MaMbop, dne 17. junija 19CIS.

Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage izvenavstrljsSe dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 Kj Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora, — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. 1— Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Eokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Nw
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Stroški ljudskih šol.
(Predlog drž. poslancev Roškarja, Pišeka in tovarišev.)
Ker je ljudska šola za večji del prebivalstva na deželi ed:no izobraževališče, zato je treba, da se jo z vsem potrebnim temeljito oskrbi.
Za ugoden razvoj šole so med drugim potrebam primerni prostori, ki ugodijo zdravstvenim, kakor tudi vsem drugim zahtevam, neobhodno potrebni.
Zgradi a takih šolskih poslopij pa stane toliko, da se naloži s tem deželnim občinam breme, ki ga saradi svojega že tako nepovoljnega finaneielnega položaja ne bi mogle prenesti.
Mnogo občin je primoranih, da naložijo doklade od 60 do 200 odstotkov in še višje gospodarsko tako že dovolj oslabelim davkoplačikem. Od tega se mora večji del porabiti za to, da se poravnajo stroški za šolo.
Splošno žalostni položaj kmetovalca, globoko zadol-ženje posestva, nobena nada na boljše življenje, ki žene tudi posestnike v tujino, dokazuje dovoij, da je treba pomoči, da se prebivalstvo na deželi obvaruje pred popolnim obubožanjem.
Da se te žalostne gospodarske razmere zboljšajo, bo prebivalstvo na deželi najrajše pomagalo; to tem bolj, ker bo deležno splošne izobrazbe, ki se ji pa mora v najkrajšem času tudi pridružiti strokovni pouk v zemljedelstvu, če tudi v primerni meri.
Razvidno je, da se bodo visoka šolska bremena še povečala, ako se vsem potrebam ugodi. Ravno tako se da dokazati, da mnogo občin sploh ne more nositi velikanskih šolskih bremen.
Zato je resna dolžnost države, da temu odpomore.
Podpisani stavijo predlog:
Visoka zbornica naj sklene:
C. kr. vlada se pozivlje, da predloži zakonski načrt, po katerem se § 62 državnega šolskega zakona v tem smisla spremeni, da mora tudi država k zgradbi in vzdržavanjn ljudskih šol prispevati.
Roškar, Pišek in tovariši.
Državni zbor.
Glasovanje o Šušteršičevem predlogu, da se zabrani odiranje bosanskih in hercegovinskih kmetov po ogrski banki, je naredilo na celo zbornico velikanski d tis. Vlada je imela samo pet glasov večine in to so bili glasovi petih j ministrov! S tako večino se ne da vladati, to pripoznavajo vlada in vladue stranke. Da bi opozicijo potolažili, pravijo ji, da se na jesen zgode velike spremembe na ministrskih
stolih Nekateri bi res radi popustili strogo in odločno opozicijo, med njimi tudi Ploj, ker se boje novih volitev. Vlada žaga namreč tudi z razpustom državnega zbora. Toda opozicija bo pod vodstvom dr. Šušteršiča šla svojo pot naprej ter še pri proračunu vlado parkrat ostro zgrabila.
Po Šušteršičevem predlogu je prišel na vrsto rusinski predlog, v katerem 88 pritožujejo Rusini nad jezikovnim zatiranjem od strani Poljakov; češki predlog zaradi preiskave proti češkemu rektorju v Pragi; in poljski predlog zaradi odškodnine Turčiji za Bosno in Hercegovino.
Ko je zbornica dokončala razpravo o teh predlogih, nadaljevala je takozvano finančco razpravo ali razpravo o novih davkih. Finančni minister hoče namreč norih davkov,
da napolni državne in deželae kaše.
*
m	»
Poslanec Korošec je stavil še nujni predlog zaradi podpore občinam Virštanj in Drensko rebro, katere je tudi zadeta toča.
Poslanec dr. Benkovič je v seji dne 11. t. m. interpeliral ministra za notranje zadeve radi volilnih nered-nostij pri volitvi v okrajni zastop laški, radi zapostavljenja slovenščine pri okrajnem glavarstva v Brežicah in radi varnostnih odredb pri vsenemški tnrnarski slavnosti v Brežicah dne 18. julija t. 1. oziroma radi prepovedi te slavnosti.
V	seji 12. t. m. je posl. dr. Benkovič sta ril nujni predlog za podporo in odpis davka posestnikom v Juikloštrtt in Marija Gradec, ki so bih poškodovani po toči in viharju dne 26. maja t. j.
Poslanec Pišek jo interpeliral pravosodnega ministra zaradi sodišča v Marenbergu, ki je slovenskega učitelja Hrena z Mate z žandarji gnalo v Marenberg in ga obsodilo na globo, ker ni hotel sprejeti nemškega povabila. Stvar spada sicer v Ježovnikov okraj, a Ježovnika ni bilo na Dunaju, da bi storil svojo dolžnost.
Poslanec Roškar je stavil predlog, naj predloži vlada zakonski načrt, s katerim se § 62 državnega šolskega zakona v tem smislu spremeni, da bo tudi država prispevala k zgradbi in vzdrževanju ljudskih šol.
Poslanec Pišek zahteva od finančnega ministra, da se vsi finančni uradi v področju mariborskega finančnega ravnateljstva poslužujejo slovenskih tiskovin in slovenske
stranke zaslišavajo v slovenskem jeziku.
• •
V	proračunskem odseku sedi letos izmed štajerskih poslancev ?amo dr. Ploj. Toda svojih dolžnosti v tem odseku ni izpolnjeval. Udeleževal se ni vedno posvetovanj in kadar je bil navzoč, ni se zavzemal za slovenske težnje. Celo zadeve, da nam hočejo vriniti novega nemškega okrajnega nadzornika za Spodnji Štajer in da je ta zahteva tudi v proračune, se ni spomnil. Za to pa je tem bolj hvale-
vredno, da je kranjski poslanec Gostinčar to stvar spravil v razpravo ter predlagal črtanje dotične svote za nemškega nadzornika. Dr. Ploj pri glasovanju niti ni bil navzoč in tako je postavka ostala v proračunu, Spodnji Štajerci pa
dobijo novega nemškega okrajnega šolskega nadzornika.
*
* .
Vladni predlog o novih davkih se je brez glasovanja odkazal takozvacemu finančnemu odseku. Izmed Slovencey gresta v ta odsek dr. Žitnik in dr. Korošec.
