu* v Petrograd, Rusija, 19. julija. — Ofičielno poročilo, ki ga je izdala ruska adiuiraliteta, se glasi: — V torek so se pojavili nad našim pristaniščem I?e-val štirje nemški zrakoplovci ter vrgli v mesto kakih trinajst bomb. Berlin, Nemčija, 19. julija. — Nemška, admiraliteta nik, namestnik Mr. Lansinga, ki se| poroča' nahaja na počitnicah, ni hotel da- __ y torek zvečer so nemški zrakoplove! obstreljeva-ti nikake izjave, vendar 12 neurad- i • , , . ~ , , , } „ , \ nihv rivov se da sklepati, da po- ruske knzarke, torpedne m podmorske čolne v ruskem sveča državni department tej za- pristanišču Reval. Skoraj vse bombe so zadele svoj cilj. devi največjo pozornost. j Nek podmorski čoln je bil štirikrat zadet. Brezdvoma bo washingtonska V skladiščili je izbruhnil požar, ki menda še dozdaj vlada V teku najkrajšega Časa pro- ni pogašen. Vsi nemški zrakoplovci so se nepoškodovani testirala proti Angliji vsled nje- „ i i • . - i i i i u - u + •■ nega obnašanja napram ameriškim Vlmh' kljub temu' (la so blle ™ke obrezne baterije ne-tvrdkam, ki so sicer v nemških ro- Prestano V akciji. kah, vendar so po značaju popol-j London, Anglija, 19. julija. — Neka tukajšnja bizonoma ameriške. I javna agent ura je dobila iz Petrograda sledeče poročilo: Državne department bo dobil te-| _ V torek'zvečer so vrgli nemški zrakoplovci več deStPpt°teSoI? naJmanj °Sem" kot štirideset bomb na bolnišnico cesarice Marije Fedo- rovne. Veliko bolnikov je bilo usmrceiiih. Bolnišnica se nahaja v bližini ruske fronte pri Dvinsku. Petrograd, Rusija, 19. julija. — Ru^ki generalni itab _ je podal o položaju na poljski fronti sledeče poročilo: — Ob jezeru Miadzeilur smo vprizorili nočni napad ml, da se bo vprašalo zbornico te- na nemške pozicije, ki se ]e zelo dobro obnesel. V sovraž- stTn^1onovjfSntovdna Še Za uiških vrstah Je nastala divja panika, bo ZdaVže°Jna^to°posPo^?olla' T°l ^ntski letalci so obstreljevali okolici Pinska. Anglija si je morala vsled seda-' ^ položaju v Bukovini in v Galiciji se poroča: nje vojne sposoditi že 2,628,000,000 — Vsled dolgotrajnega deževja je reka DnjeSter za futov ali preko trinajst biljonov osem čevljev narasla ter odnesla skoraj vse avstrijske dolarjev. I mostove in plave. V Bukovini se nahajamo v podnožju Podmorski čoln'je pptopii italijan- Prel*f Y? ki vodijo preko Karpatov ako ladja. | kozaki so ze na par mestih prekoračili Ogrsko London, Anglija 19 julija _ mejo. Lloydova agentura poroča, da je' Kodanj, Dansko, 19. julija. — Iz Petrograda poroča-uek podmorski čoln, najbrže av- J0* ^a je dospelo na rusko fronto veliko nemških ojačenj, stnjski, blizu Alžira potopil itali- ki imajo nalogo zavstaviti rusko prodiranje, jansko ladjo "Angelo".— Moštvo Izpred Verduna je bil odpoklican deseti armadni | zbor, 22. rezervni zbor in 11. bavarska divizija. Vsi ti vojaki so se nahajali večjidel ob reki Somme. London, Anglija, 19. julija. — Časopis "The Evening Star" je dobil iz zanesljivega vira sledeče poročilo: Vdtd negotovega dostavljanja — Izza ruskega poraza pred enim letom, so zdaj ru-r MvaliMc naenanl, da Hitreje n*J-naslomlka. In poWJatram naredite ta "6LA8 NARODA" M Oortlandt St.. New Tori CBty. Telefon 4087 Cortland t. Ameriški Slovenci in vojna Ko je prišlo nekako pred dve-rni leti iz Evrope v Ameriko porodilo. d» se je začela vojna med Avstrijo in Srbijo, nas je vse pretre-*lo kot da bi nam švignila električna iskra skozi telo. V duhu smo si predstavljali s;ma»rosloslavne armade, vriskanje vojakov in splošno navdušenje, "ki je zavladalo po eeli naši domovini. Vojna se nam je zdela nekaj veličastnega. Avstrija in Srbija sta se najprej udarili, potem so se udarile skoraj vse evropske države. Nestrpno smo pričakovali poročil z bojišč, posebno pa poročil iz naše domovine. Skoraj v vsakem pismu, ki smo ga dobili, je bilo izraženo trdno zaupanje v zmago avstrijskega o-rožja. Ameriški Slovenei so se takoj po iizbruhu vojne razelili v dve stranki. — Oni, kateri smatrajo Avstrijo za svojo domovino in pripozna-vajo avstrijskega cesarja za najboljšega vladarja, so stopili na htran Avstrije. Tisti, kateri so bili overjeni, da jim je Srb bolj soroden in bližji od Prusa, so se postavili na stran Srbije, torej na wtran zaveznikov. Tedaj se je tudi med nami, ameriškimi Slovenci, vnela vojna. To j'^ bila vojna po popirju. — Posluževali smo se različnega o-rožja. Nekateri so dokazovali z lepimi in premišljenimi besedami, ilrusri s psovkami in zabavljieami, tretji so se poslužili pikre zasmeh-Ijivosti. Vsak med nami je bil general, vsak je hote! vee vedeti kot drugi. V si slovenski časopisi so bili polni dolgoveznih klobas in razmo-trivanj o vojni; delavske razmere, povesti in zanimive razprave so morale stopiti v ozadje. Pravijo, da se bliža evropska vojna svojemu koncu. No, tudi naša se je začela bližati, in bo hvala Bogu, kmalo končana. Navdušenje je začelo tako naenkrat pojemati kot je bilo naenkrat nastalo. Poročila o vojni nam namreč ne nudijo ničesar novega in zato nas tudi toliko ne zanimajo. Pred dobrim letom je še enkrat silno zaplamtelo v nas. — To je bilo tedaj, ko sta se zgrabili Avstrija in Italija. Izprevideli smo namreč, da preti našim krajem velika nevarnost. Naša slutnja se je uresničila: Italjan je razdejal več kot polovico Primorske. Zdaj, po enem letu, nas tudi boji na Primorskem več ne zanimajo. Podrobnosti o razmerah v stari domovini smo zamogli čitati v pismih, prihajajočih z doma in pa v slovenskih starokrajskih časopisih. To je bila vez, ki nas je vezala z o, vaka vest iz staje že vsaj deloma grozot, ki sprem- sat Brali smo, kdo je padel, kdo je ranjen, katerih živil primanjkuje in p očem so. Natančno smo vedeli, katere hiše so porušene v tej ali oni pri morski vasi, kateri slovenski polki so bili največkrat v boju in s kakšnimi izgubami so se vrnili iz njega. — Pisma so prihajala še precej redno, v vsakem je bilo več tarnanja in tožba. Kljub temu, da smo simpatizi-rali .nekateri z Nemčijo, nekateri z zavezniki, so se nam vsem Slovenci najbolj smilili. — Znjimi nismo samo simpatizirali, žnjimi smo sočustvovali. Pisma in časniki so začeli prihajati bolj redko in so slednjič popolnoma prenehali. Med nami in starim krajem so prekinjene vse vezi. Samo misel zablodi še včasih v naše žalostne kraje, pa se je hitro otresemo, ter se potolažimo z besedami ; — Srečni smo lahko, ker smo tukaj. Vojna, ki se nam je zdela v začetku nekaj veličastnega in pomembnega, je postala v naših očeh nekaj malenkostnega takorekoč brezpomembnega. Ali sploh kaj mislimo, ko čita-mo, da pade pred Verdunom vsak dan kakih dvajset ali trideset tisoč mož t Ali trenemo s trepalnico, ko Čita-mo, da je na stotine in stotine oseb pomrlo vsled lakote? Take novice se prevečkrat ponavljajo in smo jih že čisto vajeni. Ali se sploh izplača pisati o vojni? Ali se izplača pisati o stvari, ki nikogar vec ne zanima? Za dogodke v Evropi smo popolnoma otopeli. Novica o linčanju kakega geor-gijskega zamorca nas veliko bolj zanima in nas navdaja z večjim ogorčenjem kot poročilo o tisočih ponedolžnem vstreljenih v Evropi. Pa tudi te otopelosti bo kmalo konec. Konec je bo s koncem vojne. Izvedeli bomo za čisto resnico. Razmere, v katerih živi naš ubogi narod, nam bodo jasne kot da bi jih imeli pred seboj na dlani. Ve bodo tudi tedaj zakrknjena naša srca, ne smemo biti žalostni, ako nas bratje v starem kraju ne bodo več smatrali za brate. —k. Upajo, da bo konec vojne v jeseni, Kdaj bo mir? Dr. Charles P. Aiked iz San Francisca, bivši pastor v neki babtiški cerkvi v New Yorku, ki je bil delegat Mirovnega 'kongresa v Stockholm«, katerega je o-snoval Henry Ford, je ta teden prišel v New Yarik s pamikom 4 4 Frederick VIII." , &e ta teden se bo odpravil v Detroit, kjer bo reportiral Fordu o uspehu kongresa. Dr. Aked je zelo pesimističen' je marsikoga že napotil od naših zaslovellh zdravil, da Jih Je poskusil pred-glede sklepanja miru. J no je Sel na operacijo. In kakor Čudežno se Je zgodilo, da si je z nagimi zdra- " Nemogoče je, da bi bil mir vili prihranil nevarno operacijo, bolečine ln velike stroške. Imamo zahvalna sklenjen pred spomladjo", je re- pisma, ki pričajo o tem jasno kot beli dan. notarsko zaprisežena. Ker smo kel. "Sedajua vojna se mora tako prepričani o Čudežno zdravilni moči naših zdravil, jih našim rojakom iskre-dolgo nadaljevati, da bodo vse t»o priporočamo. Posebno vsem tistim, ki trpe na kroničnih boleznih. Bodisi moči izčrpane, da se bo taskoreikoc revmafizmu, splošnih boleznih, oslabelosti, želodčnih, mehurnlh aH ledičnlh sama od sebe nehala, kajti niti ena boleznih itd. izmed zdaj bojujočih se držav še Naslovite vsa pisma na: ni pripravljena govoriti o miru. Strah pred operacijo Nemčija ne strada. J. F. DOLENC, 18 Beard Ave., West, Detroit, Mich. Angleško delavstvo in Govorice, da Nemčija strada, lagal, da £e sprejme resolucijo, ki ne odgovarjajo resnici. Dovolj je zahteva, da se uvode na Ellis ls-lirane; seveda toli'ko je ni kot je landu strogo preiskavo, bilo to v navadi v normalnih ča-j srh. Uživanje je res zelo omejeno J toda to je saono raditega, da niso1 ljudje ipreveč potratni. j "Ko sem bil v Berlinu, sem se' vstavil ,v Adlon hotelu in sem vi-', del. da je vse mnogo cenejše kot pa v Grand hotelu v Stoekholmu.j - V berlinskem hotelu sem lahko' London, Anglija, 19. julija, — dobil isto hrano in iste udobnosti j Nedavno je bilo že poročano, da kot v stock-holmskem; razlika je