Zborovanje na Dunaju. (Konec.) Glavni poročevalec J e s s e n je dejal, da govori tisoč vzrokov za to, da se oprosti učitelje ljudstva od najtežjih skrbi življenja. Zanj, ki ne stopi kot nadčlovek v svoj učiteljski stan, postaneta sila in beda demonska moč; ki zvije njegovo moško dušo k tlom in zlomi njegov moralni značaj. Ob tožbah svoje življenske družice in ob pogledu na svoje pomanjkanje trpeče otroke je tudi v našem stanu že marsikdo oslabel in pozabil, da gre pot naših dolžnosti le naprej in navzgor, nikoli pa ne nazaj in navzdol. Da si pridobi boljše stališče, je šel tja in prodal svoje prepričanje. Glejte, kako tak, ki se je prodal, vzgaja mladino, ki govorimo o nji, da mora biti vzgojevalčev značaj njen vzor! — Ako pa resniei na ljubo pripoznamo, da niso niti v našem stanu pod silo bede vsi ostali pokonei, da so se tudi med avstrijskim učiteljstvom izkazale zunanje življenske razmere močrjejše nego moralna moč odpora, vendar ne pade nobena senca na čast našega stanu. Saj kje je gozd, kjer ne bi moč viharja vrgla k tlom posameznih dreves! Ako pretehtamo neznosni pritisk, ki sloninanas, tedaj se mora pravična sodba glasiti le tako, da se noben stan bolj možato ne bojuje za svojo svobodo nego učiteljski stan. Naslanjajoč se sami nase, premagajoč neštevilne zapreke, srao si ustvarili organizacijo ia jo napolnili z enim duhom, ki ga \ boju z vsemogočno reakcijo niso doslej mogla premagati vrata peklenska! Mi smo siromašen stan, toda v zavesti izkušane svoje odporne sile vendar tudi bogat stan. Ako bi bila stvar drugačna, kako bi se moglo vršiti zborovanje, kakršno je današnje, ko si zastopniki 50.000 učiteljev in učiteljie preko vseh zaprek podajajo roke ! To je ponosna govoriea, bodo rekli naši neprijatelji. Prav pravijo — to je ponosna govorica. A naj se upre ves svet, ti, ki govore to govorieo, so si prisegli, da niso hlapci in nečejo postati hlapci! — Ako zahteva učiteljstvo enakost s štirirai nižjimi razredi državnih uradnikov, tedaj stavlja to zahtevo le zato, da se reši bede in da more posvetiti vse svoje moči šoli. Besede, ki jih čujemo tu, so le vzklik eelega, velikega, v svojem pravnem čuvstvu globoko užaljenega stanu. Iz vseh dežel in vseh narodov države so tu zbrani zastopniki učiteljstva. Kar jih sieer loči, stopa v ozadje pred zapovedujočo, skupno dolžnostjo, združeno potrkati na vrata parlamenta, da se vzame Avstriji sramota, da pusti svoje učiteljstvo stradati. Govore, da ni sredstev, da bi se ugodilo pravičnim zahtevam učiteljstva. Kdo se daj varati s takim izgovorom? Država ima denarja za meče in sulice, za puške in kanone. Kadar zahtevajo težke milijone za oboroževanje, tedaj se zatre vsako opozicionalno gibanje z besedo: državna potreba. In vendar ni pričakovati vojne. Toda vojna v notranjem države, boj proti nerednosti in sirovosti, ki je obenem boj za povzdigo Ijudstev, ta meče svoje valove dannadan. Kako naj ta stan, ki ga obsojajo trdo in brez ljubezni, bije boj za obstanek, ki mori moške značaje in rodovine ? Ali doženemo uspeh ? Tega ne vemo! Mi storimo svojo dolžnost, zakaj ta je ukaz morale. Toda mi upamo, da se bodo zastopniki ljudstva v parlamentu zavzeli za naše pravične, v zakonu utemeljene zahteve. (Burno odobravanje.) Potem, ko so se izjavili posamezni zastopniki organizovanega avstrijskega učiteljstva, da popolnoma soglašajo s stavljenimi zahtevami, je dobil besedo poslanec Pernerstorfer (soc. demokrat). Ta je izjavil: Končno ste izprevideli, da se je treba proti skupnemu sovražniku skupno bojevati. Opomnil bi vas, da niso vaši sovražniki samo v taboru reakeije. Bil bi čas, da bi nadomestil liberalnega naučnega ministra dr. Marcheta, ki opravlja sedaj v ministrstvu posle klerikalcev, dr. Gessmann. Tedaj bi se mnogi, ki pravijo, da ni bilo tako hudo, zbudili iz svoje letargije. Vsi, ki stoje na strani napredka, naj si preko različnosti jezika podado roke k skupuerau poboju mogočnega sovražnika, starega katoliškega Eima in fevdalnih moči. V takem jezu bodo stale množice socialno demokraškega delavstva. Socialni demokrati bodo, kar je ob sebi umevno, vsak čas najizdatneje podpirali zahteve učiteljstva. (Burno ploskanjej Posl. T o rn a š e k je govoril v imenu čeških socialnih demokratov, dr. S t r a n s k y pa je obljubil podporo Mladočehov. Moravski deželni