Potem je prišel na vrsto češki nujni predlog, naj se predloži poslanski zbornici obris nameravane ustave za Bosno in Hercegovino. Izmed Hrvatov sta govorila ob tej priliki dr. Laginja in Perič. Zbornica je odrekla predloga nujnost.
Na to se je začela razprava o proračunu. O tem še bomo poročali.
*
* •
Začetkom seje dne 15. t. m. je predlagal dr. Kor ošeo, naj se peticija občine Orehovavas pri Mariboru za ustanovitev posredovalnice za prodajo živine za slovenske dežele dobesedno natisne v stenografičnem zapisniku. V utemeljevanju je navajal, da posredovalnica na Danaju nam Slovencem popolnoma nič ne pomaga, ampak le živinorejcem iz Nižje Avstrijske, Češke in Poljske. Ker namerava vlada to posredovalnico bogato z denarjem podpirati, za to bi bilo potrebno, da se enaka posredovalnica osnuje za slovenske dežele. Le tako bodo naši živinorejci deležni v to svrho iz državnih blagajn izdanega denarja.
Politični ogled.
— Deželni zbor goriški bo razpuščen. Kakor se poroča z Dunaja, se je ministrstvo, ker je izključeno vsako sporazumljenje med deželnozborskimi strankami, odločilo za razpuščenje goriškega deželnega zbora v najkrajšem času. Nove volitve se bodo vršile v jeseni.
— Češki minister Začek je podal svojo ostavko, ker je pri glasovanju o bosanski agrarni banki drugače glasoval kakor Slovani. Cesar je ostavko odbil in tako ostane Začek še nadalje v Bienerthovem kabinetu.
— Slovenci v Trsta. Zadnjo nedeljo, dne 13. t. m. so se vršile po novem volilnem redu volitve za občinski zastop, ki je ob enem tudi deželni zbor, za mesto Trst in okolico iz splošne skupine. V okobci so na prvi mah zmagali slovenski kandidatje. V mesta samem pa ni bil noben kandidat izvoljen, ampak povsod je treba ožjih volitev, ki so se vršile včeraj, dne 16. junija. Slovenci pridejo tudi v mestu samem v 8 slučajih, to je pri polovici mandatov, v ožjo volitev. Kakor izvemo iz državnega zbora, je naredil
Kako se je to zgodilo?
Častnik je hotel namreč še osebno govoriti z gospodom Lnjzekom in so je napotil k njemu. Med tem je prišlo poročilo radi našemljenega poročnika. Z*to so obdržali tega,, ko se je prikazal na stražnici. Nič ni pomagalo spričevanje.
„Ali jaz sem vendar častnik, pravi častnik", klikne razljučeno jetnik.
„Seve, to pove lahko vsak. Mi že vemo, kaka je ta stvar", mu je bil odgovor.
Kaj naj počne? Mora se udati.
„Torej zahtevam, da pokličete takoj gospoda poročnika Pečka... Ga poznate?11 Zapove poveljniku straže.
„Seveda!"
„Dobro! Storite, kakor želim!"
Podčastnik pošlje po poročoika Pečka.
Med tem pripeljejo Lujzeka in Tineka.
„Nesrečnež!" reče vjeti častnik. „Ali že no bo konca vašim burkam? Zdi se mi, da sem mesto vas tukaj vjet. Recite torej podčastniku, da ste vi tisti, katerega naj vjarne, ne jaz11.
To ni bilo več potrebno. Režibabo je bil poznan tako dobro pri polku, da eo ga takoj spoznali.
Podčastnik je stopil pred častnika, salutiral in rekel:
„Gospod poročnik, vidim, da sem se zmotil. Prosim pokorno odpuščanja!"
„Nič no d^ne", odvrne dobrovoljno častnik. „Prav za prav ste se obnašali povsem pravilno in previdno".
Zuaaj se začoje ropot in nato se prikaže glava kmeta
„Tako, tukaj imate brizgalno, da bo enkrat miru.
„Kako brizgalno? vpraša podčastnik.
„Nu, brizgaino, katero smo morah lapeljati som!"
„Kdo je ukassl?"
„Kdo?" ponovi kmet in stopi bližje. „Tukaj, ta le gospod poročnik!"
PODLISTEK. Gospod poročnik.
(Slika iz vojtšfeega življenja.)
(Konec.)
,Lojzek, drugače ni kazalo. Ampak sedaj sem tuhtal, kako bi to iz teh klešč spravil. Pripoveduj, kaj se je zgodilo!"
„Pojdiva", odvrne tovariš.
In gredoč po polju, pripoveduje, kaj ss mu je pripetilo.
„Vraga", reče važno stotnijski krojač. „Ordonanc ne s ne s pismom v vas, drugače bo slabo. Glej — tam ga vidim. Ti greš tod k vinogradom, jaz ga pa dohiti m."
In odšel je.
„Hej", kliče Zvorec že od daleč ordonancu. „Ti neseš pismo v vas?"
„Da, za poročnika Pečka".
„Daj meni pismo! Jaz grem itak k njemu, da mu dam ta plašč. Prihraniš si pot in pozno je že tudi."
Ordonanc, ki se je strašansko jezil, da je moral zvečer še v drt;go vas, je bil tega vesei.
„Tako", de Zvorec zadovoljen. „Idi sedaj nazaj in reči korporalu, da ga pusti moja babica lepo pozdraviti On bo že vedel".
„Dobro!" odvrne mož udano in se vrne.
Poveljnik straže jo bil silno jezen, ko je sprejel ta pozdrav.
„Sto in pol zlodajev, tako razžaljeije. Kaj mene njegova babica briga", je grnH. „Čakaj dečko, dobim že te! — Vi pa:l, se obrne k ordonancu, „vi ste pa kobilica, osel, živinče, kakoršne sploh videl nisem
Takoj je moral nek drug, prebrisanejši oditi v so-
sedno vas in javiti, da se nek vojak poti če tam okrog v poročnikovi uniformi. Prvi poročnik, ki se prikaže, se mora zapreti. Tudi patrulje se naj odpošljejo v okolico.
Med tem sta Režibabo in Zvorec prišla v vinogradu skapaj. Počivala sta dobre pol ure, ker je bilo grozdje slučajno prav okusno. Nato sta se plazila previdno Bkozi vinograde k vasi.
Prišla sta že do vaškega plotu, kar se začuje lajanje psa in nek človeški glas pravi:
„Aj, lopovi, že prihajajo, da nam pokradejo grozdje".
