' . . v Poštnini plačjuin — Sped. «bbon. post. — II gr. GOSPODARSTVO 2" Kttv c-? T R G O V I N A LETO VIL ŠT. 139 F 1 N A N C E I N I) II S I U l .1 A K M - E T 1 J ST V O TRST, 16. JANUARJA 1953 CENA LIR 25 ..Gospodarstvo" v letu 1953 Z »Gospodarstvom« so tržaški Slovenci postavili na trdne noge svojevrsten list, kakršnega nimaja uanes v tem mestu niti Italijani. V Italiji sicer izhajajo veliki gospouarsjii onevniKi, s katerimi se »Gospodarstvo« ne more merili, toua v samem Trstu ni aoslej dolgo vzaržal noben poao-ben italijanski list, čeprav imajo liaiija-ni v rokah vso veleindustrijo, baukarsno in pomorstvo ter uradne strokovne ustanove s trgovinsko zbornico vred. Po zmagi nad fašizmom so Slovenci ostali z golimi rokami. Na pogorišču, ki ga je pustil fašizem tudi na gospodarskem področju, je bilo treba začeti popolnoma na novo. Na žalost moramo ugotoviti, da so razmahu slovenskega gospodarstva šj danes na poti fašistični paragrafi, Iti sj preprečili obnovo slovenskega denarstva. Tako je anglo-ameriška vojaška uprava na priporočilo zavoda Banca dTtalia že v kali udušila vsak poskus tržaških Slovemev — ne glede na njihovo politično prepričanje — da bi obnovili svoje denarne zavode. Prav tako je vojaška uprava odbila njihovo zahtevo po poravnavi ogromne gospodarske škode, ki jo je pretrpelo slovensko imetje zaradi fašističega divjanja in uzakonjenega ropa slovenskih denarnih zavodov; ti so še danes v rokah italijanskih bank. Zaradi tega je ostalo na stotine naših ljudi brez kruha. V zadnjem času so se po preobrazbi Zavezniške vojaške uprave v smislu londonskega sporazuma pojavili v Trstu še rimski uradniki, ki omejujejo trgovino z neposrednim zaledjem in pri podeljevanja izvoznih in uvoznih dovoljenj do skrajnosti zapostavljajo slovenska podjetja. Naj omenim še težave, na katere naletijo naši ljudje, ko se potegujejo za obrtno dovoljenje in delavsko knjižico. Konkuren-ca italijanskih kmetijskih pridelkov ubija našega kmeta. Kljub vsem tem težavam so pokazali tržaški Slovenci toliko gospodarske sile in 'organizatorne sposobnosti, da so ohranili lasten gospodarski list. Ob začetku novega leta se »Gospodarstvo« zahvaljuje vsem svojim naročnikom in bralcem za dosedanjo oporo, moralno in materialno, in hkrati izraža svoje prepričanje, da mu te opore ne bodo odrekli niti v bodoče. Uprava lista je bila prisiljena slediti zgledu drugih listov, ki so zaradi zvišanja tiskarskih in drugih stroškov povišali naročnino že pred dobrim letom. Cena posamezne številke je bila v novem letu povišana na 25 lir in temu primerno letna naročnina na 600 lir. Naročnina za inozemstvo ostane neizpremenjena. Kakor rečeno, smo naročnino zenačili z drugimi listi, čeprav so gospodarski listi zaradi večjih stroškov za nabavo pripomočkov in bolj zamudnega dela dražji. »Gospodarstvo« bo ostalo na braniku našega podjetnika na katerem koli področju, trgovca, obrtnika, kmeta in malega človeka snloh, na tudi na braniku tržaškega gospodarstva snloh. Prizadeva'« si ho da bi braPem postreglo z obveščanjem n gospodarskem in so-ialnem razvoju v Trstu, Jugoslaviji in TtaPii. da bi iim tako b>'o v korist pri njihovem vsakdanjem delu. Zakai omejevanja uvoza jugoslovanske Živine Italijanski gospodarski lis1! so nedavno objavili poročilo obveščevalne agen ija »Ansa« o učinku italijanske omejitve uvoza jugoslovanske živine na jugoslovanska oblastva. Poročilu iz Rima so listi dodali Povsem podobne komentarje, kar dokazu-je, da so bili ti in poročila navdihnjeni od rimskih oblastev. Poročilo pravi, da so jugoslovanski krogi v Rimu razširili po predstavnikih tujih listov vest o ostrem jugoslovanskem protestu pri italijanski vladi zaradi namena Italije, da dejansko prekine trgovinsko izmenjavo z Jugoslavijo. »Ansa« pripominja, da italijanski vladi ni bil služ-T:no izročen nikakšen protest v tem po Bledu. Italijansko-jugoslovanski trgovins’ i odnosi se razvijajo kakor običajno; 22. decembra je bila podaljšana italijansko-ja-goslovanska trgovinska pogodba do konca leta 1953. Trgovina z Jugoslavijo se ne razvija kakor je bilo zaželeno, ker Jugoslavija nima na razpolago dovolj blaga, ki bi zanimalo italijanski trg. O tem govori tudi pasivnost jugoslovanske bilance v odnosu do Italije. Pri nainovejšem italijanskem ukrepu glede omejitve uvoza jugoslovanske živine ne gre za diskriminacijo, ker je bil podvržen uvoznemu dovoljenju uvoz živine iz vseh držav, ki niso članice OEEC v Parizu. K zadevi, kakor jo opisuje »Ansa«, naj dodamo samo nekaj pripomb, ki naj bi osvetlile dejansko stališče italijanske vlade. Prišlo je že v tradicijo italijanske zu-nanji politike, da zbode svojega nasprotnika, od katerega želi doseči politične kencesije (glede tržaškega vprašanja) na najobčutljivejšem mestu. Zaradi suše, ki ie povzročila zmanjšanje možnosti jugoslovanskega izvoza, je Jugoslavija danes gotovo najbolj občutljiva na gospodarskem Področju. »Ansa« trdi, da omejitev uvoza živine iz Jugoslavije ni diskriminacijske narave. Uradnega besedila o tem ukrepu italijanske vlade nimamo pri rokah. Toda mar ni dovolj zgovorno poročilo milanskega gospodarskega lista »11 Sole« (7. de-embra 1952) o tem ukrepu pol velikim naslovom »Uvoz živine iz Jugoslavije proti dovoljenju«? Poročilo se glasi: Rim, 6. decembra. Na podlagi poročila ministra Fanfanija o težkem položaju na tegu s klavno živino je ministrski odbor na seji 5. decembra sklenil podvreči izvoz živine in mesa iz Jugoslavije uvoznemu dovoljenju, da bi omejil pojačanje ponudbe v trenutku, ko se prodaja živina iz hlevov pospešuje zaradi hudega pomanjkanja krme.« Sodeč po tem poročilu, je šlo torej za »omejitev uvoza živine samo iz Jugoslavije. SVETLI ZNAKI V TEMI EVROPSKEGA GOSPODARSTVA Poročevalec »New York Timesa« v Ženevi, Michael Hoffman ugotavlja ob začetku novega leta določene znake gospodarskega oživljanja, dasi Evropa kot celota ni pokazala gospodarskega napredka. Med drugim piše; »Morda je najbolj prizanesljivo izjaviti, da je lani zahodna Evropa hodila po stranskih poteh. Dejstvo, ki je najbolj jasno posebno za pesimistično razpoložene, je, da skupina držav, ki je lani sklenila povečati industrijsko proizvodnjo za 25% v petih letih, ni uspela povečati skupne induslrijske proizvodnje v letu 1952. Le Francija in zahodna Nemčija sta med vsemi glavnimi industrijskimi deželami dosegli pomembno višjo proizvodno raven kakor leta 1951. Seveda je bilo leto 1952 razdobje potrebne preureditve.« Ko razpravlja -oj pomanjkanju ina-c predka v zahodni Evropi v teku leta, piše Hoffman: »Spričo zmanjšanja povpraševanja potrošnikov po številnih vrsltah blaga, posebno po tkaninah, potrjuje gibanje cen najhujši strah liberalnih ekonomistov (ter ameriških gospodarskih svetovalcev, ki sodelujejo v programu vzajemne varnosti) pred kartelira-njem in negibčnostjo evropskega kapitalizma na vseh področjih, posebno glede trge-jvine na drobno. Znižanje cen surovin do 20% in cen na debelo do 10-12% z vso propagando za nižje cene, ni moglo doseči več kakor 3% — znižanje cen na drobno. Tislji,, ki radi gledajo na slvetlo stran, so našli tri stvari, ki bi se lahko izkazale kot bolj pomembne! lod vseh modrih številk indeksa, statističnih ukrepov, ki lahko prav tako zatajijo kot poudarijo resničen položaj gospodarskega razvoja. To bi bil stalni porast energije za industrijo od premogovne in električne siie, dobra letina ter odstranitev najmanjših znakov inflacije v največjem delu Evrope.« Kar zadeva zadnjo, piše, da je bilo pre);eklo leto »dokončno koristno za zdrava valutama načela ter je odstranilo (razen morda v Franciji) nezdrav strah pred stalnim naraščanjem cen. Glavno vprašanje je, če Evropa lahko uspešno prestopi od javno in deloma po Ameriki financiranih načrtov za investicije k investicijam na Novi ravnatelj Uprave za vzajemno pomoč (Mutual Security Agen;cy-MSA) Ha-rold E. Stassen je izjavil, da Amerika ne sme odpovedati pomoči svobodnim narodom iz prostega razloga, ker hoče znižati državne izdatke. Dodal je, da ima medlo zamisel osvežitve Marshallovega načrta, toda za zdaj je prezgodaj govoriti o tem. Omenil je, da je utrditev svobodnega sveta odvisna od uspeha ameriške pomoči. Na vprašanje, kdaj bo prenehala ameriška pomoč, je odgovoril, da tega ne more nihče povedati. Narodom je treba zagotoviti primerno življenjsko raven. V proračunu, ki ga je predložil odhajajoči predsednic Truman Kongresu, znaša postavka ameriške pomoči Evropi 7.861 milijonov dolarjev, ledtem ko je znašala v tekočem proračunu 6.035 milijonov do- zaisebno pobudo na tako široki podlagi, da lahko gospodarstvo napreduje.