Je angleška vlada pozvala augle-bila ta, da je bilo v prvem'*'ko delavstvo, da bi preložilo svo-cenejše." vsakoletne počitnice na poznej Položaj Nemčije, si c as. Pozivu so se odzvale vse delav- Ko je bil dr. Aked v Evropi, je ske organizacije in sklenile, da ne govoril z večjimi znamenitimi di-j bodo delavci imeli v a vgustu svo-plomati in vojaškimi voditelji,' iih počitnic, da bo tarko mogoče med njimi z von Moltke-jem, von; izdelati dovolj municije, katero Schrodler-jem, DelfbriicTcom in von' potrebujejo zavezniške, zlasti an-Harnaiekom, s 'katerimi je raz-j§;lefke čete v sedajni svoji ofen-pravljal o nemškem položaju. Vsi ziyi so se smejali, ko je omenil, če je. Pri neki konferenci delavskih mogoče, da bi bila Nemčija pora- voditeljev, namreč uradnikov de-žena. lavskrh unij, se je enoglasno skle- Končno je dr. Aked rekel, da se Be *>o delavce pozvalo, da vojna lahko nadaljuje še dolgo, j ugodijo vladi; delavci se popolno-vsaj z ozirom na nemške zadeve.]U1!l gotovo ne bodo niti najmanj kajti Nemčiji ne primanjkuje ne upirali. mož, ne hrane, ne mumcije. I Sir Douglas Haig, vrhovni po- Zaveizniško ofenzivo, ki se je veljnilk angleških čet v Franciji. ravno taferat, ko je on odhajal, govorilo o njej. se je smatralo za nekaj m al c-n k ostne ga, ki more imeti le začasne uspehe, toda na splošen položaj ne ruore imeti nobenih za Nemčijo zlih posledic. Obdolžitev naseljeniškega komišnerja, Ameriški časnikar, iki se nahaja na zahodni fronti z angleškimi armadami, poroča: Zahodna fronta, 18. julija, preko Londona. — Veliko nemških vojakov, ki so jih vjele angleške oziroma francoske čete, mi je povedalo, da je nemško ljudstvo prepričano, da bo konec vojne še to jesen, najbrže že v avgustu ali pa septembru. Pravijo, da se jim je talko povedalo. "Al i mislite, da zmagujete?" sem nekega vjetnika vprašal. "Mislili smo", je odgovoril in skomignil z rameni, "toda zdaj so Angleži močnejši, se nam zdi." Zdaj se človeku zdi zdi, da so Nettnci mislili, da trdnjave kot so bile Fricourt in Montauban ne morejo pasti. Moč angleških armad jih je zelo presenečila. Častniki prepoznajo, da si niso nikdar mislili, da je angleška artilerija tako izvrstna. Vsi pripoznajo, da bo neonsko vojaštvo najbrže prisiljeno se u-, . ^ ma'kniti do neke gotove obrambne'st(fp°lk Rennet črte. toda nihče še ni rekel, da je' r >v<*ilM> mish1' da je nevarnost, da bi bila Nentfija v*-\ m°Z ražena I Razmere na Ellis Lslandu so Vsi so V trdni veri, da ne more'™1 ddbr0 2Daile' zdaJ 86111 že biti nemška armada nikdar tatko ^ C!fn ^jenjškega ^o-poražena, da bi se udala. Washington, D. C.f 19. julija. — Zastopnik William S. Bennet, član zborničnega naiseljeniškega komiteja, je dvignil proti Frede-rieku C. Howe-u, naselj:>i: iškemu komišnerju v newyorškem pristanišču, senzacionalne obdolžitve. Mr. Bennet je obdolžil komišnerja. da so se na Ellis lslandu dogajale nemoralnosti. Pravi, da so se zadnji čas dogajale največje nezaslišnosti, in pripomnil je,- da je. ako se temiu takoj ne napravi konec, nevarnost, da se bo razširila bolezen, ki bo se veliko resnejša in opasnejša kot je otroška paraliza, ki zdaj razsaja po mestu New Yorku in po nekaterih, drugih krajih. Bennet je šel celo tako daleč, da je Howe-a obdolžil, da ima ideje "belega suženjstova". "On je postal načelnik zavoda, iki je povsem ljudska naprava, ki je bila v velikem interesu ameriškega prebivalstva", je reikel (za- je poslal Edwinu Samuelu Montagu, novemu municijskemu ministru, sledeče tozadevno pismo: "V tem trenutku smo zapleteni v najhujšo bitko v sedajni vojni. Prepričan sem, da bodo delavci, ako bodo pomislili, da se njihovi tovariši bijejo v tej bitki, gotovo radi pustili tistih par dni svojih počitnic. "Ako bi naše municijske tovarne dva dni ne obratovale, bi imelo to lahl^o zelo slabe posledice lia naše operacije. To hi lahko pomenila toliko kot dva meseca daljša vojna. Naša armada v Franciji gleda na naše delavce, da bodo delali munieijo in jim tako pomagali dovršiti težko delo; zato sem prepričan, da se bo naše delavstvo odzvalo. —" Konferenca delavskih voditeljev je danes sklenila, da bo tozadevno odgovorila Haigu in mu v pismu zagotovila, da ga bo delavstvo podpiralo v njegovem odgovornem in težavnem podjetju. Dclarvci, >kaikor tudi različni u-radniki, zlasti bančni, bodo imeli svoje počitnice po koničamh sovražnostih. Rusija fn Dardanele. London, Anglija, 18. julija. — "Chonicle" je dobila iz Petrogra-da poročilo, da ko se je vrnila iiffdruštveni blagajni Veliko je.tudi vojakov, ki nočejo, da bi se vojna nadaljevala; Skoro vsi imajo glavno željo, — mir. Praivijo, da bi radi videli svoje žene in otroke. Iz njihovega govorjenja se da ra. Kot član tega odlbora sem si štel v dolžnost, da eeim s svojim prijateljem GoJdfolgom preiskal razmere na naseljenišikem otoku. In kaj sem našel? "V prvi vrsti sem našel, da je sedajni naseljeniški komišner naj- posneti, da se ne bore kot prosti ^ .^^arljiv koanišnea- kar možje, da koljejo uvoje soljudi snic> ^^-'On J« ako™ vedno proti svoji volji, da jih v to sili* o**01™ ln « &0™ ^ ne zannna neka vSja moč, proti kateri se ne ^ svoje dolžnosti morejo spuntati. Znano je, da naseljeniske po- Nek višji častnik, ki je bil po'staA*e ^ mora vsa- mojem mnenju v privatnem živ- m0zafica' ki ^ v Ijenju kak višji uradnik, mi je re- 1k°h ^ff 6 ProstituCijo aretoati, rel. da se v Nemčiji govori, da bo 1 k^oirbitro stopi na tla Združenih v desetih letih zopet vojna med držav. Londona ruska delegacija, se je vršila konferenca med armadnim in mornariškim komitejem, pri kateri je bilo prisotnih več delegatov in ministrov, med njimi tudi zunanji minister Sazanov. Po končani konferenci je prof. Milukov, znameniti liberalni voditelj, dal zastopniku • " Ruskojega Slova" sledečo izjavo: "Najbolj važno vprašanje, katero se je ravnokar reševalo, je bilo ono glede Dardanel. Med Rusijo in njenimi zavezniki je prišlo do sporazuma glede te težke točke. Ta sporazum še ni prišel v javnost, toda mi si smatramo za svojo dolžnost, da jo svet izve. Sir Edward Grey mi je v nekem pogovoru pri-poznal, da so Dardanele za Rusijo iste vrednosti kot je Alzacija in Lotaringija za Francijo". Lovski pes je vzrok. Baron si je kupil dresiranega lovskega psa. Kadarkoli hoče AngHjo in Nemčijo, in sicer pravi ' ''Dokaze !pa imaiD' da bflo na ^Prožiti na divjačino, mu skoči pes ' ' r*""' IMi;. T^l„_Jt____Ul.. P7 mitlrn __1 __1 -______ da je to nekaj.neizogibnega.. Pra- Kllis ^agdu veliko zlog4a«iih vi, dal so v Nemčiji vsi prepričani, I da je Awglija kriva, da ie voi-' na tako dolgo za vleki bo Nemčija hotela jpe cez puško in strel mu strelja pralne luknje v zrak. žfensk", je rekel BeahuA. je Anglija krrva, da se je voj-< ''J^ pravim, da je ta na tako dolgo zavlekla, in da se naPrravil največji moratni zlocrn, Nemški poslanik v Spanaki pri re^rtžirati lkar ^ j®2 vem,,» i® pripomnil ministrskem predsedniku. zastopnik Gor ak Indžme; "ako 'je1 Pa^is, Francija, 18. julija. — ^ re«, ter je navedel Mr. Betrnet."/'Temps" je dobil iz Madrida po-ZmteQPik fi$3HKt je fi^o prročUo, d» je feU priftQ nemški poslanik za Špansko, v daljši konferenci s španskim ministrskim predsednikom Romanone-som. O čem sta se posvetovala, ni znano. VABILO na PLESNO VESELICO, ki jo priredi dr. sv. Alojzija št. 13 J. S. K. J. v Baggaley, Pa., v seboto dne 29. julija v prostorih br. Antona Mauser na Hostetter, Pa. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za moške je £1.00, dame so vstopnine proste; pivo prosto. Tempotom vabimo vse rojake in rojakinje ter brate Hrvate in vsa sosednja društva, da se naše veselice polinoštevilno vdeleže, kajti tudi naše društvo bo vedno vsem v pomoč. ' . Članom tega društva se pa naznanja, da je bilo sklenjeno pri zadnji seji, da bo moral vsak član prispevati $1.00, če se veselice vdeleži ali ne; to velja tudi za oddaljene člane. Blagajna je skoro prazna in .v slučaju bolezni imamo vsi enalke pravice, zato tudi ob priliki, ko iše gre za pomoč blagajni, ne more biti nobene izjeme. Za dobro in sveže pivo ter fini prigrizek bo dobro preskrbljeno. Godbo bo presknbel naš sobrat Anton Mau-ser, igral bo same lepe komade, tako, da se bo vsak lahko zasukal. Torej na svidenje 29. julija! Ivan Arh, tajnik. _(20-22—7) VABILO na SV VELIKI PIKNIK, katerega priredi društvo "Bonairski Slovenci" št. 70 S. D. P. Z. v nedeljo dne 23. julija 1916 v Bon Air, Pa., na farmi sobratov Gašper a Pe-trovšič in LouLsa Butara. Začetek ob 1. uri popoldan. Vstopnina za moške je en dolar; dame so vstopnine proste. Na piknik vabimo visa sosednja društva iz Franklina, Cam'bria City, Oonemaugha, Moxhama ter ;vse okolice. Vaibimo pa tudi vse posameane rojake in rojakinje, da se tega našega piknika polnošte-vilno vdeleže. Za dobro pijačo in fini prigrizek bo skrbel odbor. Članom tega društva pa naznanjam, da bo moral vsak prispevati .00. če se piknilka vdeleži ali ne, ker čisti dobiček je namenjen Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico. Ink. Upravni odbor? Predsednik: Anton Plevel, 410 E. 5. St, New York. Podpredsednik: Ignac Zaje, 1497 E>e Kalb Ave., Brooklyn, N. Tajnik: Vinko Zevnik. 29 Gamma IMace. tilendale, N. Y. Blagajnik: Ivan Maček, 2801 Catalpa Ave., Bldgcwood, N. T. Zapisnikar: Ivan Gerjovlch, 442 Union St., Brooklyn, N. T, NidBoral odbor; Josip Pogachnlk. 