Na te besede plane nek mož naprej in za njim kakih pet ali šest drugih, vsi oboroženi s palicami.
Začudijo se pa, ko zagledajo vojaka in častnika.
„Kaj pa delate tukaj ?" vpraša konečno vodja.
Nasproti kmetom dobi Lujzek zopet pogum
„Na", reče zlovoljno. „Ako vas ni najti v vasi, vas moram iskati zunaj. V takih položajih slišite v hiše, razumete?... Brizgalna se mora takoj pripeljati pred stražo in se dati službujočemu častniku na razpolago. Ste slišali ? Takoj!"
Ostri ukaz Režib?be ni zgubi! učinka
„Kakšne homatije so vendar s to brizgalno. Nu, pojdite in zavlečimo jo hitro tja".
Naša junaka si oddahneta.
Ravno sta se menila splaziti v vas, kar sa začuje osoreu „stoj!" in v hipu sta bita obkoljena od vojakov.
Smukniti skoii noge vojaku je bila prva misel Zvoreca Ampak neka železna roka ga je pograbila za vrat.
„Kolega, skozi ljudi se ne gre", pripomni s strašan- i sko ironijo lastnik te roke.
Sedaj je bilo konec vsega. Za nekaj minut sta že j stala v stražnici.
Vendar, ksko presenečenje!
Službujoči častnik h sosedae vasi je bil tu kot — j jetnik.
iMiia^nja kte /"1 lvo, ima „Oofepodnr«k>? Ilovice«* Irot priloge.
izid volitev v Trstu na državne poslance mogočen vt s. Slovanski poslanci so istrskim tovarišem iskreno čestitali na izidn. Slovani se veselijo, da je Trst na tako sijajen način pokazal svoje slovensko lice. Nemci in Italijani pa so razdraženi, ker se jim ne izpolnjuje njih srčna želja, da bi Slovenci kmalu izginili s površja.
— Na Ogrskem je, kakor znano, ministrstvo Wekerle-Košut dalo ostavko. Cesar je poveril ministrstvu, da nadaljuje svoje posle, dokler se ne sestavi novo ministrstvo. Toda Ogri so hoteli, da se zavleče sestava do jeseai, ker takrat imajo orožje v rokah, da izsilijo nove dovolitve za bodočo samostalno ogrsko državo. Dovoliti je treba rekrute in izvoliti delegacije. A cesar je izprevidel to nakano in želi, da se kmalu izvrši sestava novega ministrstva. Košu-tovci hočejo stopiti v novo ministrstvo le, če se jim dovoli I. 1911 samostalna ogrska banka in pa narodno-m»žarske zahteve glede jezika pri armadi. Vendar krona noče o teh rečeh nič vedeti in sedaj se je začela krhati sloga med Košutovci samimi. Nekateri bi radi brez vseh dovolitev vstopili v vlado.
Mala poMH£n&
Dne 9. junija: V Antwerpnu se je 6. t. m. Belgiji slovesno priklopila Kongo-država. Stem je postala Belgija velesila. — Francoski mornariški svet je sklenil vojno brodovje pomnožiti. Letošnjo leto bo imela Francoska 45 oklopnic. — V angleški Indiji so nastali zelo nevarni nemiri.
Dne 10. junija: V Poznanju se je ustanovila nova poljska demokratična stranka. Vodita jo Korfanti in Kuler-ski. — Ogrski listi namigavajo, da se je v predvečerajš-njih avdijencah krona odločila za to, da ostane na vladi Wekerlovo ministrstvo z malimi izpremembami. — Turški sultan je potrdil včeraj 15 smrtnih obsodb. Reformna organizacija v Makedoniji bo odpravljena. — Pri letošnjih cesarskih vajah se prideli vsaki pehotni diviziji artilerijska brigada, štiri poljske in dve hatbicni bateriji. Artilerija se letos tndi udeleži vaj s povišanim stanjem. — Ruski ministrski predsednik Stolypin se na željo nemškega cesarja udeleži sestanka nemškega cesarja z ruskim čarom. — Turčija je velevlasti obvestila, da ne bo trpela, da bi si Grška priklopila Kreto in prosila velevlasti, naj puste na Kreti svoje vojake.
Dne 11. junija: Cesar je sankcijoniral postavo, katero je sklenil deželni zbor kranjski v varstvo planin in povzdigo planinstva, — Turčija je baje poslala velevlastim spomenico, ki naznanja, da Turčija takoj napove Grški vojsko, ako zasede Kreto. — Srbski princ Jurij je vložil na kralja in na ministrskega predsednika prošnjo, da sme izstopiti kot častnik iz srbske armade. — Na Kubi je velika vstaja. Vlada Zedinjenih držav ne pusti objavljati nikakih poročil o vstaji, ki se vedno bolj širi.
Dne 12. junija: Poroča se, da odstopi v kratkem ruski ministrski predsednik Stolypin skupno z zunanjim ministrom Izvolskim. — Letošnje poletne vaje angleške mornarice bodo velikanske. Najeli so 40 ladij, ki bodo brodovju sledile s premogom. — Turška vlada je naprosila velevlasti, naj odpravijo 1. 1905 uvedeno finančno nadzorstvo v Makedoniji. Avstro-Ogrska, Nemčija in Angleška podpirajo Turčijo. — Češki deželni odbor je sklenil, da najame 10 milijonov kron posojila za tekoče izdatke.
Dne 13. junij a: Turčija se hitro pripravlja za morebitno vojsko z Grško. — Listi poročajo, da namerava avstro ogrski poslanik grof Berchtold v Petrogradu zamenjati svoje mesto z londonskim poslanikom. — Angleška baje namerava opustiti svojo protinemŠko politiko in se približati nemškemu in avstrijskemu cesarstvu. — Angleškega konzula na Turškem je na potovanju napadla neka tolpa, ki je streljala in hujskala prebivalstvo nanj. Konzul se je nahajal s svojo slugo v smrtni nevarnosti in je le s težavo pobegnil. — Španski kralj je začel odločno vplivati na povzdigo nravnosti V Madridu, Sevilli in po drugih mestih se morajo na njegov ukaz zapreti plesišča že ob pol 1 uri, med tem ko so bila odprta prej cele noči. Nastopil je tudi proti nenravnosti gledaliških igralk.