« Na koncu piše Hoffman: »Ob začetku novega leta je veliko vprašanje, ali se je evropsko gospodarsko vzdušje izpremenilo toliko, da si bo poslovno življenje lahko dovolj hitro opomoglo in preprečilo, da pade Evropa v počasni zastoj in nazadovanje — in to tisto gospodarsko življenje, ki ga pritiskajo zdaj visoki davki, ki se odvija v mejah malih držav, ki ne kaže smisla za klasične potrebe kapitalizma po- ekspanziji in širokih tržiščih in ki daje prednost dogovorom in sporazumom pred konkurenco, tveganjem in dobičkom.« larjev. V proračunskem letu od 1. julija 1953 do 30. junija 1954 so izdatki za 9,9 milijarde večji kakor v sedanjem proračunu in za 12 milijard in pol večji kakor v finančnem letu, ki se je zaključilo junija leta 1952. Povečanje gre v prvi vr sli na račun vojaških izdatkov. ZDA bo do v vojaške namene po novem proračunu izdale 46.296 milijonov dolarjev. Proračun doseže v celoti 73.600 milijonov do larjev, se pravi, da gre več kakor polovica izdatkov za vojsko. Dohodki znašajo 68.7 milijarde dolarjev. Ameriški državni dolg je znašal 30. junija 1945 258.682 milijonov dolarjev. To je bilo tri tedne po smrti predsednika Franklina D. Roosevelta, medtem ko- je po sedmih letin in pol dosegel 266.549 milijonov dolarjev. Stassen proti črtanju pomoči Evropi Jugoslovansko pomorstvo v letu 1952 »Ekonomska politika« (Beograd) poroča, da povišanje prevoznih tarif na jugoslovanskih železnicah ni vplivalo neugodno na pomoi-ski promet. Tri glavna jugoslovanska plovna podjetja — »Jadranska liniska plovidba«, »Jadranska BiobocjVta pijovidba« In »Jtp goslovenska liniska plovidba« so v desetih mesecih leta 1952 prevozila 2,618 milijarde ton blaga, to je za nad 12% več kakor v istem razdobju leta 1952. Od tega odpade na promet s tujino 80% (45% v izvozu in uvozu Jugoslavije in 35% v svobodni plovbi med tujimi državami). Na prevoz vzdolž jugoslovanske obale odpade okoli 20%, to je 510.000 ton. Toda ob jugoslovanski obali je v obratu še 6 manjših jugoslovanskih plovnih podjetij, ki so v prvih desel ih mesecih tega leta pripeljala okoli 260.000 ton blaga. Na seji centralnega odbora Sindikata jugoslovanskih pomorščakov na Reki so ugotovili, da bodo za razširitev operativne obale v jugoslovanskih pristaniščih v letu 1953 potrošili 800 milijonov dinarjev. Jugoslovanska mornarica bo dobila nekaj novih ladij, ki jih gradijo domače ladjedelnice. Dosedanje pris o bine v jugoslovanskih lukah bodo znižali za 50%. Prav tako računajo, da se bo znižala železniška pristojbina za tisto blago, ki se bo u-važalo oziroma izvažalo skozi jugoslovanska pristanišča. Jugoslovanska trgovina v preteklem letu Zaradi suše se je moral povečati uvoz živil v oktobru za več kakor 1 milijardo dinarjev; znašal je 8.929 mil. dinarjev. Zaradi omejevanja- je izvoz dosegel samo 4.384 mil. din in je bil za 2,5 milijarde nižji kakor povprečni mesečni izvoz v le iu 1951. Primanjkljaj v oktobru je torej dosegel 4.545 mil. din. Uvoz v desetih mesecih 1952 je presegel za 27,33 milijarae izvoz; toda primanjkljaj v zunanji trgovini je še vedno nižji kakor je bil v tem razdobju leta- 1951, ko je znašal 54,66 milijarde din. Nabava živil predstavlja: v oktobru 2.635 milijona din, se pravi 30% vsega uvoza. Zaradi nabave živil, da bi se omilile posledice suše, je morala Jugoslavija skrčiti uvoz tkanin, industrijske opreme in drugega blaga. Povečan je bil izvoz lesa, hmelja, konoplje in grozdja, nadalje cigaretnega papirja, petrolejskih derivatov, cementa in emajlirane posode Nazadoval je izvoz tobaka, vina in živine. Optmizem maršala Tita V svoji novoletni poslanici je maršal Tito pozval kmete, naj pravočasno prodau jo državi svoje presežke, da bi tako omilili posledice suše in prihranili vsaj delno tujo valuto za druge potrebe. Glede na uspehe v jugoslovanskih tovarnah in raznih podjetjih, ki govoriijo o ustvarjalnosti Jugoslovanov, je maršal izrazil svoj optimizem glede bodočega razvoja, ki bo zagotovil srečnejše življenje jugoslovanskim narodom. Ob zaključku je dejal: »Človeštvo trepeta spričo, neurejenip. razmer v svetu in mrzličnega oboroževanja pred novo vojno kot pred nečim, kar je neizogibno. Tndno pa moramo verovati, da bo razum tistih ljudi, ki so odgovorni pred svetom za ohranitev miru in Kot poroča britansko trgovinsko mi-niifrstvo- v Londonu, se je britanski uvoz iz Jugoslavije v prvih desetih mesecih leta 1952 proti istemu razdobju 1951 po vrednosti skoro podvojil. Čeprav je število raznih vrst blaga, ki jih Velika Britanija uvaža iz Jugoslavije, v primeri z velikim številom: britanskih uvoznih predmetov na majhno, se je britanski uvoz iz Jugoslavije povečal od 8,006.769 funtov šteriingov v lej.u 1951 na 15,355.445 funtov šteriingov v letu 1952. Britanski uvoz iz Jugoslavije: Žito in moka Pisane rudnine in staro železo Les Pisane kovine in izdelki Britanski izvoz v Jugoslavijo: Železo, jeklo in izdelki Rezila, železnina in orodje Stroji in pribor Bombažna preja in izdelki Volnena preja in izdelki Drugi tekstilni izdelki, izvzemši svilenih Kemikalije, droge in barve Motorna vozila in nadomestni deli Z napredkom industrije narašča tudi potreba po koksu. Po računih OEEC v Parizu bo evropska industrija potrebovala- v letu 1956 18,8 milijona ton koksa, medtem ko: bo proizvodnja kok- mirno sodelovanje, preprečil, da ne pride do nove katastrofe in da bodo velikansko vojno tehniko in oborožitev milijonov armad uporabili samo kot jez pred napadalnostjo, za mir v svetu.« 200 MILIJARD ZAHTEVAJO ITALIJANSKI URADNIKI Italijanska vlada je izračunala, da bi izpolnitev najnovejših zahtev državnih nameščencev stala 200 milijard na leto. Nameščenci zahtevajo minimalno plačo 60 tisoč lir. Dne 13. januarja je bila v Italiji splošna železničarska stavka. INSTITUT Z-A PROUČEVANJE ATOMSKE ENERGIJE V Vinči pri Beogradu je Jugoslavija ustanovila institut za proučevanje jedrske fizike. Zdaj ustanavljajo podobne institute v Zagrebu in Ljubljani. Nekoliko se je povečal tudi britanski uvoz v Jugoslavijo. V prvih 10 mesecih 1952 je Velika Britanija izvodila v( JugUslavitjo- biaglat % vrednosti 9,731.469 funtov šteriingov p-rolti 9,289.070 funtov šteriingov v istem-razdobju 1951. Poročilo britanskega trgovinskega ministrstva navaja naslednji pregled britansko-jugo-slovanske trgovine za posamezne vrste blaga v prvih enaj- mesecih 1952 v funtih šterlingih: jan.-nov. 1951 1952 6,275.982 104.660 7,921.lSl 5,926.852 618.612 487.340 436.832 359.157 305.355 408.707 2,100.002 1,363.350 667.674 660.125 244.514 128.145 sa narasla samo na 15,6 milijona ton. Kaj storiti? Po sedanjem postopku mora imeti premog za. koksanje posebne lastnosti. V to svrho spadata zlasti angleški, poljski in premog iz Po- Izmenjava Britanija • Jugoslavija 111.009 498.425 1,413.270 242.947 693.589 3,980.033 Posarski koks med Francijo IZVOZ PTUJSKE PLETAiRNE Zadružna pletarna v Ptuju je izvozila v preteklem letu za 12 milijonov dinarjev svojih izdelkov (raznih košar in darilnih košaric). Izvoz gre v ZDA, na Švedsko, v Švico-, Avstrijo in Anglijo. V tem letu bo do izvozili okoli 18.000 košaric v ZDA. JUGOSLOVANSKO-TURSKA POGAJANJA Posebna jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom: Staneta Pavliča, predsednika zvezne trgovinske zbornice, se pogaja v Ankari o razširitvi gospodarskega sodeloManja. Pogajanja so se že začela med bivanjem turškega ministra za trgovino in gospodarstvo Guerellija v Beogradu. Pogajanja bodo trajala verjetno- mesec dni. 20 MILIJONOV DOLARJEV ZA JUGOSLAVIJO Vlada Združenih držav je nakazala: iz redno pomoč Jugoslaviji v znesku 20 milijonov dolarjev za omiljenje posledic lanske suše, se pravi, za nabavo živil. Naj navedemo samo en primer posledic suše. Jugoslovanske železnice so v sezoni leta 1951 prepeljale 1,531.000 ton sladkorne pese, medtem ko je prevoz sladkorne pese v sezoni 1952 nazadoval za 40%- Ruhr Za dovršilev ton in eleton v Sloveniji V razpravo je bil dan osnutek družbenega plana LR Slovenije za leto 1953. Družbeni produkt v letu 1953 znaša 161,960 milijonov dinarjev, narodni dohodek pa 163.760 mil. din. Investicije znašajo 18.870 mil. din. Uporabili jih bodo skoraj izključno za dograditev objektov kiap-italne graditve (13.283 mil. din). Za zgraditev hidro-central pojde 1900 mil. din. Največje investicije (okoli 5 milijard)- so določene za graditev tovarne glin in alu- minija v Sffniščii, tlaije za' zgraditev tovarne celuloze m rotacijskega papirja . v Krškem. z zmtigijjvoBtjo . 