66 Ten Eyck 81., Brooklyn, H. I, Anton Cvetkovlch, 440 Union St., Brooklyn. N. I, Vlktcr Yolk. 68 Maujer St., Brooklyn, N. Y. Drn^tvent adravnlF: Dr. Htnry U. Koblnuon, «9 H. 7th St^ New lork. M. I, Redne društvene seje se vrte vsako ČTCTBTO SOBOTO v Stvenl dvorani "BEETHOVEN-HALL". 210 E. 5tb St. bllsn Yorku, N. Y. in se prlčno točno ob 8. nrl »večer. J I Ave. v dm-v Ne* Kje je JOHN JEREB? Slišal'.s<«m., NAZNANILO. da se nahaja na farmi blizo j JUGOSLOVANSKI DELAVSKI TAMRURAŠKI ZBOR Clevelanda. Ker pa ne vem zal njegov naslov, zato prosim ce-j njene rojake, če kdo ve. da mi' naznani, ali naj se pa sam javi. Anton Ereložnik, iiox 110. Turtle Creek. Pa. (20-22—7) Želim izvedeti za naslov prijatelja MATH. TURšlČA lVosim ce-nj«ine i-ujaike. če kdo ve za njegov naslov, da ga an i natenani in št se sam javi, ker poročati mu imam. važne stvari. — John Li-kovich. Box b'.i, Minden. W. Va.f (20-21—7) v Brooklvnu, N. Y., priredi VESELICO v soboto dne 22. julija 1916 v prostorih g. Leo Štruklja, l'.>:{ Knickerbocker Ave.. Brooklyn. Vstopnina 15 centov za osebo. Začetek ob 8. uri zvečer. Tempi>tom vljudno vabimo vse i: ^ri - i rojake in rojakinje ter vsa dr.i-najbOh bi me pa veselilo, »*e . J ,, , ______ ^ stva iz Cireater New lorka, c. $1.25 7f>«\ 75c. 75e. PITTSBURGH PHON 06RAPH COMPANY, 1331 PENN AVENUE. PITTSBURGH, PA V nad i, da ne bo manjkalo dne 23. julija nobenega rojaka ali rojakinje iz naše okolice, se priporočamo. Vsakovrstne zabave ne bo manjkalo; tudi bo lepo plesišče na raz-polago vsem plesa željnim. Torej, fantje in dekleta, na svidenje! Peter Bulkovec, tajnik. NAZNANILO. S tem naznanjamo, da se je v Steeltonu, Pa-, ustanovilo novo Hrvatsko pevsko in dramatično društvo "Granicari". Zato prosimo gg. učitelje, ki so sposobni poučevati pevski in tamiburaški zbor, da se Oglasijo na zdolaj o--značeni naslov: Milan Lulkič, 737 S. 2nd St., Steelton, Pa. BRAT ZAROBLJENIK? Vsi tisti, kateri bi radi spravili svoje brate ali rojake ali pa sinove iz zarobljeništva v Rusiji, Italiji ali kje dri jje sem v Ameriko, naj se neodlašano obrnejo pismeno ali osebno na spodaj podpisanega za daljna .pojasnila. To vredi samo za Slovemce iti Hrvate. MATUA SKENDER, JAVNI NOTAR IN PRAVNTK za Amerifco in stari (kraj. 5227 Butler St., Pittsburgh, Pa. (20-33—7) 1 MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • • • • DELO OKUSNO. IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. UNIJSKO ORGANIZIRANA. • » • • POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SLOVENic mimm 6». 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ■v«.-.:-, • ■ vvlliiii-;VJ -.•v .C.V" h ta agencija zbere vse novice in informacije, tikajoče s» nemške stvari, in jih pošlje na Dunaj in Berlin. Ta informacijska centrala je čisto navadna špionska centrala Kljub temu, da nosi tako nedolžno ime. Romunsko nemška informacij ska ngeneija ima zaposljenih v uradu petinpetdeset oseb. poleg t* ga pa sirom dežele več postojank. kjer je tudi v vsaki par u-služb-neev. Ti uslužbenci so ve činoma Nemci, med njimi je pa tudi nekoliko Romunov. V zadnjih štiriindvajsetih me-seih vojne so izdali 189 vsako vrstnih brošur v romunskem, nem t>kern in francoskem jeziku, ki so jih nad dvajset tisoč brezplačno razdelili oziroma razprodali. — Dalje so pa v Romuniji razdelili 3.500,000 pamfletov, ki so jih tiskali v Berlinu. Dalje imajo Nemei pod kon t rolo malone celo romunsko časopisje. Izračunalo se je, da, morajo Nemei vsak mesec žrtvovati en miljon — rajši še več — frankov /a svojo špionažo in korupcijo v romunskem ozemlju. Karolyi in mir. Citali smo. da je ogrski politik Karolvi odstopil kot predsednik stranke, ki se zavzema iza» neodvisnost. in je pričel delovati na to, da bo vstanovil novo — mirovno — stranko, katere naloga bo de lati. da se sklene mir s sovražniki, in sicer "z ali pa brez dovoljenja Avstrije in Nemčije". Na njegovo stran je že baje stopilo sedemdeset članov ogrskega parlamenta. Iz tega gotovo ne more nihče sklepati, da je grof Karolvi to »torti i7. ljubezni in vdanosti do Avstrije in Prusije. Pred dvema letoma se je mudil Karolv i v Združenih diržaivah ; namen njegovega obiska je bil delati propagando za prosto iu ne-odvisno Ogrsko. To je gotovo tmdi zdaj temelj o-zinnna glavna točka njegovega delovanja. K; fitih temu, da je bilo med Ogrsko m Avstrijo, ki sta apojeni v takozvano dvojno monarhijo, veliko na*!prot«tvo m kljub temu, da o ka*ki enotnosti š^govora iii bi-j«* Ograka vseeno vzela nase del vojnega bremena, katerega sta ji naložila Avstrija in Pmwrija. Poslala je na bojno polje precej vojaštva, ki se pa bojev ni v posebno veliki meri vdeležrlo, k večjem hrvatsko in slovaško. V Ogrsk« je bil že dolgo hud narodnosten boj. Madžar?, * *V taikoatvani čisti Opi, so na čelu dežele, kljub temu, da so v man ishii. V Ogrski je veliko Srbov, ki so cikakili pravic, se zdaj borijo kot besni za svojega pravega sovražnika, kot se tudi avstrijski Slovani za svojo vlado, ki jim jc bila vse prej kot pravična. Korak grofa Karolyi-ja, ki je bil ravnokar naznanjen, je brez dvoma naonerjen v prid bodoče narodne samostojnosti in ekonomične neodvisnosti od Avstrije. Eden velikih ogrskih polit'kcv je tudi Andrassv, voditelj ogrske stranke, ki se istotako zar.^eana za mir; toraj sta na Čehu ogrskega mirovnega gibanja dva moža, ki sta prvaka ogrskih državnikov. Aiko pomislimo na vresničenje tega gibanja, nastane veliko vprašanje: Kake posledice bi imelo to na nadaljevanje vojne? Rom-unija! ? VeliJka možnost je, da se še Romunija prodruži zaveznikom, kljub temu, da je to — ako pomislimo na razmere, 'ki vladajo v Ro-m unij i, katere smo opisali v prejšnjih člankih — nekajj neverjetnega. Romuniji diši Transilvanija. Ako sklene Ogrska z zavezniki mir, potem je njena Transilvanija izven nevarnosti. Ravnokar pa preti tudi velika nevarnost, da vdere v Ogrsko nižino Rusija. Karolvi »bo dobival gotovo vedno več in več somišljenikov in privržencev. Razmere kažejo, da bo imel Ka rolvi uspeh. V kolikšni meri ga bo pa dosegel, bo pokazal pa čas. za te ljudi; zato pa vas prosim J bil zagrniti okno, ali si je pa mi-da pozovete ameriško ljudstvo in siri, da v tako viharni noči paič ne ameriško vdado, da bo potom poslaništva v Petrogradu, ki ima v rokah nemške zadeve za časa vojne, zaihtevaila od ruske vlade, da bode nobenega zunaj, da bi ga o-pazoval. Poglejmo še mi skoai okno. Od stropa je visela velika svetilka, bo pustila domov one otroike in katera je razsvetljevala sobo ka- zenske, ki še niso storile -konca. Jaz ne želim ničesar zase ali za svojo arniado, temveč le za one ženske in otroke." " Sodnik Nippert nima pri sebi nobenega oficielnegu pisma ali kaj drugega od cesarja, toda vseeno bo šel te dni k predsedniku Wilsonu v Washington, da um bo povedal, kar mu je povedal cesar Viljem. "Obiykal sem celo Vzhodno Prusijo", je nadaljeval sodnik Nippert, "in videl, da. je cela dežela opustošena. Videl sem tudi Belgijo, toda Belgija se v tem ozi-ru nikakor ne more primerjati z Vzhodno Prusijo." Soseda. Povest. — Spisal Batog. izjava nemškega cesarja. Ta teden se je vrinil iz Nemčije na parniku "Frederiokiu VIII. sodnik Alfred K. Nippert iz Cincinnati, O. V Nemčiji se je mudil tri in pol mesece; v Evropo je pa šel 'kot predsednik ameriške komisije za pomoč Poljski. Dne 24. junija se je sestal z nemškim cesarjem v gl at vnem sta nu na zahodni fronti. Cesar je naprosil Nipperta, da bi pozval ameriško ljudstvo, da bi zahtevalo, da bi ruSka vlada pustila ženske in otroke, ki so jih maki vojaki vjeli v Vzhodni Pru-siji in jiih odpeljali v Siiberisk, iblizu Arhangelska, na njihove domove, če ne prej, vsaj do prihodnje (zime. Sodnik Nippert je pripovedoval: "Bid sem cesarjev gost v njegovem glavnem -stanu. Bilo je že preko polnoči, ko sva končala najin pogovor. Največ sva govorila o vojni in o splošnem evropskem položaju. Cesarjev nastop me je narafvnost presenetil. Mislil sem, da ga bom našel postaranega, izmučenega in izdelanega, kajti bral sem različna poročila, da so ga skrbi vsled vojne zelo postarale. Našel sem ga ravno v nasprotnem stanju. Cesar Viljem je še vedno visoka in močna postava in obraz mu je zagorjen od solne a. Njegove brke so sicer ne-ikciiko sive, toda niso bele kot se je poročalo. "Hodila sva po vrtu skoro dve uri in ko sva se vsedla, sem bil jaz veliko 'bolj utrujen kot on. Govoreč o svojem ljudstvu je rekel: " "Tak narod kot je moj ne more biti premagan. Takemu ljudstvu je namenjena zmaga." "Potem sva govorila o moji misiji ; prepovedoval sem udu, da sem razdelil $400,000 v različnih opustošenih krajih v nemški Poljski. Pripomnil sem tudi, da so dale več kot polovico te svote različne čisto-ameriške organizacije, drugo pa nemško-aineritake. K teuiu je cesar pripomnil: <4 "V Nemčiji hočem jaz imeti ljudi, na Ktem fUlič« kot Slo-;lastne pomoči; m to nikakor ne1 na svetlo efleno Petrove hi£e. sama zase skrbi, ako bi bilo trdba, groza (Nadaljevanje). VII Omeniti nam je še neike osebe, katero smo že slišali imenovati v tej povesti. Oseba ta je Peter Do-brnilk, ikrčmar in posestnik na Kozjem. Precej ko prideš v Kozje cez novo popravljeni most, ugleda« veliko .belo poslopje s prostornim dvoriščem in nanovo zidanimi hlevi za razliuno živino. Nad visokimi, rinmeno pobarvanimi vrati visi železen, rdeče pobarvan velik grozd, kažoč, da je tukaj gostilna. To je gostilna Dobrmdkova, aH i podomače: Petrova. Vstopimo! Iz veže na desno se pride v sobo za gospode. Čedne, lepo pogrnjene mize se nam prikupijo na prvi