Dne 14. junija: Angleški admiral Gamble-paša, ki ima nalogo preosnovati turško mornarico, namerava baje resno odpluti s turškim brodovjem na povelje vlade pred Kreto. — Grška bo baje v enem tednu zbrala v Tesaliji 30 tisoč mož. — Volitve v novi goriški deželni zbor bodo meseca avgusta ali septembra. — Ministrski predsednik Bienerth je bil včeraj iolgo časa pri cesarju v avdijenci, kjer mu je poročal o zadnjih dogodkih v državnem zboru. Cesar je vlado pohvalil. — Na južnem Francoskem je bil grozen potres Razrušenih je pet vasi.
In pokaže na Režibabo.
„A tako!" se nasmeje podčastnik. „Dragi moji, mi ne rabimo brizgalne, peljite jo zopet nazaj!"
„Kaj, zopet nazaj?" reče jezno kmet. „Kaj je to?... Smo znabiti vaši norci?"
„Pomirite se", reče častnik. „Bila je pomota. Peljite jo nazaj, saj je to kmalu gotovo !*
„Ce od nas kateri naredi tako neumnost... nu..." momlja kmet z glavo majaje in odide.
„Režibabo, Režibabo, to bo pa masten račun", reče resno podčastnik.
Poročnik Pečka, ki je prišel kmalu za tem, se ni malo čudil.
„Moj dragi Lujzek, sedaj boš pač dobil malo ričeta".
Obadva zločinca ostaneta čez noč v stražnici.
Drugi dan je prišlo v polkovnem povelju, da sta kaznovana: sluga Lujzek Režibabo in stotnijski krojač Tinek Zvorc, vsak devet dni strogega zapora. To kazen morata odsedeti po manevru.
To je bila „znamenita odhodnica" obeb, zapuščaje vojaško službo.
Koliko je žrtev, se bo še le zvedelo. — V Petrogradu je zgorel veliki tovorni kolodvor Nikolajske železnice. Kolodvor je bil zažgan, da se prikrijejo velika poneverjanja
Razne novice.
*	Cenjene naročnike opozarjamo, da se z današnjo številko liat vsem naročnikom, ki še niso plačali naročnine za leto 1908, nstavi.	Upravništvo.
*	Javna zahvala za blagohotni dar v znesku 100 K, ki so ga ravnokar poslali prevzvišeni knezoškof dr. Mihael Napotnik „Podpornemu društvu organistov". Ker so se nas Častni ud prevzvišeni gospod knezoškof že tretjikrat na tako ljubeznjiv način spomnili, izreka podpisani v imenu vseb ponižno vdanih organistov lavantinske škofije najtoplejšo zahvalo in stoteri Bog plačaj !
Karol Bervar, predsednik.
*	Promocija. Včeraj je bil na Dunaju promoviran za doktorja vsega zdravilstva Anton Heric, doma iz Vučjevasi pri Ljutomeru
gotovo naša, saj kdor zanpa v Boga, je močen kot lev ic ne bo nikdar osramočen. Pri vsem pa se spominjajmo besedi pesnika, ki pravi:
Nikoli narod ne zagine, če tudi ga ves svet tepta; ki poln kreposti je vrline, poln vere v sebe in Boga.
Potem naj le sovražniki prete nam krog in krog; saj mi smo domu stražniki, in stražnik bo mu Bog!
Konferentisti, zbrani dne 7. junija t. 1. »a de-kanijski konferenci v Kozjem, so darovali 41 kron za obrambno delo obmejnih Slovencev.
Slovenskim pesnikom fl Za dan obmejnih Slovencev rabimo navdušeno „pesem obmejtuh Slovencev", ki se bi pela po vseh naših društvih £a ki bi postala himna obmejnih Slovencev. Najboljša došla pesem naj bi bila budnica obmejnih Slovencev, klic po samoobrambi, krepak poziv na boj proti sovragu aaroda. Ko dobimo pesmi, sledi efrak poziv slovenskim skladateljem. Pesmi naj ae do 1. julija pošljejo uredništvu „Slovenca" v Ljubljani,
Častna člana. Slovensko katoliško akademično	; * Odvetniški tarif se je časovnim razmeram primerno
društvo „Danica" na Dunaju je imenovala dr. Su-	\ preustrojil z naredbo justičnega ministrstva od 3. junija t. 1.
steršiča in dr„ Žitnika svojim Častnim j&lanom ob pri-	j Posebno se je odpravilo posamezne prednosti, katere so nži-
liiH ndflinmHhm.oimmT.aVo lirra	vali odvetniki po nekaterih večjih mestih v primeri s svo-
liki ustanovitve - slovanske lige katoliških akademikov.;
Imenovanja. Pristav južne železnice Schnepf v Mariboru je imenovan za postajenačelnika v Rušah. — Dr. Valentin Kermavner iz Celja je imenovan za referenta pri davčnem oddelku mariborskega okrajnega glavarstva.
Iz Učiteljske službe. G. Leopold Viher, učitelj v Dobju je nastavljen na ljudski šoli v Skalah. Stalno je upokojen učitelj Andrej Simonič v Cmureku.
* Učiteljska mesta. V političnem okraju okraju Ljutomer so razpisana: Na petrazredai ljudski šoli pri Mali nedelji mesto učitelja oziroma učiteljice s prostim stano-
jimi tovariši po manjših krajih.
* Zelo pristransko postopa o. kr. družba za deželno konjerejo na štajerskem Svoje oglase objavlja le v nemškik listih in v Štajercu. Nehote se nam vsiljuje misel, da e. kr. družba za deželno konjerejo prezira Slovence, drugače si takega postopanja ne moremo tolmačiti. Zato pa družbo uljudno vprašamo, ali je ustanovljena samo za Nemce in nemškutarje, in ali so naj Slovenci izključeni od njenih dobrot? Prosimo pojasnila!
Sfldmarkirto naseljevanje. Najhujša rana, ki jo je Siidmarka zadala Slovencem, je pokupljena slovenska
vanjem; na petrazredni ljudski šoli pri Št. Jurju ob Sčavnici zemlja, na katero nam je naselila protestantovske Nemce, mesto učitelja. Prošnje do 10. julija t. 1.	| Dosedaj je pokupila skupno 800 oralov, lani 140 oralov.