20.000 ton in za razširitev, železarne »Store«, ki naj bi dosegla proizvodnjo 20.000 ton surovega železa. Investicije za železarni »Jesenice« in »Ravne« .(nekdanji Guštanj) so' mnogo nižje, ker bosta železarni v kratkeh) že pod streho. Po končanih delih se' bo proizvodnja surovega železa na Jesenicah povečala za 40.000 ton in jekla ža 60.000 ton. Železarne »Ravne« bodo povečale proizvodnjo jekla- v tekočem, letu 23.000 na 40.000. t - - ... UaHjansho gospodarstvo v letu 1952 »New York Heral-d . Tribune« (5. jan.) priobčuje poročilo svojega rimskega dopisnika Franka Kelleja o razvoju italijanskega gospodarstva v preteklem letu. Pisec ugotavlja, da se je tečaj lire nasproti dolarju ustalil. Italijanska gospodarska politika mora računali s kronično brezposelnostjo, ki doseže povprečno 2 milijona brezposelnih na leto. V preteklem letu so življenjski stroški narasli; to je bila posledica suše. Primanjkljaj v državnem proračunu je še vedno zelo visok. Vlada si pomaga z razpisom državnih obveznic. Davčni pritisk se je pove-ečal, povišani so bili -neposredni davki in poostreno je bilo pobiranje davkov. Gospodarski položaj se je v primeri z letom: 1951 zboljšal, toda zboljšanje se je razvijalo v počasnejšem kora ku kot v preteklih letih. Ameriška pomot, se je zmanjšala. Uvoz iz Amerike je še vedno velik. Italijanski izvoz v evropske države, zlasti v Britanijo m Francijo, je zadel na velike težave. Nekateri gospodarstveniki so mnenja, ca bi bilo treba v notranjosti olajšati nabavo denarja. Tako bi se pospešil razvoj manjših podjetij in tudi notranja potrošnja v trenutku, ko se zunanji trgi zapirajo. Potrebna bi bila bolj liberalna denarna politika. Velike banke nimajo razumevanja za povpraševanje majhnih ljudi po kreditu. Zato so ti primorani iskati zasebna posojila in plačevati obresti, ki gredo od 8 do 15%. Pisec nato omenja italijanske pritožbe zaradi omejevanja izvoza v Britanijo-. Angleška diskriminacija nasproti italijanskemu blagu je Italijo zlasti zadela, ker je nastopila nenadno. Pisec govori nato o primanjkljaju v zunanji trgovini. V teku prvih 8 mesecev ja italijanski izvoz nazadoval za 14% v primeri s prejšnjim letem. Zboljšala se jc trgovina z ZDA. Italija proda- Združenim državam za 10 do 11 milijonov dolarjev blaga, to je nekoliko več kakor prejšnje leto. V Združenih državah kupi približno za 40 do 50 milijonov dolarjev blaga na mesec. Ameriki -prodaja sir, olje, vino, svilo, usnjene izdelke, igrače in razno drugo blago; kupuje žito, bombaž, naf.o, baker, premog in jeklene izdelke. Kazalec življenjskih potrebščin (leta 1938=100) je dosegel v oktobru 1. 1952 572.3, leto poprej 538.6. NARAŠČANJE PRIMANJKLJAJA Po uradnih podatkih je primanjkljaj v italijanski zunanji trgovini v času prvih 11 mesecev lanskega leta narasel na 543 milijard 479 mil. lir, medtem ko je v prejšnjem letu znašal 310.101.5 milijona lir, se pravi, da je bil za 233,4 milijarde večji kakor v prvih 11 mesecih leta 1951. Do 30. novembra leta 1952 je Italija uvozila za 1.325.138,5 milijona lir blaga (1.249.465,1 mil. lir v istem razdobju leta 1951). Uvoz je torej narasel za 75.673.4 milijona lir. Izvoz je znašal 781.659,4 mil. lir (v istem razdobju leta 1951 939.363,6 mil. lir). Zmanjšal se je torej za 157.70-4,2 mil. lir. DOHODKI IN IZDATKI V ITALIJI V razdobju j-ulij-oktober 1952 je italijanska državna blagajna prejela 518 milijard lir, v istem razdobju leta 1951 450 in v letu 1950 401 milijardo lir. Hitrejše kakor dohodki naraščajo izdatki, ki so v omenjenem razdobju proračunskega leta 1952-53 dosegli 543 milijard, v proračunskem letu 1951-52 478 milijard in v letu 1950-51 385 lilijard lir. V vsem proračun- in Nemčijo rurja. Toda proizvodnja vseh teh premogovnikov se da dvigniti do določene višine in ne više; poleg tega je treba uporabiti premog tudi v druge namene. Za koksanje bi morali leta 1956 u-porabiti 78 do 80 milijonov ton premoga iz Porurja, medtem ko računajo Nemci, da dobo tedaj lahko: določili za koksanje kvečjemu 72 do 78 milijonov ton premoga. Odi kot nabaviti razliko? S tem vprašanjem so se ukvarjali delj časa Francozi; njihove železarne v Loreni nabavljajo koks predvsem iz Porurja (70%), ki leži okoli 360 km daleč. Zakaj ne bi rajši bolj izkoriščali premog iz Lorene in Posarja, ki sta takorekoč na, nosu? Treba je bilo samio' izpopolniti postopek za proizvajanje koksa tudi iz drugih vrst premoga, se pravi iz premoga, ki ga kopljejo prav tu. Ti poskusi so res uspeli. Znano je, da pridobiva zdaj koks tudi Jugoslavija (v Lukavcu) iz premoga, ki ima mnogo manj kalorij. Devet koksarn v Loreni in Posarju (Carling, Marienau, Solac, Thinoville itd.) bo prihodnje leto proizvajalo že po 13.000 ton koksa na dan, se pravi okoli 2,700.000 ton na leto, medtem ko so- pred vojno dajali komaj 1,500.000 ton na leto. Računajo, da- bodo proizvodnjo koksa v teh koksarnah dvignili na 7,800.000 ton letno. Na tem- primeru lahko praktično presodimo, zakaj je Francozom lako pri srcu Posarje in zakaj so s takšnim veseljem, sprejeli voiiinp zmago- ko-minformistov, ki so za neodvisnost Posarja in proti priključitvi k Nemčiji. skemi letu 1951-52 isoj znaSji-i ^bijoidki 1.687 milijard (v prejšnjem letli i.47t) in izdatki 2.006 (1.688) milijard. Zahtmivo je naraščanje davkov: davek na poslovni promet v omenjenih štirih mesecih 1952 151 (122 leta 1951 in 106 leta 1950). Naraščali so izdatki za oboroževanje: v štirih mesecih proračunskega leta 1952-5-3 167 milijard (leta 1951 101 milijardo in leta 1950 76 milijard). ITALIJANSKE RIBIŠKE LADJE V SPREMSTVU VOJNIH Na prošnjo odposlanstva ribičev iz Chiogge je italijanska vlada, sklenila, da bodo v bodoče izvidnice italijanske vojne mornarice spremljale italijanske ribiške ladje, ki bodo ribarile ob jugoslovanski obali. Ta ukrep je posledica incidenta pri Puli. Italijani »Italijanski narod je kulturen narod, narod plemenitih tradicij, sovražnik krvi; toda je spričo lasinega ugodja — da Italijan lahko n. pr. sedi v vlaku ali v gledališču — za svojo neposredno prednost pripravljen izvršiti vsakršno nasilje.« (Iz knjige Leo Longanesi: »Un morto fra noi«, 1952 — navaja »11 Boilettino di Hi sparmio« — Rim). OSEBNI IN TOVORNI PROMET S HELIKOPTERJI Prihodnje leto bodo stopili helikopterji v redno potniško in tovorno- prevozno službo v Los Angelesu, New Yorku in Chicagu. Ze zdaj prevažajo pošto 92 krajem v državi New Yoi‘k. nn nase i 11 RBRDB Na Koroškem in Tržaškem Zadnji občni zber Zveze slovenskih zadrug1 ria Koroškem ie pokazali, da. je v zvezi včlanjenih 33 hranilnic in posojilnic in 11 blagovnih zadrug V preifefdVr-mj letu ][ Š (C IE : ULICA DELCE MILIZIEŠT. 17-19 TEL. 96-510 UVOZ IZVOZ r7 GOSTILNA "‘EX ESSARO,, HUfiuc Ivan TRST - UL. CARDUCCI ŠT. 41 AVTOPODJETJE SJflR Tovorni prevozi Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi A V TOG A RAŽA - TRST ULICA MOKERI 7 — ROJAN I8.jem*rj» m®. GOSPOD A RSTVO SEDEŽ. TRST . ULICA PARI O FILZI ST. IDM. - TELEFON JETJE S. t. a. k. d. d. TRST ULICA MORERI 7 - TEL. 56-08 Avtobusna proga: Trsi ■ Koper Vozni red veljaven od 15. maja 1952 ODHOD IZ TRSTA (Avtobusna postaja) o delavnikih ob 13.— in ob 20. - ob nedeljah in praznikih ob 7.30 in ob 12.30 Unhod v Koper (hotel Triglav) ob delavnikih ob 14 15 in ob 21.15 ob nedeljah in praznikih ob 8.45 in ob 13 45 ODHOD IZ KOPRA (hote! Triglav) ob delavnikih ob 7.30 in ob 16.30 ob nedeljah in praznikih ob 10.— in ob 20.