pogled. Pri peči v ikotu na blazina-stem stolu sedi človek majhne rasti, zabuhlega obraza ter neprijetno in nemirno zročith oči. Star je okoli petdesetih let. Debela in plešasta njegova glava ni prikuplji-va. Nemirno se giblje na stolu in zre skozi otkno v viharni zimski piš na cesti. To je liišni gospodar Peter Doibrnik. Ljudje na Kozjem imajo Petra za premožnega. Naselil se je pred kakimi dvajsetimi leti v tem kraju in začel kupčevati z razno drobnjadjo. V kratkem si je kupil lastno hišo in šlo mu je vsel dObro. Pozneje si je napravil gostilno, a nad vse si je opomogel šele zadnja -leta. Kakor iz tal so mu rastla zidališča in kupoval je zemljišče za zemljiščem. — Temu Petru je bil posodil ipred štirimi leti Dobnik štiri tisoč goldinarjev. Ko je minil obrok, izplačal jiih je Peter z obrestmi vred oni popoldan Janezu pred notarjem, 'kateri je napravil tudi -pobotnico, s katero se sme dolg na Petrovem posestvu razknjižiti. Ko je Janez prejel denar, šel je po svojih opravilih, a potem se je okoli desete ure vračal domov. — Kako je bila zanj tista noč uwodepolna, nam je znano. Pri preiskavi je bil zaslišan tudi Peter, a vedel ni povedati drugega, kakor da se je Janez ob desetih zvečer vračal domov vesel iu zdrav in da ga je on slišal odpravljati se iz svoje sobe. kamor je bil odšel prej kot ponavadi, 'ker ga je boleila glava. Potem niso Petra več nadlegovali. Gostilna Dobrnikova je bila znana daleč naokoli kot ena najboljših. Postrežba je .bila izborna in ljudje so radi tja zahajali. Ne more se pa reči, da bi bili tja zahajali zaradi gospodarja samega. To ne, kajti maldkdo je našel v razgovoru z njim kaj prijetnega. Bil je Peter sploh znan kot skopuh prve vrste in krajcar mu ni šel rad izpod rdk. Vzeti je znal, vzeti, a dajaia ni rada njegova roka. Zato so se ga ljudje izogibali. Viharna zimska noč je bila. Pri farni cerkvi na Kozjem je udarila ura dve ponoči. Po hišaih je spalo že vse, le pri Petru je ibilo se eno okno razsvetljeno. To je bilo v prvem nadstropju na zadnji strani hiše, obrnjeno proti malemu griču, kateri se polagoma vzdiguje precej za Petrovo hišo. S tega griča se je videlo lalhko v spalnico Petrovo, ako ni bilo okno zagrnjeno. Prav v tej noči je na griču stala nepremakljivo črna velika oseba. Vihar je razsajal, da so drevesa ravnte z menoj T! škripala, in vejevje se je tolklo eno ob drugo, da je fcilo človeka Toda ona oseba se ni ame- zria vani t Avstriji. j spada v moderno vojno. Meni in J "Ta ne more imeti čiste vesti eeit Nemčiji je nemogoče xa-! jarmrala je sam*. a aeboj I - Pet«- je namreč kor dan. Za mizo je sedel Peter in šte*l je denar. Ali pri tem m bil miren. Vedno se je oziral na desno svojo stran in piestrašen tja upiral oči. Zamahnil je z rdko prav kakor ki hotel koga odpo-diti, 'kateri so je hotel usesti k njemu. A oni le ni hotel oditi. Zato je Peter premeni! svoj prostor in se usedel na drufg stol. Toda tudi tukaj ni imel miru. Iz enega kota je begal v drugega in mrzel pot mu je stal na čelu. Spravil je denar v listnico, ikatera je ležala na mizi. Pristavil jo je bliže luči ter ogledoval jo z vso pazljivostjo. Ali naenkrat jo je spustil na mizo. kakor bi si bil na nji opekel vseh pet prstov. Nato jo je zopet pobral ter naglo zaiklenil v miz-nico. Skrivnost opazovalec se je pri tem pogledu čudno nasmehnil: "Da mora vendar vsak hudodelec ohraniti kak spomin, katerega se lie iinore iznebiti, in kateri ga prižene prej ali slej ,v roke pravici". mrmral je sam s seboj. "Zakaj ni oni-le tam te listnice sežgal? Bog ni dopustil!" Svetilka je medtem Petru vedno premalo svetila. Vsak trenotek jo je popravljal višje. Vse to je pač res kazalo o slaibi vesti. Šele proti jutru, ko so dekle že začele raznašati po hiši, je ugasnil Peter luč ter legel h kratkemu počitku. Tedaj je odšla tudi oseba z bliž-njega griča. Ker je že nekoliko svetlo, si lahko ogledamo nočnega opaž o valca. Visoka, krepka postava s puško na rami nam kaže orožnika. In res je 'bil to orožniški vodja Velikovi'h. V svojem poslovanju je bil natančen in zvest, zraven prekanjen in zvit ter vsled tega svojim višjim zelo priljubljen. Domov prišedši, si je Velkovrh zaznamoval neke reči v svoj zapisnik. a potem naglo odšel k sodišču. Dolgo je govoril s sodnikom. Nazadnje .ga ta ivpraša: "Ali ste pa svoje reči tudi gotovi?" "Popolnoma, gospod sodnik." Sodnik sede in napiše nekaj na pripravljen list. Popoldan je pa sedel Velkovrh v kotu za mizo pri Petru ter se prijazno razgovarjal a njim. VIII. Veste, gospod Peter, da smo morilcu na sledu?" dejal je med drugim Velkovrh. "Kakšnemu morilcu?" vprašal je Peter tako na tiho, da je oni komaj umel. "I no, oneimu, kateri je umoril Janeza Doibnika." Peter je vidno prebledel in si ni upal pogledati v Obraz orožni-iku. Tetžko se je pri-pognil in vtaknil še eno poleno v peč. Pri tem je pa le še s silo spravil iz sebe: "A, tako!" Nato je umolknil in zrl v časopis, ležeč pred njim na mizi. Videlo se mu je, da se mu ne ljubi več govoriti. Ali Velkovrh ga ne pusti v miru. "In veste, kako smo ga zasledili?" vprašuje dailj-e. "Ne vem", reče Peter in skuša vstati. A neka silna moč ga je držala priklenjenega k stolu. V elk o vrhu zaigra rezek smehljaj okoli usten. "Našli smo neikje ono listnico, v kateri je bilo shranjenih, onih štiri tisoč goldinarjev, katere ste vi odšteli Janeza." Zdaj se je Peter zasmejal. "No, potem ga pa že imate. Že lim vam srečo, da vam ne uide!'' rekel je nekako ssaničljivo. In veste, kdo ima shranjeno ono listnico?" nadaljuje Velkovrh neusmiljeno. "No, zdaj je pa dovolj!" zavpije Peter. "Vidim, da n-orce brije-te iz mene." Hotel je vstati, a močna roka Velkovrliova ga je zadržala. 'Nikamor z mesta, sicer vas takoj vklenem!" Peter je sedel, ali bii je bled od jeze, katera mu je kipela v prsih. "Zdaj pa pojdite z menoj v vašo spalnico in tam polkažite Janezovo listnico, kajti vi jo imate!" Te besede so omamile Petra, 'kakor bi ibilo treščilo vanj. Kje imate .pravico, da tako je vpM. "To mi bodete drago plačali!" Mesto odgovora potegne Velkovrh iz žepa list ter g*, postavi Pe- to-le mizm-j kateri si je "Zdaj pa odprite co!" ukaže orožnik, sinočni večer vse to dobro zapomnil. Kaiko je pa mogel Velkovrh spoznati, da je bila ona listnica res Janezova? vprašal (bo -marsikdo. Saj je listnica listnici podobna. To je prav lafcko. Listnica je imela namreč v usnje vtisnjeni veliki črki J. D. črno pobarvani, da so se že od daleč ločile od rdečega usnja. Ko je sinoči -Peter ogledoval listnico pri luči, spoznal jo je Velkovrh lahko od daleč. Peter je videl, da je izgubljen. Pri -postelji na mizici je ležal samokres. Velkovrh ga ni zapazil. A v trenotku je bil Peter pri njem in predno se je orožnik zavedel, je počilo in Peter je ležal na tleh v svoji krvi. Pognal si je bil krog lo skozi prsi. "Sam se je sodil", mrmral je Velkovrh sam pri sebi. Zdaj ni bilo več časa, da bi se preiskovalo. V hiši je začelo vreti vse Skupaj. Ali orožnik ni pustil nobenega notri. Poslal je le hitro po duhovnika in gosposko. Sam pa je obvezal rano samomorilcu, položil ga na posteljo ter varoval. Peter se ni dobro zadel, krogla je šla nekoliko nad srcem in -kmalo se je zavedel. Toda došli zdravnik mu je prisodil samo še nekoliko ur življenja. (Konee prihodnjič.) Za smeh in kratek čas. V umetniški razstavi. — Poglej to sliko. Kako je nežna. Mlada deklica, ki pošilja za odhajajočim moškim pozdrav. Res krasna je ... — Pa nič prida; glej, spodaj je zapisano "na prodaj". čudno prašanje. Mali Pepček zagleda svojo učiteljico in hiti k njej, kakor da ji ima nekaj posebno važnega povedati. — Gospodična, gospodična — jaz že znam žveplenke na hlačah užigati! — Tako? — Da —ali jih znate vi tudi na hlačah užigati? Takoj je pripravljen. Dražestna gospodična Vida leži v koketno prirejeni postelji bolna. Zdravnik jo je vestno preis-kal in spoznavši, da ji nič ni, se je polglasno zasmejal. — Kaj se pa smejete, gospod doktor, se je razhudila Vida, če bi vi tu ležali — — O, prosim, prav rad — kar k zidu se primaknite. Napačen napis. Mlad gospod, ki je prišel do spoznanja, da človek najhitreje obogati, če priženi veliko doto, je izvedel, da ima krčmar "Pri zlati gosi" prav čedno in pridno hčerko. Mladi gospod je začel takoj zahajati v to krčmo in se je krč-marju in njegovi hčeri hitro prikupil. Ko je bii že prav dobro znan in je imel tudi gotovost, da bi ga hčerka rada vzela, se je zaupno obrnil do krčmarja. — Povejte mi vendar kot prijatelju. koliko dote boste pa dali svoji hčerki? — Dote? Ljubi gospod, kje naj jo pa vzamem? — Nič dote? — Nič! — A, slišite, to je pa že nesramno. da imenujete svojo gostilno pri zlati gosi! Iveri, Slo podp. društvo katoliško 19 svete Barbare ZA ZEDINJBNE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedož: FOREST CITY, PA. mm 21, inuijl 1902 v Jriari GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PKTERNEL, Box 85 WUlock, P«. L podpredsednik: KARO L ZALAR, Box 547. Forest City. Pa. II. podpredsednik: LOUIS TAD CHAR, Box 835. Bock Springs, Wje. Tajnik: JOHN TELBAN. Box 707. Forest City. Ps. II. tajnik: JOHN OSOLIN. Box 492, Forest City. Ps. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537. Forest City. Ps. FoobUHemec: JOSIP ZA TAR, 1004 North Chicago St., Jolist, Hi VRHOVNI ZDRAVNIKI I Dr. MARTIN IVEO. 000 Chicago St.. Jollet, ni. i 'V *' NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK. 4734 Hatfield St. Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORNIČ, Box 622, Forest City, Ps. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705. Conemsngh, Pa. IIL nadsornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Are., Cleveland. Ohio, POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBRKŽAN, Box 72, East Mineral, I. porotnik: MARTIN ŠTKFANČIČ, Box 78. Franklin, Kans. IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 528 Dsvson Are.. R. F. D. L On&m-field, Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR. R. F. D. No. 2 Box 11%, Bridgeport, O, L Upravnik: ANTON DEMŠAR. Box 135, Brought on. Pa. IL nprarnlk: PAVEL OBREGAR. Box 402. Witt. 111. Dopis! naj se pošiljajo L tajniku Iran Tel ban, P. o. Box 707, Forest Qbt Pmna. — Društveno glasilo: "G LAS NA BOD A". D0SEDAJ NAZNANJENI DELEGATJE ZA PETO IEDNO KONVENCIJO, KATERA SE VRŠI V MESECU SEPTEMBRU DNE 4. 1916. Matija Koinin in Avgust Za postajo štev. 1 v Forest City, Pa. Gostiša; za postajo štv. a v Moon Run. Pa. Frank Močnik; za postajo štv. 6 v Cleveland, Ohio John Widervolf; za postajo štv. 7 v La Salle, 111. Anton Klanšek. ^ i % za postajo štv. 8 v Johnstown, Pa. Josef Intihar; ' T za postajo štv. 13 v Mineral, Kans. John Kastelie; za postajo štv. 16 v Willock, Pa. John Fatur; za postajo štv. 17 v Broughton, Pa. Mihael Mali in Jakob Dolenc; za postajo štv. 19 v Bridgeport, O. Martin Potnik; za postajo štv. 20 v Claridge. Pa. Anton Šemrov ; za postajo štev. 21 v Little Falls, X. Y. Frank Gregorka; za postajo štv. 22 v Imperial. Pa. Louis Trešuovič; za postajo štv. 23 v Springfield. 111. Joe Golob ; za postajo štv. 25 v Jeny Lind, Ark. Frank Teropšič; za postajo štv. 26 v Collimvood, O. John Grošel in Josef Gubane ; za postajo štv. 29 v Roek Springs, Wyo. Frank S. Tavčar; za postajo štv. 30 v Eveleth, Mimi. Jakob Ančan; za postajo šv. 33 v Cleveland, O. Josef Marinčič; za postajo štv. 34 v Vandling, Pa. Louis Zavrl; za postajo štv. 35 v Ralphton. Pa. Anton Budna ; za postajo štv. 37 v Rad ley, Kans. John Lekše; za postajo štv. 41 v Mulbery, Kans. John Homec; za postajo štv. 42 v Winterquarters, Utah Ignac Podvasnik; za postajo štv. 44 v Franklin, Kans. Anton Selak in Julius Bog nar ; za postajo štv. 46 v Pens Sta. Pa. Frank i>emsar; za postajo štv. 47 v Frontenac, Kans. Rok Fireni; za postajo štv. 49 v E. Palestine, O. Jakob Istenič; za postajo štv. 50 v Burdine, Pa. Jernej Hafnar; za postajo štv. 53 v Pittsburgh, Pa. Anton Zbašnik; za postajo štv. 54 v Greensburg. Pa. Frank Novak; za postajo štv. 55 v Conemaugh. Pa. Anton Grabenja: za postajo štv. 57 v Homer City. Pa. Frank Omejc; za postajo štv. 68 v Indianapolis, Ind. Josef S. Zore; za postajo štv. 70 v Gilbert, Minn. Josef Brajer; za postajo štv. 71 v Johnstown. Pa. Mihael Cene; za postajo štv. 72 v Hostetter, Pa. Anton Planinšek; za postajo štv. 76 v Detroit. Mich. Charles Gabrovšek: za postajo štv. 77 v N. Alexandria, Pa. Tony Modie; za postajo štv. 85 v Bryant, Okla. John Telban; za postajo štv. 86 v Whitevalley, Pa. Anton Rozina; za postajo štv. 90 v Gross. Kans. Alojz Vene; za postajo štv. 92 v Edison. Kans. Fred Konec. Toraj ti so bili naznanjeni do danes 15. julija 1916. Podrobnosti se bode objavilo prihodnjič, to je po seji glavnega urada. Takrat se bode vse potrebno določilo, kar se tiče pete redne konvencije. Z sobratskiin pozdravom vsem članom in članicam udani JOHN TELBAN, gl. tajnik. Tiha pesem. Novo življenje klije iz groba. fCegnar.) Kdor pride. za tuje prime, ob svoje Svaka koklja pred svoje piske brska. Kdor ima pod palcem groš, ta je mož. Slovenci radi zakrivajo svoje stare navade pred tujimi ljudmi. (Vodnik.) Ako je Bog človeku namenil življenje, preboli brez zdravnika. (Cegnar.) Srce je sedež lepih čednosti in tru pred oči. Bilo je povelje, c ka- grdih pregreh. (Metelko.) terim se ima Peter prijeti in od-j * peljati v zapor. | Na slemenu visokosti ne sabi Molče je stopal .v orožnikom ▼ kaj velja prijatelj v sili. (Koseči-) Kot veter, ki gre skoz aleje v rastoči zvezdnati večer, skoz moje sanje pesem veje in seje vanje srečo, mir. Šumi o svetih rož škrlatu: za goro daleč tam cveto, kjer solncc je umrlo v zlatu in v mrak zvonovi še pojo. Drhti o tihem hrepenenju, ki ga rodila je bolest, a ker hotelo je k življenju, se vzpelo je do zvezd, do zvezd ... Šumi, šumi: Ročice male pobožale so mi lase in srcu so ljubezen dale, da o bridkosti nič ne ve ... Kot veter, ki gre skoz aleje v rastoči zvezdnati večer, skoz moje sanje pesem veje in seje vanje srečo, mir ... Nokturno. Srebrno, tiho pesem žuborijo fontane marmornate v zvezdno noč — Kako nocoj besede ti gorijo, kako nocoj poljub, poljub je žgoč! V platanah šum.... o čuj.... to so pravljice, ki v nočnem čaru oživele so, in blesk, srebrni blesk — to so kraljice, ki v svojih kronah zablestele so. In reka v dalji — to je zmaj blesteči, ki v globeli zakleti svoji spi, in v spevih po kraljici slavec v seči, on, kraljevič-rešitelj hrepeni. In sanja duša, sanja.... Žuborijo fontane marmornate v zvezdno noč — In usta pod poljubi plamenijo dve srci spajata se vriskajoč.... "OLA* VAJtODA iDBvjhni JE EDINI 8L0VEK8KI DKEVOTE T -MAEOČITB SI »41*1 Jugoslovanska a = a Katol. iedmta B ROJAKI, TO JE V VAŠEM INTERESU. L lokorporirana dne 24 januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA* GLAVNI UBADNUI; Ppedaednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way os Koz 57, Brad dock. Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106. Pear! Ave., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Cola, VRHOVNI ZDRAVNIK: DJp. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421 — 7th St., Calumet, Mick. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KBŽIŠNIK, Bout« 2, Burley, Idaho, POROTNIKI: FEAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JCSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Spring«, Wyo, G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wuh. POMOŽNI ODBOR: od društva sv. Cirila in Metoda, Her. 1, JOSEPH MERTEL, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, St., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se nradnih zadev, kakor tudi denarne jošiljatve, naj >e pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pn tožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od BtranJ članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NABODi" IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. J. POROČILO O UMRLIH ČLANIH IN ČLANICAH ZA JUNIJ. Ases. No. 216. Dne 1. julija 1916. Umrli brat .Joseph Bostjančich, cert. No. 16900, rojen leta 1879, član društva sv. Alojzija, štv. 18 Kock Springs, Wyo. — Umrl dne 11. maja 1916. — Vzrok smrti: obešenje. — Zavarovan je.bil za #500. K Jednoti j«* pristopil 28. avgusta 1913. Umrli brat Andrej 1'uc, 2053, rojen leta 1860, član društva sv. Alojzija, štv. 31 Hraddock, Pa. Umrl dne 5. maja 1916. — Vzrolc smrti: srčna bolezen. — Zavarovan je bil za $1000. K Jednoti je pristopil 13. februarja 1903. Umrli brat Fran k Nosan, 5527. rojen leta 1871, član društva sv. Petra in Pavla, štv. 15. Pueblo, Colo. — Umrl dne 25. maja 1916. — Vzrok smrti: Meningitis. — Zavarovan je bil za $1000. K Jednoti je pristopil 13. oktobra 1907. Umrli brat Joseph .lakše. 1952. rojen ieta 1877. član društva sv. Jožefa, štv. 30. Chisholm. Minn. — Umrl dne 27. junija 1916. — Vzrok smrti: pljučnica. — Zavarovan je bil za $1000. K Jednoti je pristopil 18. decembra 1902. Umrla sestra Ana Fink, 8273. rojena leta 1874, članica društva sv. Cirila in Metoda, štv. 9, Calumet, Mieh. — Umrla dne 14. junija 1916. — Vzrok smrti: Septicemia. — Zavarovana je bila za $500. — K Jednoti je pristopila 18. decembra 1906. T'mrla sestra Terezija Dremelj, eert. 80S9, članica društva Srca Jezusa, štv. 2, Ely, Minn. — Umrla dne 31. maja 1916. — Vzrok smrti: rak ( terikoli dižave v Ameriki. Našel boš vsakovrstno sadje, ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem. Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detelje ter tudi vsakovrstno sočivje, kar si ga sploh kdaj jedel. Videl boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pač hočeš saditi. Fižol je sa jen dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker jali 6,000 gmlonov kosmulje (goosberry). Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu in de-lelo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo £31ovenoif mali kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine. dE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENl KOS -TVOJ ZASTONJ. Našel boš deželo prepreženo z železnicami ter Sole, eno do dve milji narazen Ako te zanima cerkev, našel jo boš katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tu* kaj tako dobri kot kjerkoli drugje. Videl boš. da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko različnih rastlin z .vspehom prideluje, kakor v tukajšnjih krajih. i Prenagel boS, da vedo oni ljudje, ki te dežele nikdar videli niso, povedati o suši in bolezni, prebivalci teh kra-« jev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, da imamo izvrstno pitno vodo. Našel boš solidno slovensko naselbino, ki so razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj, lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega ne dobiš nikjer. < PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO. ' FRANK GRAM, NAYLGR, MO. POSEBNE PONUDBE SO: 40 akrov ravnine, izsekan gozd, en aker izciičea, aker $25.00. 