poslanec, soc. dem. V a n e k , je dejal, da treba tudi deželne zbore demokratizirati. Njegova stranka bo vedno za učiteljstvo. Posl. baron H o c k je izjavil, da mora biti učitelj osvobojen gmotnib. skrbi, ako hoče zadostiti svojim dolžnostim. Samo tedaj more biti šola v resnici svobodna, Posl. B e n d e 1 je govoril v imenu nemško-nacionalne zveze. Eekel je, da bo ta z vsemi silami delala za ufiiteljstvo. Ta zveza je že uložila dva predloga v smislu sprejetih resolueij. Govorili so še posl. S p e n u 1 v imenu rutenskega kluba, posl. M a 1 i k v imenu Vsenemcev in posl. učitelj L i s f v imenu ceških narodnih socialcev. Predsednik K e s s I e r je prečital obilico pozdravnih pisem in brzojavk, ki zagotavljajo učiteljstvu simpatije in podporo. Med drugim so brzojavili naučni minister Marchet, poslanci Masaryk in Drtina ter mnogo drugih poslancev raznih narodnosti. Predsednik pripominja, da je skrajni čas, da se čujejo zahteve učiteljstva. Učiteljstva je 50.0000 dela vajenih čebel, ki tudi lahko enkrat pokažejo svoja žela. Kdor hrani pri šoli, plača pri prisilni delavnici. Spominja se dveh pregovorov: BSiIa kola lomi!" in »Sila ne pozna pravila!" V boju za svoje pravične postulate računa učiteljstvo na to, da pridejo proletarci telesnega dela proletarcem duševnega dela na pomoč. Poslanec prosi, naj svoje lepe besede utelesijo v dejanjih. Shod je zaključen, (Ploskanje.) * * * Na povabilo Čehov so se sešli slovanski delegati dne 2. t. m. popoldne ob 5. uri v Švečevi restavraciji v Pratru, kjer je bil položen nerazrušen temeljni kamen avstrijski slovanski učiteljski zvezi, kise oživotvori prihodnje leto v Pragi. Pravila so že predložena pristojnemu ministrstvu. — Sestanek in razgovor je vodil Ceh 0 e r n y. Govorili so zastopniki češkega, slovenskega, poljskega, rusinskega, hrvaškega in srbskega učiteljstva ter v imenu rSlovenije" njen predsednik B e r c e. Bil je lep večer, samo hitro je minil, ker je večina delegatov že istega večera odbajala domov. Še lepše bo leta 1908. ob velikih počitnieah v Pragi! Pripravljajmo se že sedaj na to pot! * * Slovenski štajerski učiteljski delegati so imeli na Dunaju poseben sestanek. Dogovorila se je zadeva ,,Zme slov. štajerskih učiteljev in učiteljic", Enoglasno so se vsi izrekli, naj ima upravni odbor nZveze" dne 8. grudna t. 1. svoje zborovanje v Celju, da skliče še letos obSni zbor društva iu zanj določi Tzpored. * * * Učitelji vseh narodnosti so zahtevali, naj se izvrši združitev vsega arstrijskega ljudskošolskega učiteljstva v centralno državno z v e z o , ki naj zastopa materialne in pravne koristi celokupnega avstrijskega učiteljstva. Ta zveza bi štela 50.000 učiteljev in učiteljic. Mogočna četa! Ustanovitev take zveze je mogoča, kar je dokazal ta shod. Treba je raisliti na koristi, pravice in dolžnosti, ki so vsemu učiteljstvu skupne. * * * Poslanee B i a n k i n i , član BJugoslovanskega kluba" se je sicer udeležil shoda, a se ni izjavil, kakšno stališče zavzema nasproti stavljenim zahtevam učiteljstva. To je neprijetno zadelo jugoslovanske učiteljske delegate, zlasti Dalmatince. — Poslanec H r i b a r je opravičil svojo odsotnost, pravtako posl. dr. Ploj. Oba sta izjavila, da se bosta vedno zavzemala z vsemi silami za opravičene zahteve učiteljstva. * * * Slovensko akad. društvo ,,S 1 o v e n i j a" je priredilo jugoBlovanskim učiteljskim delegatom v dvorani restavracije MZum griinen Tor" dne 1. t. m. pod no6 častni večer, ki je bil mnogobrojno obiskan. Učiteljstvo je pozdravil predsednik BSlo\renije1', g. jur. B e r c e ; v svojih govorih pa so proslavljali delo jugoslovanskega učiteljstva gg. fil. M r a v I j a k , jur. K 1 o p 6 i 5 , dr. Grošelj, dr. Naehtigal in dr. Hacin. V imenu učiteljstva so govorili ter se zahvaljevali BSloveniji" tovariši Jelenc, Eajčic (Hrvat), Petranovic (Srb iz Dalmacije), Gangl in Pesek. Med Ganglovim govorom so vstopili zastopniki češkega učiteljstva: C e r n y , Sehuster, Skala in S m r t k a. Bili so najprisrčneje pozdravljeni in sprejeti. Za pozdrav se je zahvalil v imenu Čehov B. S k a 1 a. Slovenijani so zapeli več krepkih zborov in zagotavljali učiteljstvo, da bodo potem, ko stopijo iz študij na delo med narod, zvesto stali ob strani učiteljstva ter mu pomagali, da se dvigne naše ljudstvo gmotno in kulturno!