— I rihod v Trst (avtobusna postaja) ob delavnikih ob 8.45 in ob 17.45 ob nedeljah in praznikih ob 11.15 in ob 21.15 Prepoved vršenja avtobusne prevozne službe med Trstom in Škofijami ter obratno Trst pričakuje naročila Zdaj so znani podrobnejši podatki o ameriških vojaških naročilih Italiji, tako imenovanih »off shore« (čez obalo). Po prvotnem skle«pu ameriških oblastev (30. januarja 1952) je bilo za Italijo določeni«! za 142 milijonov dolarjev vojaških naro čil.. Po kasnejših sklepih in dejansko že sklenjenih pogodbah pa so se ameriška naročila Italiji do konca« leta 1952 dvignila na 185 milijonoiv dolarjev. Naročila so se dvignila do te vsote po sklenitvi najnovejše pogodbe med predi-stavnim ameriške vojne nurnarice in italijanskim državnim holdingom (družbo) »Flnmeccan.ica« (IRI) v Rimu za dobave v skupnem znesku 40 milijonov dolarjev. Nova pogodba zadeva graditev večjega števila vojaških pomorskih enot (izvidnic, minolovcev in manjših enot za polaganje mrež). Po prejšnjih naročilih £e gradijo italijanske ladjedelnice 8 korvet in 10 amfibijskih enot za izkrcavanje. Poročilo iz Neaplja dodaja, da bedo najnovejša naročila za vsoto 40 milijonov dolarjev razdeljena med 10 italijanskih ladjedelnic. Revija za italijansko pomorstvo »Marina Italiana« prišteva med italijanske ladjedelnice tudi Združene jadranske ladjedelnice v Trstu (GRDA). Doslej še nismo našli nikjer obvestila, da bi bila vržena tržaškim ladjedelnicam vsaj drobtina od vseh 'teh naročil. Ni dvoma, da bi današnja anglo-ameriška uprava v Trstu lahko kaj storila v tem pogledu, ako bi bil Svobodnemu tržaškemu ozemlju dejansko priznan pravni in gospodarski položaj v smislu mirovne pogodbe, se pravi, ako bi Trst užival res nično politično in gospodarsko neodvisnost. Po sklenitvi rimskih gospodarskih sporazumov v marcu 1948 in londonskega sporazuma v maju 1952, odločajo o vseh teh vprašanjih v Rimu. V zadnjem času se je konjunktura v naših kamnolomih nekoliko zboljšala. Večje je povpraševanje po blokih za izvoz iz re-penskih in nabrežinskih kamnolemov. Cena repenskih blokov (2x1, t. j. 2 m dolgih in 1 m visokih) se suka okoli 90.000 in 100.000 lir; nabrežinski kamen, ki ni tako trd kakor repenski, doseže ceno okoli 45.000 lir. Cena kamnu za domačo uporabo je seveda nižja; repenski gre po okoli 60.000 lir, nabrežinski pa po okoli 30 tisoč lir. Naši kamnolomi izvažajo neposredno, deloma pa tudi po posredovanju zlasti italijanskih podjetij v Carrari. Doma se kamen uporablja v gradbeni dejavnosti, kakor za stopnice in opremo raznih lokalov z mramorjem. Ustavitev izplačevanja državnih kreditov za gradnjo stanovanjskih hiš po tako imenovanem Al-disijevem zakonu bo seveda prizadela tudi kamnolome. Sodijo, da dela danes v repenskih in nabrežinskih kamnolomih o«koli 250 do 300 ljudi. Število zaposlenih seveda niha in odvisi od naročil. Naj navedemo približno število zaposlenih po posameznih podjetjih: V repenskih kamnolomih podjetja »Ca-harija« dela okoli 20 do 30 ljudi. Med na-brežinskimi podjetji so najmočnejše »Ca-ve Romane« z okoli 100 delavci. Podjetje »Gorlatto« ima okoli 40 do 50 ljudi, tvrdka »Marangon« okoli 20, »Pizzul« 20, »Smat« (Societa marmifera Aurisina Trie-ste) 12 do 15, »Montecattini« 12 do 15, »Radovič« okoli 7 do 10. Čedalje bolj se opaža priseljevanje kamnarjev iz Italije. Zlasti pri podjetju »Ca-ve Romane« so nameščeni Italijani iz okolice Vicenze. Prihajajo tudi begunci iz Istre. Domači delavci se vedno bolj odtujujejo tej obrti in zlasti težkemu delu neposredno v kamnolomu. Bolj se držijo kot kamnoseki pri obdelovanju kamna. Precejšnje število domačih kamnarjev je zaposlenih pri podjetju »Selad«, ki je podrejeno odidelku za javna dela in je v Nabrežini najelo delavnico. V tej dela okoli 45 domačinov in beguncev. Včasih pripeljejo begunce tudi iz begunskih taborišč na delo. K »Seladu« se zatekajo tudi nekateri delavci, ki računajo, da je pri tem podjetju delo lažje. Ostrejša zima Napovedovalci, ki so že v jeseni napovedovali ostrejšo zimo, so imeli prav. Letos pade toplomer v Trstu pogosto pod ničlo, medtem ko doseže na planoti 4 do 6 pod ničlo. Hudemu mrazu se pogosto pridruži še burja. Do napovedi ostrejše zime so vremenoslovci prišli po raznih poteh. Napovedi prvih se oslanjajo na »meteorološke cikle«, drugih pa na proučevanje letnega časa (jeseni) pred zimo. Teorija o meteoroloških ciklih pravi, da se mile oziroma ostre zime ponavljajo v določenih razdobjih. Tako n. pr. prevladuje mnenje, da navadno po treh milih zimah nastopi ostrejša zima; le redko sledi trem milim zimam še četrta mila zima. Prav tako so prišli do zaključka, da bo letošnja zima ostrejša. Drugi vreme- Med 1. in 3. januarjem se je ladijski promet skozi tržaško pristanišče gibal takole: TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE Priplule so: »Carlo Ženo« iz Smirne prazna, »Aurora« iz Siuona z TO.793 t mineralnega olja, »Veras« iz Benetk prazna, »Africa« iz Capetovvna s 105 t blaga, »Es-so Trieste« iz Baniasa s 4.829 t mineralnega olja, »Anna Maria« iz Genove z 29 t blaga in »S. Elisabeita« iz Gdanska s 7.375 t premoga. Odplule so: »Pa.rizia« v Eleusis natovorjena, »Chioggia« v Aleksandrijo natovorjena, »Gian Ancrea« v Port Sudan natovorjena, »S. Sergio« v Benetke prazna, »Enotria« v Bejrut nagovorjena, »Floriana« v Augusto natovorjena s petrolejem in »Luisa Blessi« v Genovo prazna. Angleške ladje: »Cavallo« je priplula iz Hulla s 324 t blaga, »British Energy« je odplula v Benetke z 8.148 t blaga. Norveške ladje: »Dagejd« je pripeljala iz Baniasa 8.900 t mineralnega olja, »Oa-cklei« je odplula v Perzijski zaliv prazna. Grška ladja »Plotarkis Blessas« je priplula iz Krete natovorjena. Ameriška ladja »Express« je prispela iz Nevv Yorka z 290 t blaga. Holandska ladja »S. Lu-cia« je odplula v Amsterdam prazna. JUGOSLOVANSKE LADJE Med 28. decembrom« in 14. januarjem se je promet jugoslovanskih ladij gibal takole: »Zagreb« je vkrcala v Trstu 3.638 kub. metrov lesa in 1.000 t' železa in odplula noslovci trdijo, da hladni jeseni sledi navadno ostra zima. Ako bo naše delavstvo v dosedanji meri zapuščalo kamnolome, je nevarnost, da ga bodo popolnoma izpodrinili delavci iz Italije. Priseljevanje ten pospešujejo zlasti italijanska podjetja. »GOSPOD ARST V 0“ Izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst. Ulica Geppa 9, tel. 89-33. — CENA: posamezna številka lir 25; za Jugoslavijo din 15; za cono B din 10. — NAROČNINA: za STO in Italijo letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-7084; za Jugoslavijo letna 360 din, polletna 180 din, čekovni račun pri Komunalni banki: ADIT 6-90603-7 Ljubljana; za Cono B letna 260 din, polletna 140 din, naročnine se polagajo pri Centru tiska — Koper; ostalo inozemstvo l dolar. — OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg C. Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstva«. — CFNE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Bereš Odgov. urednik dr. Stanislav Oblak! Založnik: Založba »Gospodarstva« čez Dubrovnik v Aleksandrijo. »Tcipusko« je oupula« v Izrael in Turčijo s 1.089 kub. m lesa in 50 t blaga, »Solin« je pripeljala iz Turčije 103 t blaga in o«diphiia na Reko natovorjena. »Titograd«« je priplula« iz Aleksandrije in izkrcala v Trstu 124 t bombaža in 122 t blaga ter se vrnila s' 1.416 kub. m lesa in 109 t blaga. »Tara« je prispela iz Raše s 3.600 t premoga in je odplula na Reko prazna »Makedonija« je priplula iz Nevv Yorka z 262 t blaga in odplula na Reko natovorjena. »Učka« je pripeljala« iz Sev. Evrope 513 t blaga, v Trstu pa je vkrcala 50 t azbesta in odplula -na Reko. »Kozara« je pripeljala, iz Ro«tterdama 3.000 t premoga in odplula v Benetke natovorjena s premogom. »Hercegovina«« je prispela iz Turčije z 62 t bombaža in odplula na Reko natovorjena. NAPOVEDAN PRIHOD JUGOSiLOiVAN SKIH LADIJ »Pula« 18. L, »Črna Gora« 18. L, »Za-greb« 20. L, »Vis« 20. 1. in »Skoplje« 22. 1. Napovedane ladje Napovedan je prihod naslednjih ladij:, PROGA: JADRAN—TIREiNSKO .MORJE.. »Maria Carla« prihod 18. 1., odhod 20. l.;, »Francesta« prihod 2. 2., odhod 4. 2. P/RlOGA; ■GIRC1J A—TUR CT J'A—«5(1 RIJ A—1«2^ RA EL—EGIPT »Otranto« prihod 17, 1., odhod 23. L; »Sandra Maria« prihod 17. 1., odhod 20. L; »Irma« prihod 18. L, odhod 21. L; »Chiog-žia« prihod 19. L, odhod 23. 1.; »Andria-na« prihod 20. 1., odhod 24. L; »Aristlde« prihod 20. L, odhod 25. 1.; »Georgios R.« prihod 22. 1., odhod 26. 1.; »Aguglia« prihod 24. L, odhod 26. 1.; »Maria Onorato« prihod 26. L, odhod 28. L; »Ardahan« prihod 25. L, odhod 30. 1. in »Fno ria« prihod 28. L, odhod 30. 1. PROGA: VZHODNA, ZAHODNA IN JUŽNA AFRIKA »Europa« prihod 27. 1., odhod 2. 2.; »Te-resa Cosulich« p«riho«d 30. L, odhod 2. 2. PROGA: ANGLIJA—SEVERNA EVRO«PA »Expeditor« prihod 18. 1., odhod 18. 1.; »Exporter« prihod 25. L, odhod 25. L; »Er-brook« prihod 30. 1., odhod 30. 1. PROGA: SEVERNA AFRIKA—SEVERNI Pacifik »Friderik Lykes« prihod 17. L, odhod 19. L; »Liscomb Lykes« prihod 23. L, odhod 25. 