*	Letošnji novomašniki lavantinske škofije. Novo mašo ' Naselila je skupaj 28 familij z 170 dušami, lani 6 družin bodo darovali čč. gg. četrtoletniki: Kren Franc, pri Sv. \ z 36 dušami. V Št. Ilju samem je pokupila 600 oralov in Ilju v Slov. gor., dne 1. avg., pridiguje preč. g. Davorin | naselila 22 družin z 136 člani, v Marenbergu je kupila 200 Roškar, župnik pri Sv. Florjanu pod Bočem. Kuhar Anton, ? oralov in naselila 6 družin z 34 člani. Od leta 1906 do pri Sv. Petru in Pavlu v Ptuju, dne 8. avg., pridiguje vlč. f konca 1908 je v ta namen izdala 207.000 K. To je g. Franc Letenja, kaplan v Šmartnem pri Slovenjgradcu. ■ žalostna povest potujčene zemlje!
Rampre Franc, v Stopercah, dne 8. avg., pridiguje vlč. g. j Siidmarkina dvajsetletnica mora vzdramiti tudi naj-Janko Širec, kaplan istotam. Rop Franc, pri Sv. Lenartu v | mirnejšega in najbolj zaspanega Slovenca, da stori, kar je
Slov. gor., dne 8. avg., pridiguje preč. g. Gašpar Zemko, " —;----"" Y ' ....... *
župnik v Puščavi. — Cč. gg. tretjeletniki: Baznik Ivan, pri Sv. Križu pri Kostanjevici na Kranjskem, dne 1. avg., pridiguje vlč. g. Anton Penič, kaplan pri Sv. Rupertu nad Laškim. Erhatič Martin, pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji, 22. avg., pridiguje preč. g. Miroslav Horvat, župnik pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. Geratič Ivan, pri Sv. Treh Kraljih v Slov. gor., dne 15. avg. pridiguje vlč. g. Ivan Zel, kaplan pri Sv. Jakobu v Rožu na Koroškem. Lassbacher Anton, v Negovi, dne 15. avg., pridiguje vlč. g. Ivan Vogrinec, kaplan v Braslovčah. Škofič Marko, pri sv. Martinu pri Vurbergu, dne 22. avg., pridiguje mil g. Franc Moravec, kanonik in stolni župnik v Mariboru. Žagar Ivan, pri Sv. Petru v Savinjski dolini, dne 8. avg; pridiguje vlč. g. Paul Žagar, kaplan v Gornji Polskavi
*	Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči dobrotniki in dobrotnice: Okrajna posojilnica v Ormožu 40 K; posojilnica v Slatini 30 K; Jurkovič Mart, dekan 10 K; Radoslav Marzidovšek, voj. kur. 10 K; posojilnica in hranilnica v Šmarju 80 K; Voglar Radoslav, organist, nabral na gostiji Antona Bremer pri sv. Barbari nižje Maribora, 16 K 20 v; Zacherl Fran, učitelj, nabral na gostiji Babič-Puconja v Ljutomera 15 K 60 v. SlaviČ, župnik, 2 vreči krompirja; od sv. Ane dve vreči jabolk. — Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stoteri Bog plati!
*	Društvom. S. K. S. Z je te dni razposlala formu-larje za statistiko društev, ki je naj blagovolijo p. n. članice takoj izpolniti ter poslati S. K. S. Z v Maribor. Mnogo društev že dolgo ni naročilo obmejnega koleka. Naročajte ga. Vsako pismo naj bo kolekocano z obmejnim kolekom. Vsako društvo naj priredi letos eno piedstavo na korist Društvenemu domu v Št Iiju Pri vsaki priložnosti agitirajte med svojimi člani-prijatelji in znanci za nase časopisje: „Slov. Gospodar", „Naš Dom", „Straža".
*	Pozdrav mladenke Kristine Vraz na mladeniškem shodu v Cerovcu dne 13. t. m.: „Spoštovani zborovalci! V imenu svetinjskih mladenk vas danes pozdravljam s prisrčnim veseljem, dragi mladeniči, ki ste se v tako obilnem številu zbrali od blizu in daleč, da zborujete tukaj na rojstnem domu nepozabnega pesnika Stanka Vraza. Bodite nam iskreno pozdravljeni.
Tuksj se je rodil ta veliki mož, kateri sije, posebno med brati Hrvati, nesmrtno proslavil svoje ime, a tudi Slovenec ga ne zabi. Ne bom naštevala njegovih zaslug za slovenski narod, saj so kolikor toliko že vsakemu znane. In tukaj naj teče zibel mladinskega gibanja za našo dekar nijo. Ali je to brez pomena? Gotovo ne, saj nam je Stanko Vraz, katerega rojaki smo, v marsičem res pravi vzor.
Poučili in navdušili se bodete danes zlasti vi, vrli mladeniči, ki imate dobro srce in krepko voljo v vsem, kar zadeva vašo katoliško-narodno izobrazbo. Le v tem dobro poučeni in navdušeni lahko nastopite resen boj i zagrizenimi sovražniki in nasprotniki našega versko-narod nega prepričanja.
Me mladenke pa ne bomo zaostajale za vami. Pridružiti se hočemo vam ter vas po svojih močeh podpirati v tem, nekdaj ne, a dandanes tako potrebnem boju. Z zdru-
v njegovih močeh, v rešitev slovenske domovine. Če se odločno ne postavimo v bran ne samo z besedami, temveč pred vsem z dejanji, bo nemški Mihel prodiral vedno bolj na jug. V njegovem spremstvu ni samo tisti, ki povsod vseja v tla vsenemško frankfartarico, ampak tudi nemški protestantovski pastor. Torej bodi naše geslo: v obrambe rodne zemlje in podedovane vere!
*	Delavni hofrat Pretekli teden se je vršila v proračunskem odseku, v katerem sedi izmed štajerskih Slovencev samo Ploj, razprava glede mesta nemškega okrajnega nadzornika za Sp. Štajer. To je zopet nov atentat Nemcev na slovenski Sp. Štajer, katerega bi moral hofrat Ploj, kot štajerski poslanec, odvrniti. Toda Ploj je molčal. Edini kranjski poslanec Gostinčar se je izrazil proti temu in zahteval, da se to ne sprejme, toda je s svojim predlogom propadel, kar dovolj kaže nedelavnost Ploja. V vseh krajih vlada veliko, popolnoma upravičeno ogorčenje nad takim delovanjem slovenskega (?) poslanca, ki takorekoč skrbi za ponemčenje Spodnjega Štajerja. Kaj bo porekla k temu teta „Sloga"?