80 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $25. 120 akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čist, aken po $23.00. j 200 akrov ravnine, gozd izsekan, aker po $24.00. 160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, B akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00. Vso to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam v na-Jem ter plačam po $5.00 od akra. Imam valovite kmetije, deloma čist svet b Hi^nm^ od 110.00 do $80.00 aker. Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam deset let easa za izplačati z 5 ali 6% obresti z garanAjo, da se s~vet cisti. JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATf ZA $7.00 DO $10.00 PO AKRU. * Vse navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol in železniGt Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban čebelar dobi 10 panjev čebel ped obvezo da da meni junija polovico medu kot popolno plačo. FRANK GRAM, Naylor, Mo. i •a ........................................... ...... GtAS NABOBS, 20. JDC. 1918. Liljana. Novel«. — Spisala Marija. Konec. "Da bi «e šalil? Gotovo ne, dete moje!" — Zapisal je na listek ne kaj beo*ed. — "Tu moj naslov. Pridi jutri k meni — prosim!" "Ne utegnem. Že zarana zjutraj moram na trg, potem pa urno domov, da proti večeru doepem do «rv. Mavrieija", je odgovorila dti«nil, da ne vidi učinka besede, katero je hotel izustiti: debele znojne kaplje so stopile na mrzlo čelo, na smrt-nobledein licu se je pokazala lahna rdeča proga. — Trdno in odločno je izustil: "Tvoja mati... " "Mati? Moja mati? Kako si dejal — moja mati?" Kakor brezumna je strmela Liljana v velo obličje starčkovo. Mati! Kako milo se mora glasiti ta be-seda siroti, ki ni nikdar poznala ljubečega srca rodne svoje matere. . . "Smrt in dolžnost mi velevata HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste izdelujem ln popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo posije, ker fcem že nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-korsno kdo zahteva brez nadaljnih vpraSanj. JOHN WENZEL. 1017 East 62nd St, Cleveland, Ohio. karskem odru zopet vse pohioi cvetja. To je bil slikarjev atelje.! govoritii", je nadaljeval Emerigo. "Stopi na oder, Liljana!" ' j" Ti veš, Liljana. da Maja ni tvoja Stopila je na oder in pri tem so'rodna mati. Na. Poljskem je tekla glasno zaklopotali njeni nerodni'zibel nesrečni Luciji, opanki na lesenih tleh. j materi..." Solnrni žarki so zvedavo pri-^ Osupel vzklik je premotil bolni-v sv.mt-tni obleki in z ženial-j skakljali v soko in že je mladi u-(kovo pripovedovanje — a brzo je sreče v modrih očescih in v srcu pomlad —-- * * * Emeriga so pokopali. To in ono dobro lastnost so vedeli poudarjati o njem pogrebniki, ko so se vračali s pokopališča. "Vrl človek je brl, d asi ne čisto naš rojak", je dejal ta, in drugi je dostavil: "Hraber junak — poljska kri po svojem očetu!" — "Veisel, dokler je še fantoval!" je pripomnil tretji. — "vškoda ga je tudi kot starca", v tem so bili edini vsi. Liljana pa je še dolgo, dolgo klečala na njegovi — nji vsaj se je zdelo — prerani gomili. Kako ji je bilo žalostno pri srcu! Li nobena stvar ni umevala njene žalosti potoček tam izadaj na pokopališču je žlobudral ponavadi svojo veselo govorico, cvetice, njene posebne prijateljice, so Cvetele radostno, kakor vselej, in slavec je drobil svojo večernieo, kot da se ni Liljani čisto nič zlega dogo-*dilo... Uboga Liljana! Ah. on. mladi, ljubeznivi slikar, ki je slikal njeno podobo, — on bi nemara čutil z njo... Za trenutek ji je vstala v duši njegova podoba — sladka, vabljiva, jasna... A tisti isti trenutek je udarila na njeno dušo povest Emerigova o njeni materi... Tudi oni je bil slikar. .. In Bmerigove besede so ji zvenele v srcu: "Svet vara — in vse je minljivo — le Bog ostane.' * * * Še isto leto se je preselila tudi! v Vvu u.ri J^1"*11' Maja v deželo, ki ne pozna brid-l« moške je $1.00 da-kosti in bolečin - v deželo, ka_; ™ vstopnine proste. V slučaju mor je bil odšel Emerigo. I^bega vremena se bo vršila ve- Ko so po klada! i siroti Liljani V Potonil SO,brata Martl- tvoji pravi zvest0 red,nico k ,na Koroshetz st. 3d v Ralpbtonu. gega očeta v grob - nt plakalaJ^S d°bM£ ^ namenjen v po-Nje.ua duša je bila sedaj dozorela1 kntje str°skoV delegat* za W POTREBUJEMO 200 moz za rezanje kemičnega lesa. $1.50 od klaftre. Ravnina in lep gozd. Potrebujemo takoj 6 ali 8 boardingbossov. Ward & Guncheon, Norwich, McKean Co., Pa. (11-22—7) Rojaki! Columbia gramofone in slovenske plošče je dobiti vedno pri: IVAN PAJK, «M Chestnut St, Cooemnik. Pa POSt te PO mnik. *S NEHAJ DELATI ZA DRUGE. Postani svoj gospodar. Mi vam lahko pomagamo da postanete samo stoj ni ako vzamete pouk za briti. Pišite ali pridite po pojasnila. 1202 PENN AVEM E M0SS0K0FF BRIVSKA SOLA PITTSBURGH. FA. 35 VABILO NA PIKNIK, ki ga priredi društvo sv. Barbare štev. v Ralphton, Pa., v nedeljo dne 23. julija 1.1. na kompanijiski zemlji nad rovom štev. 1. Pričetek je ob 1. uri popoldan. v velikih mislih. Nadzeimeljski stroškov venci j o. Dr. KOLER, 638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. HRVATSKI ZDRAVNIK Dr. Koler je nai- stju-ejši slovenski zdravnik, špecija-lfr.t v Pittsburghu, ki ima 131etno prak so v zdravljenju tajnili moških bolezni. Sifilis ali zastru- pljenje krvi zdravi a glasovitim 606, ki ga. je izumel dr. prof. Erljeh. Ce 1-mate mozolje ali mehurčke po telesu, v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izčistil vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se nalaze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali trl-per In tudi vse drupe posledice, ki nastanejo radi izrabljivanja samega sebe. Kakor hitro opazite, da vam po-nehuje moška zmožnost, ne čakajte temveč pridite in jaz vam jo bom zopet povrnil. Sušenje cevi, ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem času, Hydrocelo ali kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi pri spuščanju vode, ozdravim s gotovostjo. Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečico, škrofle in druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času in nI potrebno ležati. Uradne ure: V ponedeljkih, sredah In petkih od 8. zjutraj do 5. popoldne. V torkih, Oetvrtkih in sobotah od S. ure zjutraj do S. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne. S pošto ne delam. — Pridite osebno. — Ne pozabite ime ln številko! t IŠČE SE GOZDARJE Za delati drva; $1.35 od klaftre za rezati kemični les. Za lupljenje; najboljša plača. Ko preneha sezija, je dovolj dela od kosa ali pa v kempah. Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logse, stebre, trame, švelarje itd. Za splošno delo v gozdu; najvišja plača. Stalno delo skozi celo leto. I. STEPHENSON CO., Trustees, (11—7 v d) Weils, Mich. POZOR ROJAKI, NEVARNOST! Vsak Človek pri zdravi parneli mora priznati, da je nevarnost za Vas, nko zagledate človeka, ki je izueen mizar in potem še več let čevljarski trgovec, tega mizarja v lekarni, kjer vam hoče prodajati zdravila, o katerih se ničesar ne razume. To je nevarnost za vsakega, ki kupi, i>a ne ve, kaj se prodaja. Jaz prodajam samo dve stvari: Zavarovalnino proti ognju in hiše, in v teh dveh stvareh imam že večletno skušnjo, torej niste v nobeni nevarnosti, če kupite od mene. Vprašajte onega, ki je f,c od mene kupil, on vam pove. !Se priporočam. JOSIP ZAJEC, 1378 E. 49 St., Cleveland, O. Tel. Central 6494 R. _________________ ___________________ ______ _ ..............................___ Zaeno opominjam člane omenje-' P SLOVENSKI HOTEL krog vratu. "Mislim namreč, da1 mu je bila srčna misel, da naslika'so-iuce je zahajalo, on"pa je Imel; obrazku strpi^ak o"nTeni notra"'11* P?®taJei da se polnoštevilno g je treba vsako darilo povrniti, jaz deklico tako. kakršno je videl pr-Jše od grm ti težko zagrinjalo, zajnjosti. llf^^j v P° ^ Jf ?? skl®" f , ^ ^ ^ ^ ^ no zavoz anim svilenim robcem' met nik pričel svoje delo. Prišla'zopet nadaljeval, kajti njegovo' mir in milina na ni enem krasnem • - - ;T1P se poinoštevilno pri seji jo bilo sklepa n«» premortnn ničesar za vm.vikrat ono jutro, ko je zamaknje-J katero se je skrivala podoba njene! "Počivaita mirno v Bogai, ki c]a moral plačati 4> Vi.'-.-Hitr, Liljana. ničesar!" V no poslušala lajno starega Žorža matere.. . |edini vekomaj ostane", je dejala, S*"' *e ne ^elaži «1 ika r.]»>\ i 1 o.M'li ve j. pojavil neki iu gledala njegovo opico. Z izur-j "Njen Ch"e, tvoj stari oče, je bil'ko je ostavljala drago grobišče... I ' V ^UStveno^ blagajno ogen j a l, /a trenut. k. N.ito pa jeno roko je jel na platnu uatvar-, Poljak z dušo in telesom. Seveda,j Kreplkih korakov je stopala, jasno da^eni clam Pa.50 centov, je mimo pristavil: 4" Saj res ne! jati svetlo sri*o temnomodrih oče-( ti ne inneš tega, j dotlej tudi ni-'so ji zrle oči; videlo se je, da ima' e™PotfJin vljudno To-I.i vnlar povej; ali nima« ni- see deklice v pono-šeneim krilcu iu sem poznal prave poljske krvi. Že-: d oločcnio pot'v življenje!' sosednja društva ter posamezne ka-kisno / lje, da ti jo izpolnim!'^ v ogoljenih, širokih opankih... | lei je prostosti in neodvisnosti; * * * h'o^ake xn rojalkinje iz Aeosta, ' O, /eljo par, in Že dolgo ill tu-j Vneme je gorelo umetniku lice — ljubljeni domovini, zato ga je za-| Mladi slikar Alfoaizo je bil iz- J*08^ m okollce» 56 Polno di prav iskreno! Majrno ogrinja- in po dveurnetn delti je zadovolj-| dela kaizen, da je bil pregnan iz lo j.