1.; »Montenello« prihod 29. L, odhod 30. 1. PROGA: JUŽNA AMERIKA »Toscanelli« prihod« 30. 1., odhod 6. 2.; »Rio Cuartc«« prihod 30. L, odhod 10. 2. PETELIN & PELIKAN ?ivoz- izvoz VSEH VRST LESA IN PARKET0V PRODAJA NA DEBELO IN NA DROBNO Trst, ul Tor San Piero štev. 22 Telefon štev, 50-15 F. SPADARO SPEDITERSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GHEGA ŠT 2 - TeL. 57-86 IN 31-0-87 SCALO LEGNAMI -SERVOLA -TEL.96-8-47 S C A L O LEGNAMI — PROSECCO PONTEBBA VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 POŠTNI PREDAL 184 TELEGR.: SPADSPEDIT FRATELLI M ST0P5IVA BOSCH - MARELLI - MERCEDES Dovršeno opremljena delavnica za popravila električnega pribora in nadomestnih delov za avtomobile. TRST — Ul. COUOIVEO, št. 8» - Tel. 34-055 Nekaj boljša konjunktura v kamnolomih Priseljevanje tujih kamnarjev OslaVci = kmetje brez zemlje Da. zares lep je ta kraj s svojimi skrbno obdelanimi vinogradi in nosa-&>■ češenj ter nenavadno pridni so o-slavski kmetje, ki so s svojim delom tako temeljito obnovili svoje njive, da zaman iščeš sledi vojnega viharja. »Ta krasni svet, ta vrli rod zlate vreden je usode«. Te besede že davno pozabljene pesmi so mi zazvenele v duši in se jih še vedno ne morem iznebiti, ko se spomnim na Oslavie. V desetih minutah se danes pripelješ iz Gorice na zgornji konec Oslavia, a »zlata usoda« se v avtobusu še vedno ni pripeljala tjai gor. Oslavski kmetje jo zaman čakajo. Tv nam priča notranja oprema hiš, obleka in hrana ter vse življenje. Poleg drugih Bricev imajo Oslavci pod Italijo še svoje posebne neugodnosti. Del njihove zemlje je namreč o-stal onkraj meje, v Jugoslaviji. Tam so Pridelovali žito, koruzo, krompir in drug,e za domačo prehrano potrebne Pridelke; v ta namen pa jih sedaj ne morejo več izkoriščati, ker jim je blok predaleč, namreč prav na Steverjonskem vrhu. Hoditi morajo torej navkreber do vrha in od tam navzdol na svoja polja, ki ležijo globoko pod O-slavjem. Začasno nadomestilo za svoja posestva onstran meje so našli v nekdanjem Fogarjevem veleposestvu v dolini pod Oslavjem, ki ga je Fogar svoj čas prodal gonški deželni upravi, potem pa ta zavodu »Ente nazionale per le tre Ve-nezde«. L. 1944. je ta zavod dal veis kompleks, obstoječ iz 130 njiv orne zemlje in nekaj gozdičev, v najem kmetom in delavcem. Med najemniki so bili predvsem oslavski kmetje, ki so v najem vzete parcele uporabljali Za pridelovanje koruze, žita in drugih pridelkov Za lastno domačo prehrano. Dani in sicer dne 6. novembra: pa so bili najemniki Fogarjevega posestva iznenadeni z odpovedjo, ki jih je tem hujše zadela, ker so bila polja večinoma že razorana in posejana. Nihče ne ve zakaj se je to zgodilo, a domačini sumijo, da je zopet kaka nova kolonizacija ezulov na dnevnem redu. Na Oslavju živi 72 družin, polovica se bavi samo z kmetijstvom. Nekateri so neodvisni kmetje, drugi so deloma koloni, čisto kolonskih družin pa! je o-sem. Ze iz tega je razvidno, da na O-slavju ni pravih veleposestev. Največ zemlje ima baron Feufenbach, a dudi on poseduje komaj 20 njiv. Nekateri Oslavci si pomagajo z delom v industriji in drugod, kolikor ga morejo pri sedanji krizi sploh doseči. Kakor v. Steverjanu, so začeli delati poskuse s tokajcem tudi v Oslavju, vendar je še prezgodaj, da bi se dalo končno ugotoviti, ali se bo tdkajec la- hko udomačil. Doslej se je najbolje obnesla rebula. Ta trta najlaže prenaša sušo, pa tudi preveliko vlago, medtem, ko ima malvazija prav nasprotne lastnosti in ne ustreza briškemu podnebju in položaju vinogradov, ker je za sušo zelo občutljiva; ako je preveč vlage, pa rada gnije. Traktorjev ni na Oslavju, ker ni zanje potrebnih pogojev; goveje živine je približno 100 glav, med temi tudi nekaj volov. Prašiče redijo le za dom. Zavarovalnice za govejo živino nimajo. Kmečko-gospodarski položaj na O-slavju je na splošno neugodno zamotan. Današnji kmet in seveda tudi o-slavski kmet mora dober del svojih pridelkov prodati, da si kupi življenjske potrebščine, med temi ne le obrtne in industrijske izdelke, ampak tudi hrano in krmo za živino. Denar, ki ga dobi od prodaje vina, rrtju pri sedanji ceni (75 lir liter) ne zadostuje. Ako oslavci zgubijo še najeto bivšo Fogar-jevo zemljo bodo oblastva postavljena pred novo vprašanje: Ali naj gredo delat v tovarne, iz katerih odpuščajo še tiste, ki so do zdaj delali? Gre za novo vrsto brezposelnosti, katero je dolžna oblast upoštevati. Kakor za brezposel- ne delavce je treba skrbeti tudi za deloma brezposelne kmete. Bolj trajna bi bila rešitev oslovskih kmetov, ako bi jo šli iskat v Preval, to je v tisti obrobni in deloma močvirnati del Furlanske ravnine, ki leži med nizkimi holmički ob železniški progi in južnimi obronki goriških Brd. Površina Prevala meri 1.100 ha zemlje. Ze izsušena zemlja je tukaj zelo dobra in močna in ne odpove niti o veliki suši ter rodi še bogatejšo koruzo kot prava furlanska ravnina. Preval je lastnina 700 do 800 posestnikov iz južnih Brd in Krmirm. Z osuševanjem prevalskega močvirja so začeli že pred prvo svetovno vojno. Pod Italijo se je delo nadaljevalo in je bil glavni odvodni jarek izkopan leta 1923, ki pa je malo koristil. Le pred volitvami se je navadno mnogo več o njem pisalo in govorilo, kakor na njem delalo. Po volitvah pa je zopet vse lepo zaspalo. Anglo-mneri-ški zavezniki pa so po drugi vojni pričeli z resnim delom; prečistili so glavni jarek in so po starem načrtu izkopali tudi postranske jarke, ki pa so preveč plitvi. Prevalsko močvirje je tako le deloma osušeno. Brezposelni ueiavci sicer še vedno čistijo napravljene jarke, vendar pa brez posebne vneme; vse kaže, da gre bolj za podporo brezposelnim kot za popolno iz-sušenje močvirja. Preval je za Ošlavce sicer nekoliko od rok, pri sedanjih prometnih sredstvih pa ta razdalja ne igra posebne vloge. Na vsak način je treba za Oslavce nekaj ukreniti, ker nikakor ne morejo živeti od same živinoreje. En sam kmet je polno zaposlen z obdelovanjem vinograda, na katerem v najboljšem primeru pridela 40 hektolitrov vina. Ako upoštevamo, da se morajo moderni trtni nasadi periodično obnavljati in da so maksimalne letine (40 hi) zelo redke, pridemo do Zaključka^ da doseže povprečni letni pridelek iz takega vinograda komaj 30 hi vina, to je (po 75 lir liter) 225.000 lir na leto- Od teh letnih dohodkov se morajo odšteti sledeče postavke: za modro galico 16 tisoč, za žveplo 7.500, za kolce, »beke« in obrabo orodja 4.000, za gnoj 14.000, povprečna škoda od toče 13.000 lir. (Kdor se proti toči zavaruje ima še večjo škodo; razlika, je le v tem, da je po zavarovanju škoda enakomerno razdeljena na' vsako leto). Po odbitku navedenih zneskov, znašajo enoletni dohodki od takega tipičnega vinogra-ga 170.000 lir, to je 14.200 lir na mesec. Kako naj tak kmet preživlja, svojo številno družino s tem denarjem, ko ne more industrijski delavec izhajati niti s 30.000 lirami na mesec? Kaj pa drugi pridelki? bo marsikdo vprašal. Kmet, ki sa«m obdeluje vinograd za 40 hi vina, ne more imeti nikakšnih drugih pridelkov, ker nima časa za drugo delo, tudi Za: živinorejo ne. Z živinorejo si ne more nič pomagati, ker je danes tako pasivna, da ga domači hlevski gnoj, ki je neobhodno potreben Za kmetijstvo, še več istane kot kupljeni; vendar redi nekaj goveje živine, ker bi sicer sploh ne prišel do gnoja. Prašičerejo so naši kmetje opustili, ker je pasivna. Kljub temu redi vsak kmet vsaj enega prašiča, ker bi sicer ne imel ne mesa, ne masti v. svoji hiši. Kako naj bi bila govedoreja v Brdih donosna, ko se ne izplača niti o tržaških predmestjih, kjer kmet lahko prodaja' mleko po razmeroma dobrih cenah naravnost potrošnikom? Samo za nabavo sena zai eno kravo potroši takšen kmet pozimi 75.000 lir. Kje pa so otrobi in driuga močna krma? Na podlagi vsega tega pridemo do žalostnega zaključka, da oslavski kmetje nikakor ne bodo mogli vztrajati v svoji težki borbi za obstanek, ako jim ne bo mogoče pridelovati vsaj nekaj pridelkov, ki jih potrebujejo za prehrano svojih družin. —od — TRŽNI PREGLED Pred prazniki Je bilo na italijanskih trgih s kmetijskimi pridelki precej življenja, čeprav ne v tolikšni meri kakor pred prazniki leta 1951. Cene na debelo so od novembra do decembra leta 1951 napredovale povprečno za 10 . Leta 1952 niso v Italiji doživeli tega pojava, ki je običajen