*	Agenta Verasa, ki je na nelep način agitiriral na Studencih za generala Kokovca z blaženo nemščino, zagovarja tudi — „Sloga". Čudimo se! Nje dolžnost bi bila, da tudi ona resnioo poroča in razkrije nelepo dejstvo za stopnika slovanske (?) banke. Toda ona ga v' velikem narodnem navdušenju še roko v roki z lažnjivim „Nar. Dnevnikom" zagovarja. Spominjamo se pregovora: „Povej mi, s kom občuješ in povem ti, kdo si". Pride ša lahko dan, ko bomo slišali „Slogo", ki bo klicala z novim deželnim poslsncem Kukovcem: Več nemščine!
Woschnagg — Schuft — zaušnica — Sokol. Šoštaqj-ski Woschnagg je dal pretekle dni opraviti nekaj celjski sodniji. Učitelj Aistrich je namreč proti njemu kandidiral s plakati, v katerih je poživljal Nemce, naj ne volijo slovenskega renegata. Aistrichu in njegovim privržencem sc pa celjski klikovci to kandidaturo jako zamerili. Trgovec in novi protestant Gustav Stiger je imenoval Aistricha „Schufta", njegovemu prijatelju Bayerju pa je dal celo zaušnico. Aistrich in Bayer sta po dr. Hrašovcu tožila Stigerja. Stigerjev zastopnik, protestant dr. Zangger je Stigerja zagovarjal, češ, da Woschnagg ni renegat. Hra-šovcev koncipijent dr. Koderman pa je v imenu Aistricha in Bayeija ter v svojem imenu izjavil, da „je bil poslanea Woschnagg ud Sokola, da je plačal udnino, da je nosil sokolski kroj, da je pri taki priložnosti plapolala raz hišo njegovega očeta slovenska trobojnica: to smo pripravljeni vsak čas pred sodnijo dokazati". Dr. Zangger je izjavil, da je to povsem neresnična trditev, katero bo oddal na pristojno mesto. Sodnija bo še torej enkrat morala razsoditi, ali je Woschnagg res renegat. Če mu sodnija to dokaže, bo moral odložiti tudi poslaniški mandat. Zakaj kot kandidat je kazal na shodu v Laškem trgu listine, iz katerih s« bojda vidi, kakor je zatrjeval laški dr. Mravlagg, da Woschnagg ni renegat, da ni bil ud moiirskega Sokola. Nemci so tudi Woschuagga volili radi tega, ker je „Deutsche Wacht" pisala, da Woschnagg ni bil Sokol. Dr Mravlagg in „Deutsche Wacht" sta tedaj enako v škripcih kakor
ženimi močmi vzamimo v roke meč prave izobrazbe in vsi ? Woschnagg, bratranec bivšega slovenskega poslanca Ivana naši versko-narodni škodljivci nam ne morejo kaj. Delujmo ] Vošnjaka, ali stričnik Mihaela in dr. Josipa VoŠnjaka — složno, srčno in odločno, zaupajoč v Bega, in zmaga bo j prvoboriteljev štajerskih Slovencev. Zazdaj je obsodil
aodnik d. s. s. Erhartič Stigerja za „Schnfta" in za zaušnico na 120 K kazni.
*	„Sudmarka" je obhajala dne 6 t. m. v Gradcu svoj 20. občni zbor. Za razširjanje nemštva je uporabila dosedaj eden milijon kron. Več kot 400.000 K je izdala kot darove, več kot 500.000 K je uporabila zato, da pridobi nemške gospodarske postojanke. — Priznati se mora, da so Nemci v podpiranju svojih društev res požrtvovalni. Slovenci sicer nismo tako bogat narod kakor je nemški, a nekoliko bolj požrtvovalni bi že tudi lahko bili, kjer se gre za dobro stvar. Ako se hočemo uspešno boriti proti našim narodnim zatiralcem, moramo imeti tudi sredstva na razpolago. Zato pa naj ne bo nobenega zavednega Slovenca, nobene zavedne Slovenke, ki ne bi vsaj nekaj po svojih denarnih zmožnostih daroval za obmejne Slovence.
*	Mesto Gradec je poslalo na mesto bivšega železniškega ministra Deršate, ki je odložil svoj mandat, ko je postal Lloydov predsednik, mariborskega deželnega poslanca Wastiana v državni zbor. Prve volitve so se vršile 8. junija. Proti Wastianu sta kandidi-ala krščanski socialec Neun-teufel in soc. demokrat dr. Schacherl. Wastian je prišel s kršč. socialcem Neunteuflom v ožjo volitev, ki se je vršila v soboto dne 12. t. m. Soc. demokrati so delali na vse kriplje za Wastiana, Neunteufel je že prej odstopil od kandidature in tako je Wastian lahko zmagal. Deželnemu poslancu dr. Kukovcu pa čestitamo, da se druži z ljudmi, ki so vse svoje moči zastavili za istega Wastiana, ki so ga pred dvemi leti v Mariboru vrgli.
*	Zc S. K. Z.: Kot odgovor na napade liberalnega časopisja g. deželni poslanec Meško 5 K. Hvala I
*	Za obmejne Slovence: Vesela družba, zbrana v društvenem domu bralnega društva na Gomilskem 11 K 73 v. Živeli 1
*	Za Draštvenl dom v Št. Ilja: Vojaški kurat č. g. Rade Mar-zidovšek 10 K. Posnemajte 1
Rojaki! Slovenke! Društva! Spominjajte se z darovi „Sentiljskega
doma"!
Mariborski okrtf*
m Pred mariborske porotnike pride v soboto 19. t. m. urednik ptujskega Štajerca Kari Linhart. Toži ga celovški odvetnik dr. Brejc.
Prva žrtev pri stavbi novega dravskega mostu v Mariboru, je bil v sredo dne 9. junija 1.1. 45 letni delavec Franc Hauaenbach, kateri je iz odra tako nesrečno padel, da se je na desni nogi težko poškodoval in ga je moral rešilni voz odpeljati v bolnišnico.
m V Rušah je umrl v soboto 12. t. m. abiturijent celjske gimnazije Franc Gril, ki je dovršil vse razrede z odliko. Škoda mladega življenja in vrlega Slovenca. Bog mu izpolni lepe nade, ki jih je gojil v svojem dobrem srcu! N. v m. p.