^ kaj alabo, tuintam zakrpano.1 no odložil čopič. hinia. Vsakovrstni časopisi vedno na razpolago. Naše geslo: "Dobra postrežba, nizke cene". Zalo si že davno želim toliko prihraniti, da ji kupim novo; a se-ve-ia, ogrinjalo >tane dosti denar-Ja". je pristavila malo otožno. S precejšnjo močjo se je vfriz-nil slikar v »podnjo ustnico, sicer bi se bil moral na ves glas smejati nedolžno-odkriti deklici. 44Ne misli dalje na to! Jaz po- je OH pregnan iz postavil svoje najnovejše delo: ve- VddeŽe Uam PoraaWo nje. baš ko je zatknil svoji ženi, liko podobo v bogatem okvirju — JSemU uspehu' I Za svežo pijačo, fini prigrizok "Dovolj je za danes, sedaj si tvoji stari materi, oči k večnemu dekletce s kratkim krilcem in ši- . , , , . . , , , „ od poč i j !" _ [počitku. Bil je blag človek, tvoj rakimi opanki ter avetlično koša 111 sladolcd bo skrbel odbor. "Že dovolj?" se je čudila ljilja-] stari oče, in Bog ve, da ni zaislužil rico v roki. Pomlad." Da, in on je hrepenel po ti po-j na; kar nič se ni čutila utrujeno.'tako ve usode... Izgnan je šel ipoi Sami ni vedel kdaij — prišlo je svetu, iskat druge domovine, sebi je mladi, koprnel po svoji Liljani, o-.katere odtedaj ni videl več... tako samoobsebi — in pričel ji je in svojemu otreku. Le-sem ga govoriti o svoji domovini, o rojst- prinesla noč, tujca ognjenih po-| ni hiši ob sinjem jezeru, o milih gledov, in nežno deklico, njegovo! Cvetličarica Liljana je postala' prijateljih, o svoji dobri mamici..^ hčerko. Glej ono-le kočico v doli-j usmiljena sestra... Ona hladi bo-] ni: on si jo je zgradil in v nji je.lečine in otira solze trpinom. In' Jaz pa sem,kadarkoli sklene mrzli roki umi-! Torej na svidenje v nedeljo 23. julija popoldan! George Kristel, tajnik. 'KRACKERJEV' BRINJEVEl (19-21—7) ki je iskal rajočemu siromaku ter iuu obriše »krbiin. da tvoja Maja dobi novo'Pravil je deklici o snežiiobelili la- ogrinjalo", zaobljubil dobro- j budili, o opojnem hladu jasnih ve- j izdihnil svojo dušo. voljno. "A »za svetlo srečo tvojft čerov. o svetli luni, ki se v jezeru zatisnil oči prijatelju, ( slrke ti osianem hvahžen do kon-|>.rcali med laJbodi in vodnimi lili-!po svetu domo\ine. Od danes, Li- poslednjo solzo raz mrliško lice iu ea svojih dni: Jutri te gotovo pri-; jami... |ljana, naj ti bo ta zemlja še bolj ni-u zatisne trudno cko v posled- čwkuj«nn. Zdrava, Liijanica!" Zopet je segla pod široko pro- Nji pa se je zdelo, . Iščem svojega soseda FRANKA PETRANOVIČ. Doma je iz Su bora št. 10. Poročati mu imam nekaj važnega, zato ga prosim, da se oglasi. Ce pa ikdo rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga javi, za kar mu bom hvaležen. Pred enim letom je bil v Phillips, Wis., Mitchell Camp 7. — Math. Staduhar, Box 47, Adah, Pa. (18-20—7)! Rad bi izvedel iza naslov JANEZA' < WOLF. Doma je iz Črnega po-j taka št. 6, občina Osilniea, okraj | Kočevje. Sedaj biva neikje v Clevelandu, Ohio. Prosim ga, da se mi javi, ker bi mu rad pisal. Matija Urh Kovač, Box 18, Piekens, W. Va. (18-20—7) je najstarejše iti od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim^ $ (>.50 13.00 Cena za "HRINJEVKC" je: «i stekleni«- 1"J steklenie V ZALOGI IMAMO tn.li risi i ni:iri TKnPINJKVKl' in SLIVI »V- KA kuhana v naši lastni <]isiil»>riji. Naše cene so sledeče: Tropinjevee por -al. $2.1'"», ,$l'.r»0, SJ7r. iu .<::.00 Slivovitz per fral.................,$3.on Tri»pinjeve>* z«-ilu>j .................... $ D.Oft Slivovitz za I Kij ........................$13.oo "t»U" Rye Whiskey •"» let star, zjihoj......$11.00 RuMeea <>hi<» yina t»er ^al.......17*-. C'atawha in I)«la\vare |«"r iral.......T,-*!'. SOe. Z;i H in 10 sal. ik»s«h|«> računamo $1.<"ila j«- s

priloži demir ali Mon»\v Order in uataneui naslov. Za pristnost piiare jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Go. 6102-04 sr. CLAIR AVE.. CLEVELAND, 0. Adfc. A A 0k A A > > AO NAZNANILO. Članom društva "Sloga" št. 74 S. S. P. Z. v Johnstownu* Pa., se naznanja, da se vrši MT* PIKNIK v nedeljo dne 23. jttKja 1.1. v Morrelville na slovenskih lotih. Tem/potom opozarjamo vse člane, da se poinoštevilno vdeleže; vsa'k elan plača en dolar, ee se vdefleži ali ne, v društveno blagajno za pokritje stroŠfcov delegata za prihodnjo konvencijo. Zaeno vljudno va'bimo na ^ ta piknik vse Slovence in Slovenke iz Johnstown a in dkoKce, da nas blagovolijo poinoštevilno obiskati. Vstopnina za mo5k« je $1.00, dame so vstopnine proste; pivo prosto. Za dober prigrizek in sladoled bode presflrrbljesno. Toraj na veseSo svidenje dne 23. julija! Odbor. _______ms&h-n_^___ PHONE 216 Zastopnik "GLAS NARODA S2 Portlamlt Street. Xew York, N". Y. 'm Frank Petkovšek Javni notar (Notary Public) 718 720 MARKET STREET HADKROAN, ILL. PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vozne listke vseh prekomor-skili črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. i fi t i i i Importirane Franz Lubasove harmonike bo razprodane. Imel bom zalogo «opet po končani vojni, ter se za pozneje rojakom priporočam. Knpujem, prodajam in popravljam stare rabljene harmonike po dogovoru; izdelujem nove KOVČKE po ' $6.00 ter nove mehove od $6.00 do $10.00. Delo trpežno in zanesljivo. Alois Skulj, 323 Epsilon Place, Brooklyn, N. Y. -C : i iS VEČNI ZI (Priredil J- T.) 45 (Nadaljevanje). — Zakaj vendar T — Oee ve, da sva tukaj iu morda ravno zategadelj tako glasno govori. — Bojim ne. — Kaj takega gotovo nisem še nikdar slišala. — Za Dagobertom se pogovarja. — Nekaj groznega se je moralo pripetiti. — Vstran, sestra! — Vstran od tukaj-' Slišali sta, kako je zgoraj počilo kot da bi padel na tla težak predmet. — Preplašeni sta pobegnili v svojo spalnico ter zaprli vrata za seboj. Četrto poglavje. RANJENI LEV. r Otroka sti prav slišala. — General Simon je hodil semtertja po sobi iu se sam seboj pogovarjal. — Slednjič je potegnil z vso silo za zvonec, in ko »e je pojavil Tepec na pragu, ga je vprašal: — Ali Djgobertu še vedno nisi povedal, da hočem govoriti žnjim ? — Seveda, gospod. — Dagobert je spremil samo svojega sina, kateri ga ie bil obiskal, do vrat. — Dobro. — Izgini! General je zopet začel letati po sobi. — V rokah je držal pismo, katerega je bil spustil Tepec v veži in ga je nato pes odnesel k generalu. Sledjič je vstopil Dagobert. — Zakaj te pa ni toliko časa? — ga je vprašal general. jš Dagobert se je opravičil in |K>nižuo vprašal, kaj zahteva. * — Beri! — je vzkliknil general in mu pomolil pismo pod iios. Ko je Dagobert bral — je začel general zopet letati po sobi in kričati: — Torei niti v svoji lastni hiši nimam miru. — Tudi pri meni so ljudje, katere je mogoče podkupiiti. — Ali si prebral? — Da, gospod general. — Nova nesramnost. — S?veda je nesramno, resnično je pa le. r Dagobert gii je začuden pogledal, general je pa nadaljeval: — Ali res ne veš. kdo je vtihotapil pismo v hišo? — Meni je samo to znano, dn mi je pismo prinesel tvoj pes. — Kaj ? — Moj |*es! — je vzkliknil Dagobert začuden. — Da. tvoj pes. — Torej si pismo ti napisal. Dagobert ve ni razburil kot je bilo pričakovati, pač mu je pa obraz zatemnel in v srce se mu je naselila še večja žalost. <»»»spod general, ali me hočete nekaj časa mirno poslušati? Mirno poslušati? — Strela božja! — Ali sem bil zastonj petindvajset let na bojnem polju? — Ali res misliš, da se koga bojim, ali res misliš, da si bom pustil od koga svetovati? — Moj največji sovražnik v Krau<-iji je Aigrign.v. — Toda tega mora biti enkrat ko nee. — .laz mu bom že dal temu prokletemu psu. Go»|»od general — je odvrnil Dagobert — Aigrigny je zdaj abbe. — — Kaj me to briga. Ali misliš, da se bom zategadelj pustil trpinčiti T — Tako daleč je že pritiral komedijo, da se niti na svoje Ustne ljudi v svoji hiši ne morem zanesti. Gos)tod general, nli mene sumite? — je vprašal Dagobert in ga osorno i »ogledal. General sj je obrisal z roko potno čelo in odvrnil: Prav imaš. Dagobert. tebe ne morem sumiti. — Ti si mi pre-več vdan in m /• preveč napravil zame. — Odpusti, toda to pismo me je skoraj spravilo ob pamet. Gosi km { general — ne govoriva o tem. — Saj se ne izplača. —■ Povejte mi že vsaj. kaj se je pripetilo novega? General je |w> dolgem pomisleku odgovoril: — Res ne vem. kaj naj ti odgovorim. — Zadnji čas so me začeli moji vojaški tovariši nekako prezirati. — Vprašati ne morem nikogar. ker vem. la bi mi popravici ne odgovorili. — Odkar je umrl moj oče tako strasnp smrti. me zasleduje zla usoda. — V hišo prihaja vse polno anonimnih pisem, in če hočem iskati pri otrokoma tolažbe, se me izogibati'. — Moj Bog. moj Bog. to je nekaj strašnega! — Gospod sreneral. trlede svojih dveh otrok se motite. — Nikdo na svetu v«, iu more bolj ljubiti kot vas ljubita vaši hčerki. Po teh besedah je planil Dagobert k vratom. — Kam pa? — Kam pa? — je zaklical za njim general Simon. — Rozi in Blanši bom nekaj razložil. — Se, ostani! — Ne boin ostal, gospod general. — V takih zadevah nisem vojak. pač pač človek. Dagobert še enkrat ti rečem ostani. — Pusti me samega. —» Zdaj ne moreni sprejeti svojih otrok. — Samo eno besedo, gospod general. — Molči! — Pusti me samega! — je zakričal. — Ako ne boš dal miru. bom jaz »niše! iz sobe. Te besede so tako uplivale na starega služabnika, da ni vč vstra-jal pri svojem načrtu, ampak je sklonil glavo in brez besede odšel. Ko je bil že na dvorišču, je odprl general vrata in se odpravil proti »obi, kjer sta stanovali Roza in Blauša. Dvakrat je hotel pritisniti na kljuko, pa