pred prazniki. Napredovale so samo cene nekaterih vrst blaga. Takoj po praznikih je nastopilo na italijanskih trgih z živili zopet mrtvilo. Kupci se splošno zelo obotavljajo. Z žitom je bilo zaključeno malo kupčij; cene so še vedno čvrste. Cene koruze so ostale neizpremenjene, povpraševanje po koruzi je bilo zelo pičlo. Povsem miren je tudi trg z rižem, ki mu obetajo dobro kupčijo v notranjosti in tujini. Krme je nekoliko več na trgih, sicer je povpraševanje nekoliko popustilo. Cene so še vedno visoke, zlasti v krajih, kjer je v zadnjem času zapadel sneg. Razvoj cen klavne živine ni na vseh trgih enoten. Na trgu ostaja precej živine, ki ni bila prodana. Cene kažejo še vedno težnjo navzdol. Masla je bilo več na trgu, medtem ko pada povpraševanje. Cene so šibke. Mirno je tudi na trgih sirarskih izdelkov. Cena olivnega olja je popustila na raznih južnih trgih. Popustilo je tudi zanimanje za vino. Vendar so cene še vedno čvrste. Tudi trg s suhim sadjem in povrtnino je miren. Povečalo se je nekoliko povpraševanje po limonah in pomarančah, manjše je povpraševanje po paradižnikih v konservah. ŽITARICE Rovigo. Pšenica Polesine fina 7600-7650 lir stot, dobra 7500-7550; navadna 7450-7500; koruza maranoi 6200-6300; rumena koruza 5900-6200; bela koruza 6000-6200; ameriška hibridna koruza 5800-5900; oves 5200-5500, avstralski oves 5800-5900; rž 6600-6700; neolušče-ni ječmen 730CL7400; pšenična moka vrste »00« 9250-9350, tipa »0« 8800-8900, tipa »1« 8550-8650, tipa »2« 8250-8350; pšenični obrobi 4550-4650. Mantova. Neoluščeni riž: srednje vrste P.6 7000-6300; vialoiie nano 6700-7100; fini vialone nero 7500-8000; extra R.B. in Sesia 7500-8000; Arborio 7800-8200; oluščeni riž: srednje vrste P-6 11.800-12.200; vialone nero 14.000-14.400; fini: vialone nero 13.100-13.300, extra R.B. in Sesia 12.900-13.100; Arborio 15.600-16.000. ŽIVINA Parma. Klavna živina: voli in junci I 250-270 lir kg žive teže, II 220-250; krave I 170-200, II 140-170; biki I 240 270, II 200-230; teleta I 450-480, II 380-420; teleta 6-12 mesecev I 220-250, II 190-210; junice I 250-280, II 220-250; prašički za rejo 16-20 kg 4-5000 za glavo; suhi prašički 30-50 kg 250-270; 50-70 kg 240-260, 80-100 kg 230-250; debeli prašiči 120-150 kg 260-270, 150-180 kg 270-280, nad 180 kg 280-290. MLEČNI IZDELKI Cremona. Maslo I 940-960, II 880-890, III 840-850, IV 810-820; trdi sir krajevne proizvodnje svež 540-550, majski proizv. 1952 600-630, zimski proizv. 1951-52 720-740, majski proizv. 1951 750-800; emmenthal svež 530-570, star 3 mesece 600-620; italico svež 420-450; faleggio svež 310-340; sbrinz svež 550-570; star 3 mesece 600-610; provolone svež 535-555, star 3 mesece 600-610. OLJE Firenze. Olivno olje extra do največ 1 stop. kisi. proizv. 1952 430-440, do največ 1,50% kisi. 420-430, do največ 2,50% kisi. 415»420, do največ 4% 410-415; dvakrat rafinirano »A« 4501-455, »B« 410-415; semensko olje navadno 350-360; olje iz zemeljskih lešnikov 370-380. VINO Verona. Vina nove proizvodnje: »Verona« 440-450 lir hl-stop., Bardolino 450-470; Valpolicella 450-470; Soave 450-480; San Severo 11-11,5 stop. 400-420; Alcamo belo 13-14 stop. 430-450. KOZE Milan. Surove kože: krave z glavo in parklji do 30 kg 290-300 lir kg; nad 30 kg 300-315; junci z glavo in parklji do 30 kg 345-355, 30-40 kg 315-320; voli z glavo in parklji 40-50 kg 310-320, nad 50 kg 315-325; biki čez 40 kg 240-250; teleta brez glave in parkljev 3-6 kg (osoljene kože) 960-990; 6-8 kg 930-960, 8-12 kg 640-660, 12-20 kg 520-560; konji 220-230; mezgi 190-200; osli 150-160; jagnjeta 50-60 kg za 100 kož 500-550 lir za kožo; koze 14-16 kg ducat 1250-1350 za kožo; kozlički 30-31 kg za 100 kož 500-550 lir za kožo. Kože iz čezmorskih dežel: Cordova Sierra 85/15 10-11 kg 550-560; Buenos Aires americanos 70/30 10-11 kg 530-550; Bolivia suhe kože 10-12 kg 80/20 650-580; Bolivia osoljene suhe kože 14 17.kg 90/10 490-500; Bahia suhe kože 80/20 9-11 kg 480-500; Ceara suhe kože 90/10 9-11 kg 480-500. ZELENJAVA IN SADJE Sanremo. Cene na debelo: česen svež 220-250 lir kg; suh 180-200; karčofi I 40-55, II 25-35; čebula sveža 60-801, suha 45-60; cikorija 70-90; cvdtača 30-40; ohrovt 25-40; solata 80-100; endivi- ja 60-70; krompir navaden 36-40, holandski 47-50, mladi krompir 70-80; zelena paprika 100-120; paradižniki 100-140; peteršilj 800-1000; špinača 70-90. 'Sicilijanske pomaranče I 110-125 lir kg, II 70-80; banane 340-350; kaki 20-40; kostanj svež 70-80; kostanj »ma-ron« 100-110; mandarine I 110-130, II 70-90; limone 90-100; namizno grozdje 300-350; suhe fige 100-110; datelji v zavitkih 280-320; suhe slive I 280-300; mandlji suhi 190-200, suho grozdje 200-230. SVILA Milan. Cena svile je poskočila za okoli 500 lir. Rumena surova1 svila tit. 20/22 grand exquis 8500 lir; exquis 8400-8475; exfcra 8375-8400. Dosedanja cena svile v Milanu se je sukala okoli 8000 lir za kg. Prav tako je napredovala cena japonske svile, ki je v Jokohami poskočila od '253.000 na 257.000 jenov za balo, ki tehta 60 funtov. KAKAO IN SLADKOR Trst. Accra good fermented stane 262-265 šilingov za 50 kg cif severna evropska pristanišča; Camerun 250 francoskih frankov za kg cif francoska pristanišča proti izročitvi v januarju-marcu. Kupčije s sladkorjem so bile pičle. Britanski sladkor se je podražil na 42/17/16 funta šterlinga za tono cif Cene surovin na mednarodnem trgu se razvijajo splošno v znamenju nazadovanja. Borza je zabeležila izjavo predsednika angleške vlade Churchilla na poti v Združene dfžave, ki je dejal, da se je vojna nevarnost znatno zmanjšala, čeprav še vedno obstoja. Značilna je tudi izjava novega ravnatelja Agencije za vzajemno varnost (MSA) g, Stassena, da je treba ohraniti ameriško pomoč Evropi in iz-venevropsklim državami. !V novem1! a-meriškem proračunu je tudi močna postavka na pcšnoč tujim državam. Tak)o je dano jamstvo, da ne pride na svetovnih trgih d?i nenadnih potresov, ki bi jih sicer izzvala nenadna oslabitev kupne moči posameznih držav. ŽITARICE Cena pšenice v Chicagu je nenadoma nazadovala, in sicer v tednu do 9. januarja od 233 1/2 na 230 3/8 proti izročitvi v marcu. Nazadovala je nekoliko tudi koruza, in sicer od 164 5/8 na 163 1/8 proti izročitvi v marcu. Padanje cene pšenici je pripisati vestem o ugodnem pridelku; prav tako tudi verjetnosti, da bo mednarodni sporazum o pšenici, ki zapade julija, odpovedan. Vel. Brif.anija noče pristati na predlog Združenih držav, da se cena poviša, Avstralija bo ptoViš^la! izvoz pšenice od 60 na 80 milijonov bušlov, ker ceni pridelek na 160 milijonov bušlov. VLAKNA Cena bombažu je v New Yorku popustila od 33,75 na 32,75 v tednu do 9. januarja protlij takojšnji izrjočitvi. Tako je dosegla še nižjo točko kakor pred izbruhom korejske vojne. Cenitve pridelka so zelo' ugodne. Z druge strani nimajo dovolj dolarjev države, ki uvažajo bombaž iz Amerike. jV zadnjem času je bombažni trg tudi pod vplivom organizirane akcije egiptovske in brazilske vlade, da bi plasirale čim več blaga. Posebni odposlanci so na poti po Evropi, Ameriki in Daljnem; vzhodu, ki ponujajo egiptovski bombaž. Brazilija se hoče o-Iresti zaloge 1 milijona bal po vsaki ceni. V New Yorku je cena volne napredovala za nekaj točk, in sicer od 149 na 151 stotinke dolarja za funt dne 9. jan. Med 15. in 34. januarjem bodo v Londonu in Avstraliji dražbe. Svetovna potrošnja je v letu 1952 dosegla 2260 milijonov funtov proti 2050 milijonom v letu 1951. Avstralija je v teku prvih petih mesecev izvozila za 127 milijonov iaVs^ralskjb funfldV volne, v istem; razdobju prejšnjega le- Trst. Kristalni sladkor pripravljen v prosti luki fco vagon odhod 135 dolarjev za tono. KAVA Trst. Brazilska kava se je nekoliko podražila. Kava vrste Rio N.Y. 5 se je dvignila od 53,50 dolarja za 50 kg fob na 55 dolarjev in Rio N.Y. 3 od 54 na 57 dolarjev. Arabska kava se je nasprotno celo- pocenila, in sicer za 5 šilingov za Gimma in 8 enot za tip Moka Hodeidah. Kvotacije na viru proizvodnje: brazilska kava, fob pristanišče vkrcanja v dolarjih za 50 kg: Rio N.Y. 5 55, Rio N.Y. 3 57; Santos Superior 58,50; Santos E.P. crivello 18 63; srednjeameriška kava, cif Trst v dolarjih zal 50 kg: Haiti 60; Salvador 63,50, Kostarika 67; arabska kava, cif Trst v šilingih za 50 kg: Gimma 399; Moka Hodeidah 1 445; indonezijska cif Trst za 100 kg: Bali Robusta 360 florintov; afriška cif Trst za cwt: Uganda prana in prečiščena 345 šilingov. Cene za ocarinjeno kavo od uvoznika do grosista fco skladišče 1235; Rio N.Y. 3 1250;' Santos Superior 1350; San-tor extra prime 1370; srednje-ameriška; Haiti naravna 1330; Salvador 1420; Kostarika 1520; arabska: Gimma 1315; Moka Hodeidah 1 1370; indonezijska: Bali Robusta 1555; afriška: Uganda prana in prečiščena 1145. ta za 112 milijonov funtov. — Cena jute v Kalkuti First je bila 91 rupij za 82 funtov. Prav tako je ostala ne-izpremenjena cena v Londonu: Mili First 85 funtov šterlingov za tono. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja v New Yorku je padla od 3,62 na 3,55 stotinke dolarja za funt in je1 tako zdrknila pod raven pred: začetkom korejske vojne. Poročila govorijo o zadostnih zalogah po svetu. Trg s kavo se je v bistvu ustalil okoli 53 stotinke dolarja za funt. Dne 9. januarja je bila cena v New Yorku 53,06, (.eden poprej 56,08; proti izročitvi! v maju 42,76. Od prvega marca bo Brazilija uvedla tudi svoboden tečaj; slvoje valute)., Cena kla-kaa je ostala v bistvu neizpremenje-na in se je v New Yorku sukala okoli 30,75 (teden poprej 30,50) stotinke dolarja za funt. KAVČUK Cena kavčuka na newyorškem trgu se ravna po ceni v Singapuru in Londonu. Ameriško podjetje Goodrich je napovedalo, da bo pričelo proizvajati sintetični kavčuk. V Londonu je kavčuk R.S.S. notiral 9. januarja 25 3/8 penija za- funt (teden poprej 26 6/8) proti izročitvi v januarju. V Singapuru je kavčuk notiral 2415/32 (teden poprej 25 15/32) penija za funt. V Londonu zaseda komite za dosego mednarodnega sporazuma, ki naj bi zagotovil stalnost trga. Na dnevnem redu je prouč\ev angloi-indonezijsikega predloga. KOVINE Med pisanimi kovinami so- cene cinka, bakra in cina ostale na newyor-ški borzi neizpremenjene. Dne 9. januarja je bila cena bakru v New Yorku 24,63, činu 121 1/2 in cinku Sainj';: Louis 13 stotink dolarja za funt. Američani so odpravili sistem dotacij; cina; domači, industriji že ,1. januarja, ker je dovolj blaga na raz-palagio. Kanadska vladla je odobrila zahtevo podjetja International Nickel, da dvigne ceno niklja za 5 1/2% pri funtu. Cena je bila zvišana 6. januarja. Nikelj je 9. januarja notiral v New Yorku 56,83 stotinke dolarja proti takojšnji izročitvi, se pravi, da je ostala cena, neizpremenjena v teku tega tedna. Živo srebro je 9. januarja no-tiralo v New Yorku 212-214 dolarjev za steklenico. Cin je v Londonu napredoval v tednu do 9. januarja od- 959 na 952 funtov za 1016 kg proti takojšnji izročitvi. Nazadovala je cena svinca od 105 na 100 funtov za tono proti izročitvi v januarju. Enrtta volframa je MEDNARODNA TRZISCA 2/XII. 29/XII. 13/1 Pšenica (stot. dol. za bušel) 234 s/ 232.3/, 229.3,, Koruza „ „ „ „ 167i/, 1623/, 161../, NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) 36.50 36 50 36.50 Cin jf » tt 121.50 121.50 121.50 Svinec yf ff ,, 14.50 14.25 14,— 12.50 8.75 9.12 Aluminij „ „ „ 20.— 20.— 20 — Nikelj „ „ „ 56.50 56.50 60. Bombaž ,, „ „ z., srebro dol. za steklenico 35.50 33.35 32.55 205.- 220.— 220.- LONDON Baker (f. šter. za d. tono) 285 285 Cink „ „ 114 114 r.4 Svinec „ „ „ 94.7« 104./, 98. SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 197.40 196.30 199.60 VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 30. XII, . 1952 10. I. Min. Maks Funt šterling 7.350 7.375 7.350 7.375 31. XII. 13. 1. Min. Maks. Napoleon 5.700 5.800 5.700 5.900 Dolar 631,— 635 631,— 635 Južna železnica :.S68 1.875 I 828 1.875 Francoski frank 152 157.- 152,— 157,— Splošne zavarov. 12.450 13.275 12.450 14.275 Švicarski frank 147,5C 1 148.25 147,50 148,25 Assicuratrice 4.050 4.050 4.050 — Funt št. papir 1.630 1.630 1.625 1.630 Riun. Adr. Sic. 5.400 5.910 — . 5.910 Avstrijski šiling 25.25 24.50 22,25 25 Jerolimič 5.300 5.300 5.400 — Zlato 775,— 791 775 791 »Istra-Trst« 810 810 — . — »Lošinj« 8.400 8.400 . — BANKOVCI V CURIHU Martinolie 4.500 4.500 . — dne 29 XII. 1952 Premuda 8.400 8.400 . — ZDA (1 dol.) 4,28' 4 Belgija (100 fr.) 8,38 Tripkovič 9.500 9.500 — Anglija (L f: št.)!l,03 Holand. (100 fi., 110,— Openski tramvaj 1.500 1.500 . — Francija (100 fr.i 1,0574 Švedska (100 kr.) 74,- . Terni 272 272 271 273.— Italija (100 lir) 0,677. Izrael (1 f, št.) 1,18 1LVA 356 368 352 368.— Avstrija (100 Šil.) 16,40 Španija (100 pez.* 9,05 Zdr. jadr, ladjedel, 192 187 187 192,— Čehoslov. (100 kr.) 1,35 Argent. (100 pez.) 18.75 Ampelea 800 800 . — Nemč 1100 mark) 90.7. Egipt (1 f. št.j 9,22 Arrigoni 1.000 1.000 • — 0¥eStm KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA F A BI O FILZI ŠT. 10 I. - TELEFON ŠT. 54-58 Največje napake na našem sadjarstvu V našem »Vestniku« smo že večkrat dokazovali gospodarsko važnost sadjarstva za naše kmetijstvo in zlasti za cono A Tržaškega ozemlja. Povedali smo tudi, da je v razmahu umnega sadjarstva na tem ozemlju dana še velika možnost, kajti ves tukajšnji, domači pridelek sadja zadostuje komaj za prbližno 3 mesece potrošnje tega zdravega hranila v Trstu. Sedaj smo tik pred dobo, ko je v naših krajih najprimernejši čas za sajenje sadnih drevesc. Naši kmetovalci ljubijo -na splošno sadno drevje in gotovo nameravajo premnogi še saditi sadna drevesca. Za to bi jih radi na tem mestu opozorili na najhujše napake v sadjarstvu, ki se pri nas še prepogosto zagrešijo pri odgoji sadnega drevja. Te napake so na splošno sledeče: 1. Breznačrtno sajenje sadnega drevja, namesto da bi se kmetovalec pravočasno posvetoval s strokovnjakom, kakšno sadno drevje, kam in kako naj sadi. 2. Kopanje jam tik pred saditvijo, namesto da bi jih skopali vsaj v jeseni ali pa že poleti, kakor to delajo napredni sadjarji drugod. 3. Nabava slabih, malovrednih- sadik ih neustrezajočih sort za naše tukajšnje razmere. 4. Pregloboko sajenje mladih drevesc in v razmeroma, majhne jame, namesto da bi izkopali vsaj meter široke in globoke jame ter sadili drevesca tako, da pride vra: — med deblom in koreniko — še nekoliko iznad ravnine zemljišča. 5. Slabo in nepravilno gnojenje sadnega drevja ali pa sploh pomanjkanje gnojenja istega. 6. Neprimerno in zanikrno oskrbovanje drevja, bodisi glede obrezovanja, bodisi glede zatiranja raznih bolezni in škodljivcev sadnega drevja. 7. Malomarno pobiranje in lahkomiselna -prodaja sadja, namesto pravočasnega pobiranja in takojšnjega sortiranja za trg. Premnogo je še vedno tudi naših naprednih kmetovalcev, ki se teh velikih na- pak pri sadjarstvu ne zavedajo in bi prav lahko v tem pogledu posnemali umne in napredne sadjarje v boljših sadjarskih deželah, kar bi jim v kratkih letih prinašalo znatne gospodarske koristi. Penicilin in streptomicin koristita tudi rastlinam Dandanes je že splošno- znano, da ostanki antibiotikov (penicilin, teramicin, streptomicin itd-.), ki jin pripravljajo za zdravljenje raznih človeških bolezni, zelo pospešujejo razvoj in rast nekaterih živali, zlasti pa prašičev in kokoši. V Ameriških združenih državah, kjer proizvajajo omeh njeno zdravilo v velikih količinah, je raba takih ostankov že praktično zelo razširjena pri tamkajšnjih živinorejcih. Iz Amerike prihajajo sedaj vesti, da so poizkušnje z antibiotiki pokazale tudi znatno pospeševanje razvoja rastlin pri pravilni uporabi. Odkritje tega dejstva je zelo va^no-, bodisi z znanstvenega kakor tudi z gospodarskega vidika. Pri poizkusih so tudi ugotovili, da uničijo antibiotiki lažje bakterije in bolezenske klice pri rastlinah kot pri živalih. Teramicin se je na primer izkazal zlasti učinkovitega pri pospeševanju rasti rastlin in kaljenja rastlinskih semen. To odkritje je za kmetijstvo izredno važno, ker daje mnogo možnosti za rešitev vprašanja, kako pospešiti zrejanje pridelkov v tistih krajih, kjer traja letna doba navadno- premalo časa za pridelovanje gospodarsko važnih pridelkov in za spravo žetve. Teramicin dovajajo rastlinam v zelo razredčeni obliki z vodo, in sicer v raztopini, kjer je pet delov tega antibiotika v milijonu delov vode. Morda bo pa le izmed teh novih sredstev v pridelovanju rastlin prišla kaka vidna korist tudi za kmetijstvo na naši skopi kraški zemlji. PENICILIN PROTI RASTLINSKIM BOLEZNIM Ameriška tovarna za izdelovanje antibiotikov Charles Pfitzer je uspešno zaključila poskuse za zdravljenje raz- nih rastlinskih bolezni s penicilinom in drugimi antibiotiki. O teh poskusih je izdelala tudi barvni film, ki so ga zdaj predvajali na