D. M. t Puščavi. Na binkoštni pondeljek in v nedeljo dne 6. junija smo se zbrali v lepem številu pri gostilni g. Josipa Brezonelija v Činžatu, kjer so nam naša pridna dekleta in fantje priredili prav lepo zabavo. Dekleta so nastopila kot igralke že drugokrat na gledališkem odru in sicer s prekrasno igro „sv. Cita". Pri tej igri smo videli Citino veliko zasmehovanje, ki ga je morala prestati v službi zaradi pobožnosti od svojih soposlov in dekel, ki so jo celo tako daleč pri goapej očrnile, da je mogla od hiše. Pa kmalu se je izkazala njena nedolžnost, in bila je imenovana za angelja tiste hiše. Igra je bila res zelo ginljiva, ker je sleherna igralka svojo ulogo častno rešila. Za tem so še pokazali fantje svojo spretnost, ko so igrali burko „Krčmar pri zvitem rogu". Tukaj pa že ni bilo drugače, da si se moral prav pošteno smejati. In glavni povzročitelj smeha je bil seveda krčmar, ki je bil v nedeljo med mašo od dveh postopačev ogoljufan, od brivca zavratno ostrižen, in nazadnje od svojega soseda lepo potolažen. Vsa čast igralkam, in igralcem. Še nekaj ne smemo pozabiti namreč: lepega petja glas, ki smo ga slišali pred, med in po igrah iz odra. V obče se glasi želja pri nas, le večkrat nas še tako razveselite.
m Hoče. Iz popotne torbe. Na svojem potovanju okoli po svetu zajdem na dan Sv. R. T. tudi v Hoče. Ko se takole sprehajam, zagledam naenkrat gručo ljudi skupaj; grem bližje in vidim slavne „fajferberkare", kako gledajo pri „Depotkamri" nepremično na nekega govornika. Poslušam, in kaj čujem? Neki mož se strašno trudi govoriti po nemško, a je take kolobocije skup splavil, da ga gotovo niti polovica ni razumela. Ko se te ceremonije končajo, pa zakričijo „fajferberkari" na povelje trikrat: heil, heil, heil! Ali so te besede veljale nemškim piklhaubarjem, tega ne vem, ali dosti žalostno je in sramota, da nas na naši domači zemlji očividno izzivajo. Kakor sem pozneje zvedel, ni v „fajerberu" niti enega Nemca. Potemtakem je pač škandal, da se dajo kmetje komsndirati od priseljenega trgovca Sta-nitza. Hočki možje, kar Vas je še prstenih in narodnih, zdramite se in ne dopustite, da bi se izzivalo v Hočah s „heil" klici. Ker sem zadnjič bral, da se v Slivnici tudi s tem precej odlikujejo, jo mahnem tudi tje ob priliki. Če se bo spet kaj nabralo v mojo popotno torbo, tedaj Vam g. urednik spet kaj pišem. Do tedaj zdravi!
m Sv. Križ pri Mariboru. V nedeljo dne 13. junija j je pri nas močno divjala nevihta s točo ter napra- j vila tudi veliko škode. Popoldne od 4.-5. ure je pa ! udarila strela v hišo kmeta Filipa Galunderja, pa k sre& sai napravila nobene znatne škode, le dimnik, skozi katerega je letela strela, se je nekaj porušil, ter streho poškodoval. V hiši in kuhinji je bilo isti čas 6—7 oseb. Največja sreča je pa, da strela nt nikogar ubila, ko je že letos spomladi enega na njivi ubilo, ko je grude tolkel. Toča je tako padala, icfa je
bilo vse belo po tleh. Se danes je toliko toče, da bi jo lahko grabil. V sosednji župniji Sv. 'Jiurija je tudi 'udarila strela in so zgorele trem posestnikom njihove hiše.
Čudna Strela. V sredo pred sv. Rešnjim Telesom ja okoli Slov. Bistrice strašno bliskalo in treskalo brez dežja. Udarilo je v Gladomeskem v fari sv. Venöeäla v neko kmetijo, ko sta mož in žena ravno večerjala. Strela je gospodarja ranila po hrbtu in raa razčesala eno hlačnico, a ženi je skočila v nogo, da zdaj hodi po palici. Oba sta ležala omamljena v hiši, ki je že gorela z velikim plamenom. Sosedje so oba potegnili iz smrtne nevarnosti in so rešili tudi živino. Drugo je vse zgorelo. Mož se je prvi prebudil iz omedlevice in se po štirih plazil po travi. Gospodinja je ohromela na eni nogi. Oba pravita, kako strašen je bil trenutek, ko je strela priletela skozi okno v ] skledo in odtara se razdelila in ju vrgla na tla. Treska in hudega vremena, reši nas o Gospod!
m Št. Ilj t Slov. goricah. Stari šentiljski kronist zabeležuje izza nedelje 13. junija spet dve slavnosti v Št. Uju. Slovenska „Posojilnica" je obhajala, sicer na skromen a vendar slovesen način desetletni svoj obstoj. Proslavil je zavod svojega ustanovitelja in vseletnega načelnika duh. svetnika vlč. g. M Kelemina. Kdor pozna naše razmere, mora priznati, da gre pred vsem temu gospodu vsa hvala, da je naša Posojilnica se tako lepo razcvetela in da je toliko blagodejno - dobrega storila v prid našega slo verskega ljudstva v Št. Ilja. V lepo okrašeni posojilniški sobi smo ta dan odkrili veliko sliko našega ljubljenca - slavljenca. Občni zbor je bil izvanredno dobro obiskan. Gospoda župana Haue in Thaler sta podala poročilo o delovanju zavoda in sta v vznesenih besedah slavila in orisala delovanje našega desetletnega načelnika č. g. Kelemina. Res, lepo je bilo! — Mi smo lepo in mirno obhajali naša slavlje, dočim so v „Südmarkhofu" z divjo strastjo in gnjevom nemški neod-rešenci slavili svoj ,.Sonnwendfeier". A niso imeli sreče! Sam fiasko ia smolo terpentinasto! Cela šuma cap frank-| furtarskih je čakalo na „stotine in stotine" obljubljenih — | a tristotrinaj8t medvedovih senc — nikogar skoraj ni bilo! \ Zdi se, kot da je tudi pri „heil-vrabcih" sreča, a še bolj ! s — pamet — v zakupu v deveti deželi! Čestitamo Vam! ;
m Št. Ilj t Slov. goricah. Naši Südmarkovci so se i preteklo nedeljo grozno hudovali nad zlata in srebra vrednim | dežjem, ki je tako blagodejno namočil suho našo zemljo! ; Zakaj? Ker niso mogli nemški in nemškutarski neotesauci i v turnarskih capah rogoviliti po našem Št. Ilju in kazati j ; svojo puhlo pamet. Glejte kmetje dragi! Vi ate si tako zelo ! j želeli božjega dežja, Südmarkovci pa so ga še preklinjali I iz same svoje nacijonalne zagrizenosti in nestrpnosti! Res, ? pamet je boljša kot žamet!