mu je obakrat ueka neznana sila odmaknila roko. Slednjič se je premagal, pozvonil in vstopil. — Zopet vaju imam. — Nobena sila na svetu nas ne more ločiti. — Oli, oče — je rekla Roza, — kaj ne. da boš zanaprej bolj prijazen z nama. — Ti ne veš, koliko sva pretrpeli. — Ne veš, oče — je rekla Blauša — kako sva srečni. — Mislili sva, da naju ne maraš vee. General je deklici poljubil in izpregovoril: — Hvalita Boga, da nam je naklonil to uro. Ko se je ozrl, je zagldal med vratmi Dagoberta. ki si je brisal oči. — Pes je bil priskočil k generalu in mu začel lizati roke. — No. no, no — je jecal Dagobert — kaj sem rekel. — Ali sem imel prav. ali ne? General ga je prijazno pogledal in odvrnil: — Pusti. Di.gobert. — Tj si res boljši oče mojima otrokoma kot pa jaz. Nekaj časa so vsi molčali. — Pes, ki je sedel ob generalovih nogah, je začel renčati. Vsi so se ozrli in zapazili pri vratih neumen obraz služabnika Tepca. — Kaj ie" — ga je osorno vprašal general. — Jaz----jaz---je jecal----jaz bi ne prišel sem, toda gospod Rodin----ki Čaka pred vratmi____ ____(Dalje orihodnjič). CENIK KNJIG | * » katere ima w zalogi [ SLOVENIC PUBLISHING CO j 82 CORTL.ANDT ST NBW YORK N Y j Dr. LORENZ, ! Specialist močkib bolezni. POUČNE KNJIGE: Abecednik nemški —.25 Ahnov nemškoangleški tolmač, vezan —.50 Berilo drugo, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Hitri računar —.40 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Slov.-angleški in angl.- slov. slovar —.50 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Veliki slovensko-angleški tolmač $2.00 Peto poglavje. TEŽKA PREIZKUŠNJA. Deklici sta se očeta zelo prestrašili. — Vstali sta in se mu ponižno priklonili. Obrazi vseh treh so bili trdi, na njih so se poznali sledovi žalosti in trpljenja. — Pozdravljena, otroka — je rekel general. — Pozdravljen, oče — sta odvrnili. — Včeraj nisem mogel priti. — Imel sem neko važno zadevo. — Saj vendar nista hudi name? — Toda oče, kaj vendar govoriš — se je oglasila Roza. — Ali bi se tudi ne jezili, če bi vaju za dalj časa zapustil? — Oče — je rekla Roza, lahko si misliš, da bi bili žalostni. — Toda, če imaš kak važen opravek, je umevno, da te medve ne moreva zadržavati Na ta odgovor general ni bil pripravljen. — V glavo mu je naenkrat Sinila misel, da je otrokoma vseeno, če je pri njima ali ne. V njegovem obrazu se je pojavil izraz take žalosti, da sta obe padli pred njim na kolena in zajokali. General Simon ni izpregovoril nobene besede, pa tudi deklici sta molčali. — Kljub temu so se pa vsi trije razumeli med seboj in led, ki je obdajal dozdaj njihova srca, se je pričal tajati. Sienjič ai je obrisal potno čelo in vzkliknil: ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Božični darovi —.15 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po —.20 (lustrovani vodnik po Gorenjskem .—.20 Leban, 100 beri! —.20 Mesija, 1. in 2. zvezek —.80 Na različnih potih —.20 O jetiki —.15 Odvetniška tarifa —.30 Pregovori, prilike, reki —.25 Titanik —.30 Trojka, povest —.50 Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 Zgodovina c. in k. pešpolka št. 17 s slikami —.50 Zgodba o povišanju —.30 Zgodovina slov. naroda 5. zvezek —.40 Zlate jagode, vez. —.30 Življenja trnjeva pot —.50 Življenje na avstr. dvoru ali OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi lovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je pri eenah ž*» vračunana. Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75 SPILMANOVE POVESTI 1. zv. Ljubite svoje so vraž-nike 4. zv. Praški judek 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza -.20 -.20 —.25 RAZGLEDNICE: Newyorske s cvetlieami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Yorka po Album mesta New Yorka s krasnimi slikami, mali ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali veliki Astrijsko-Italijanska vojna mapa Balkanskih držav Evrope Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mali veliki vezan Celi svet Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa celi svet Jaz sem edini hrvaško govoreči Specialist moških bolezni v Pittsburcbu. Pa. DR. IjORENZ. 641 Fenn Av. II. nadst. na ulico. Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure zvečer. V petkih o tednih kraant iMtl In dolgi lan j« kakor todt nraiktm k rman < brki fn brada In oabodo odpadali I« Mi*eii. Kevnrntizeni. kontibol aH trmnja t rokah, negah in t kriin. ▼ onnih dneh popolnoma asdra vim. rane, opekline, bula. lore, krasta in vrini«, ___J Q potne noge kurje ofm, oubliH T par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja »dravil* brez __rabit mu jamčim za 15 00. Pišite takoj po cenik, ki ga takoj poči jam zastonj. —.15 —.15 —.15 —.50 $1.50 ' JACOB WAHClO. G702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. NAZNANILO IN PKIPORO-ČILO. Cenjenim rojakom v Clevelan du, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal nas potovalni zastopnik igi • r rv: *&L dobita "GLAS NA&ODA" ako* ftUrt ■Mici dnevno, irvtemži nedelj In postavnih praznikov. "OLAfl HA&ODA" Izhaja dnevno na ftestih straneh, tako* dn dobite tedensko 86 strani berila, v meeecn 156 strani, ali 624 strani v itirih mesecih. "GLAS NAB0DA" donate dnevno poročila i bojišča in rasne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je Ust zelo razširjen. Vre ocobje lista je organizirano in spada v strokovne mnija. Bojakom v Lorain, Ohio In ik»> lisi naznanjamo, da jih bo obiskal nai aactopnik JOHN kft Je pooblaftftan pobirati ■dno m list Glas Naroda. -.-*";» - T"*; i'.. Pozor! Pozorl V zalogi imamo iz starega kraja importiran« 4. S R R H. Gena 60 centov 8 poštnino. PRANK SAKSER, 62 Cortlandt Street, Hew York, N. Y. Kos letos ni mamo v zalogi, ker jih ni mogoče JI dobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali fie od prejšnjih zalog. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) ▼ GREATER-NEW YORKU ANTON BURGAR_ 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno po- streženL Velika vojna mapa vojskqocih se evropskih držav, Velikost I« 21 pri 38 polclh. Cena 15 centov. B£H _ Mr. FRANK MEH, kateri je pooblaščen pobirati naročnino na naš list, knjige in drage v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne potrdila vsled česar ga rojakom naj-topleje priporočamo. Upravniitvo "Glas Naroda" ■II ■ II ■■ ■ ■.!■ I - d Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji. Lahko se pošlje denar sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri se nahajajo t ujetništvu v Rusiji ali Italiji. Potrebno je, k dar se nam denar poilje, da se priloži tudi njetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako omogoči pravilno sestaviti naslov. Ako nameravata poslati denar ujetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako U odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli več na istem mestu in mn ne mogli uročiti da* narja. TVBDKA FRANK 8AX8ES, 82 Cortlandt St., Hew York. N.Y. Zadej jc natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij Ltd. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na 'eni strani Z jedi-njene drŽave in na drngi pa celi svet, cena S1.5A. Zemljevid Primorske, kranjske in Dalmacije s mejo Avstro-Offrske s Italijo. Cena je 15 center. Veliki vojni atlas vujsrajoSh se evropskih držav in pa kol« lijakih posestev vseh velesil/. Obsega 11 resnih semljeridovi L Cena samo 25 centov. Naročila in denar poiljiit na i I "S Slovenic Publishing Company, B2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjigi Berta Buttner. "Doli z orožjem!" Lev Nikolajevi* Tolstoj je pisal: Knjigo sem a velikim uMt kom prebral ln v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga BSl4 vpliva na Človeka in obsega nebroj lepih misli. Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madame Btaal al bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Buttaerjeva. Prof. dr. A Dedel: 'Doli s orožjem' je pravo ogledalo sedanjega Časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da •e bližajo človeštvu boljši CasL Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lod. Jakotovski: To knjigo bi človek najrajle poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral. Štajerski pisatelj Peter Rosegger pile: Sedaj sem v nekem gozdu pri Grleglach in sem bral kn^go s naslovom "Doli s oro* jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem livljenjo. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v ves kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi ▼ Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pisma Ali bi se ne moglo ustanoviti družbo, ki bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To je najbolj oCarljtr« knjiga, kar sem KM kdaj bral -- C. Neumann Hofer: — To je najboljSa knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se borijo ca svetovni mir. Bans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu)! Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po* sudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svojo apostolje, U M Sli Bnjo križema ve t ln učili vse narode. Finančni minister Donajewsld je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben veja* Ski strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ten ska Berta pL Buttner jeva. Prosim Vas, posvetita par ur tema delu. Sa se ae bo nikdo več navduševal sa vojno, če bo prebral to ^ffj le prti Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, .New York City, H. T,