zborovanju ma-rylandskega društva pridelovalcev zelenjave. Poskusi so dognali, da že najmanjše količine antibiotikov ozdravijo bolezni dreves in drugih rastlin. Tako mala koncentracija kot je par delcev antibiotika na milijon delcev vode je preprečila in odpravila gnitje krompirja, rastlinsko rjo na fižolu in uničila gnilobne bakterije na špinači. Nekoliko močnejše koncentracije so pa uspešno odpravile razne bolezni jablan in hrušk. OBVESTILO KMETOVALCEM Področno kmetijsko n-adzorništvo sporoča, da je pričelo z razdeljevanjem krompirja vrste »Albona« po znižani ceni lir 25 za kilogram1. Ker ta vrsta krompirja najbolj uspeva; v peščeno-laporni zemlji, je razdeljevanje namenjeno kmetovalcem občin) Dolina :i»i Milje ter kraške-mu predelu; tržašike občine. Nakazila se lahko dvignejo pri Področnem kmetijskem; nadzorništvu v ulici Ghega št. 6-1, Hkrati mora zain-teresiranec plačati 25 lir za kilogram, to je polovično ceno. Za dvig krompirja morajo kmetovalci prinesti vreče s seboj! ; RlazpoP-ožlijivtoist jemenskega' krompirja je omejena. OBVESTILO DVOLASTNIKOM Kmetijsko nadzorništvo obvešča dvolastnike, da je 31. decembra p. 1. potekla veljavnost dvolastniških knjižic in osebnih dovoljenj. Da bo Kmetijsko nadzorništvo lahko v pravem času poskrbelo za Podaljšanje veljavnosti za leto 1953, morajo vsi dvolastniki oddati dvolastni-ške knjižice in osebna dovoljenja najkasneje do konca tega meseca pri Področnem kmetijskem nadzorništvu — urad za dvofastništvo — ulica Roma 20-1, dnevno od 9. do 12. ure. stala 370-393,6 šilinga (teden poprej 410-432,6). — Cene pisanih kovin v Zahodni Nemčiji dne 10. januarja: svinec (baza New York) 134,42 DM za 100 kg, cink (baza East Samt Louis) 120,51, baker 341,50 in čisti cin (99,9%) 1156,00 DM za 100 kg. POMORSKE PREVOZNINE Iz Londona poročajo, da so brodnine proti Daljnemu vzhodu čvrste. Za prevoz žitaric iz Rotterdama v severno Kitajsko so bili zaključeni dogovori na osnovi 92 ši!. 6 penijev za tono; za prevoz ječmena iz Brisbana v južno Evropo 125 šilingov za tono. Mirno je bilo na severnoameriškem odseku; iz Hampton Roadsa do Luebecka premog 36 šilingov, sladkor od Kube do Amsterdama 9 dolarjev za tono. Iz Rotterdama v severnoitalijanska pristanišča premog .po 16 šilingov tona, umetna gnojila Iz Hamburga do Formoze 9 dolarjev tona. GJ. COMN&FIGLIO UVOZ - IZVOZ MiUTOVIUfE in IZDELKOV Trst, Ulica I. della Croce 4 TEL. 94-570 Tiar. C0LINTER - TRIESTE SILVIO SERIN Import s Export TRIESTE VIA MADONNA DEL MARE 4 - TEL 80-80 Uteneileria - Strumenti di misura Orodje — Aparati za merjenje Kroglični in valjčni ležaji MIZARJI KMETOVALCI PODJETNIKI I n u d i Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame ~ in p arke te najugodneje CALEA Tel. 90441 TRST Viale Sonnino. 24 KMEČKI KOLEDAR VAZNA KMEČKA DELA KONEC JANUARJA Na njivi in polju. Razvažamo ginoj in ga tudi raztrosimo in podorjemo, če vreme in zemlja dopuščata. Pazimo, da z žitom posajene njive ne bodo trpele vsled preobilne moče. Zaradi tega uredimo pravočasno odvodne jarke. Ob suhem vremenu potrosimo po žitu čilski ali apneni soliter — približno 50 kg na hektar, da po-jačamo rastline. Primeren je čas za preoravanje travnikov v njive, ako le ni zemlja zmrznjena ali blatna. Ako ne moremo na polje, si pripravimo doma vse potrebno za pomladansko delo in setev. Popravimo in pregledamo stroje in orodje, nabavimo si umetna gnojila, semena itd. Na vrtu. Skrajni čas je za pripravo primerne tople grede ali pa steklenjaka za setev zgodnje vrtnine in za pripravo zgodnjih sadik. V Je pripravljeno toplo gredo sejemo zgodnje zelje, glavnato solato', kodrasto solato (salata rica) in »kraljico maja« ter prve paradižnike. Ako imaš mnogo prostora in zemlje v topli gredi, sej tudi solato rezivko (salatino), ki se na trgu drago prodaja februarja in marca. V sončne in zavetne lege lahko že seješ na prosto kodrasto solaMco, peteršiljček, korenjček, špinačo in mesečno redkvico. V vinogradu. Po možnosti končamo s paštnanjem za nasad mladih trt. Tudi s popravljanjem porušenih zidov in čiščenjem robide moramo v tem mesecu končati, ker bo februarja mnogo drugega nujnega dela zlasti v vinogradu. Zadnji čas je za nabavo mladih tri cepljenk in korenjakov (bilfe) za nov nar sad. Pri nabavi teh bodimo oprezni in kupujmo le krepko razvite rastline priznanih dobrih sort. Na spaštnani zemlji pripravimo luknje za nove trte. V starem vinogradu obrezujemo ob lepem vremenu stare trte. Mlade trte bomo obrezovali rajši pozneje, ko bodo že v soku, ker bodo tako močneje rasle. V sončni in zavetni legi skopljemo vinograd čimprej mogoče in med vrste trt lahko sejemo sedaj tudi že grah z zgrbam-čenim zrnom (sladki grah), kakor so sorte: senator, čudež ameriški, kelvedonski in podobno-. V sadovnjaku, u-brežimo z ostrimi škarjami stara in mlada sadna drevesa po navodilih strokovnjakov. Vse jame morajo biti že pripravljene za saditev mladih sadnih dreves'. Skrajni čas je tudi že, da si nabaviš sadna drevesca, oziroma si jih vsaj zagotoviš pri drevesničarju. Ob hudem mrazu ne prenašajmo sadnih drevesc. Ako smo te dobili ob mrzlem vremenu, jih ne smemo shraniti na toplem, ker močna in nagla sprememba toplote škoduje tudi rasdinam, kakor ljudem in živalim. Nareji si sedaj cepiče, ako nameravaš cepiti v razkol in shrani cepiče ;na hladnem in v vlažnem pesku ali v drobni zemlji, da ne bodo pognali pred cepitvijo. Ako ni zemlja zmrznjena in blatna, posadimo še ta mesec drevesca koščičaslega plemena, ki zgodaj poganjajo, kakor: breskve, mandlje in marelice. V kleti. V vinski kleli naj bo po možnosti stalna toplota približno 10 stopinj Celzija. Ali si pregledal ta mesec sode z vinom, ali vino v njih sega do vehe? Ako sodi niso polni, jih moraš dopolniti z dobrim in zdravim vinom, sicer se bo v praznem prostoru tvoril na vrhu vina kan ali cvet, ki vino slabi. Ako nimaš us rez-nega vina za dolivanje, zadimi poluprazen sod z žveplom in zamaši ga prav dobro. Tudi prazne vinske sode moraš od časa do časa zadimiti z žveplom. Ne hrani v vinski kleti kislih, dišečih ali kvarljivrh reči sploh, ker se vino v prisotnosti teh kaj rado kvari. V shrambi. Pazi, da te v shrambi krompirja in drugih vodenih pridelkov ne iz-nenadi v tem času izredno hud mraz! Ce je zunaj hud mraz, nadziraj toploto tudi v .shrambi, da ne pade pod ničlo. Ne odlašaj več z nabavo in pripravo semenskega krompirja. Ako hočeš imeti zgodni krompir, ki uide poletni suši, nabavi si samo prav zgodnje sorte krompirja in ga daj čimprej siliti v toplem in svetlem prostoru, da bo napravil že pred saditvijo močne kali. NA A M'"' CVETE ZADRUŽNIŠTVO V -današnjem britanskem narodnem življenju je zadružno gibanje zelo va. žen, činitelj. V Veliki Britaniji je skupno tisoč devetnajst zadrug, ki imajo 10,619.542 članov. Njihov denarni obtok doseza letno 609.000.000 funtov šterlingov. Od tega zneska odpade na dobiček 49,500.000 funtov šterlingov, katere razdelijo v obliki dividend. Zadruge, ki se ukvarjajo s prodajo n-a drobno, zaposlujejo 277.089 ljudi, katerih plače znašajo več kot 72,000.000 funtov šterlingov na leto; zadruge, ki se pečajo s trgovino na debelo — to so posebne organizacije, ki izdelujejo o. blačila, pohištvo, milo, biškote in mnoge druge potrošne dobrine — Pa dajejo delo 70.794 ljudem, katerih skupne plače se vrtijo letno okoli 19,477.517 funtov šterlingov. Poleg tega obdelujejo zadruge kakih 26.069 ha zemlje. Delnice potrošnih zadrug, (ki so o-mejene na 200 funtov šterlingov za vsakega člana), dosežejo skupno vrednost 231,500.000 funtov šterlingov. Med člani so zastopani vsi socialni razredi in vse politične struje. Zadruge upravljajo člani sami. Pri volitvah upravnega odbora ima vsak član pravico glasovanja. O svojem gibanju pravijo zadrugarji, da predstavlja; »gospodarsko demokracijo na delu« SOSIČ s o s s i H A R I O OPČINE, TRG MONTE RE 4 - TEL 21-155 Prodajamo plinske, električne in druge štedilnike znamke ,,ZOPPAS“; radio aparate priznanih znamk in električni material ZASTOPSTVO ^lOlDM^ASA44 Nabavite ga lahko v Bazovici, Padričah, Trebčah, Konkonelu in Velikem Repnu Prodajamo tudi na obroke . Gene ugodne! pr, tvrdk CJak0() ^ctfvaac TRST - ULICA XIDIAS ŠT. 6 - TELEFONO 96-3-32 DOBITE PR VO VRSTNE LIKERJE, ŽGANJE IN SIRUPE POSEBNOST: KREMA', MARŠALA, SLIVOVKA, TROPINOVEC POSKUSITE! NE ~B0STE OBŽALOVALI - LASTNO PREVOZNO SREDSTVO