m Št. Iljski dom. Prvo je bilo vrlo ljutomersko bralno društvo, ki je priredilo 6. junija veselico na korist Št. Ilju. Rodoljubi ljutomerski so res vzgled vsem našim! Ko bi le že skoraj se vsa naša društva odzvala pozivu S. K. S. Z. in priredila tekom poletja večje veselice na korist našemu Št. Ilju! Šentiljske Slovenke in Slovenci se vrlo dobro gibljejo in branijo pred tujim navalom, zatorej pohitite jim vsa društva, vsi posamezniki, vsi rojaki na pomoč, da ne omagajo v težkem in ljutem boju!
m St. Jurij ob Pesnici. Pretočeno nedeljo (13. t. m.) okoli 5. ure popoldne je nevihta prav hudo razaajala v naši župniji in je strela na dveh krajih zažgala. Na Gornji Pesnici pri posestniku S. Zemljiču p. d. Loranu so zgoreli hlevi in gospodarsko poslopje ter vsa goveja živina med groznim tulenjem, le svinje so rešili. Gospodar je ob času nesreče bival v Gradcu in ga čaka pri vrnitvi žalostno presenečenje. — Kmala na to je treščilo na Spod. Pesnici v Rapičevo viničarijo, ki je bila, ker lesena, takoj vsa v ognju. Viničar je rešil le golo življenje, vse drugo je vzel požar. Precej je švignil plamen na sosedno Rešovo kočo, ki je tudi popolnoma pogorela, vendar je viničar svoje reči srečno rešil. Pozno v noč so sikali plameni proti dežnim oblakom, a drugi dan je krasno jutro zasijalo nad žalostnim pogoriščem . . .
m Makole. Za deželnozborske volitve je bila pri nas huda gonja, katero so štajerčijanci strastno vodili po naši župniji za njihovega tolikokrat že propadlega kandidata. Vodji sta bila že več let znana agitatorja Franc Osebek, trgovec in Andrej Juršič, krčmar z njegovim bolehavim komijem.
m Lušečkavas pri Poljčanah. Dolgo časa že gledam in opazujem po strani naše občinsko vodstvo in sploh to kolobocijo, katera je med našimi obžani. Čadni ljudje so to! Niti sosed sosedu ne zaupa; seveda modri so pa eden čez drugega, da celo modrega Natana prekosijo. Vse to pa izvira od tod, ker zajemajo modrost od „Štajerca".
Že leta 1907 smo imeli pri nas občinske volitve, zaradi nekih nepravilnosti so bile ovržene in zopet smo poslali naše možakarje na volišče. Ti pa so kozla vstrelili izven lovske dobe in zopet bodemo morali voliti. Vsi bi bili radi župani, pa le enega zna zadeti ta visoka čast. Volitve, volitve in zopet volitve so naše može spravile tako daleč da so nam že napravili okrog 80 kron nepotrebnih stroškov katere bi ti modrijani naj sami plačali. No, pa ker vsaka šola stane denar, zato jim odpustimo, vsaj za zdaj, ko so dobili v roke občinski red, katerega gotovo prav pridno prebirajo.
Možje volilci, dajte vendar napraviti red v občini, pometite s takimi starokopitneži, kateri niti peresa v roki l držati ne znajo in volite može, kateri ne poznajo podkupo- ; vanja iz gostiln in strankarstva, volite može, kateri bodo i delali v prid in blagor občine, ne pa da bi se prepirali in pričkali za prazno orehovo lupino, med tem ko je veverica že davno jederce snedla. Poskrbite malo za popravilo naših ' cest in druge potrebne naredbe, sicer vas na svoje stroške pošlje pred egiptovske piramide občudovat, kaj zamore vstrajna in združena človeška modrost in roka — opazovalka in volilka.
m IX. Izkaz za „Šentiljski dom", od 20. maja do 14. junija. Friderik Horvat, župnik Št. Lovrenc n. M. iigubljeno stavo ob volit-
vah 6 E, O. Skamlec, kaplan Ljutomer 11 K, ki so jih nabrali udeleženci pri blagoslovljenju krasne kapele v Babincih; „Naša Straža" v Ljubljani (v osmem izkazu omeajenifc) 2600 K; Katol. iiobraž. društvo v Biljah pri Gorici 10 K; Slovenska posojilnica na Koroškem 60 K; I. Traven, ravnatelj „Z. Z." v Ljubljani 10 K; Rudolf Span v veseli družbj v Zagorju pri g Romiha po goapej A. Kolman nabral 6 K; Rodoljubna Slovenka '25 vin.; neimenovani duhovnik v Maribora 20 K; profesor Fon v Celju 6 K; Franc Cerjak, Šmarje pri Jelšah 3 K; Alojzij Kokelj, župnik na Vorberga nabral na pastoralni konferenci v Ptuju 22-22 K z željo: „Gospodje posnemajte!" Bralno društvo za ljutomersko okolico dohodek pri veselici dne 6. jun. 60 K; Nina Ivančič Ljutomer mesto Cir. Met, družbi za šentiljski dom 5 K; O. Škamlec, istotako 2 K; Erua Razlag 1 K; Dragotin Novak 1 K ; B. Erhatič 2'68 K, nabrala 'esela dražba pri g. Poplatniku v Oslušovcu pri Vrl. Nedelji; J. Kolman, Slivnica p. Mariboru, kot odgovor za napad v „Štajerca" 2 K. Josip Bambič, kaplan, Poljane n. Škofjo Loko 6 K; Neimenovani, vrli rodoljub v mariborski okolici 10 K; Fiala Marija, trgovka, Št. Ilj 2 K; Janko lic, kaplan, Sv. Pavel pri Preboldu 12 K, nabral v veseli družbi; Antonin Lomšek, učitelj Kal-Avče, Goriško 2 K; „Posojilnica" pri Št. Ilju v 81. gor. del čistega dobička 8686 K. V tem izkasu 2932-41 K. Vsega skupaj 5627"95 K. Kdo še dvomi nad slovensko požrtvovalnostjo! Mal narod Bmo in ubog, ali za „dom" šentiljskih bratov pa iina res vsak pravi rodoljubni Slovenec in Slovenka nekaj kronicl Sedaj Bmo šentiljski Slovenci in Slovenke že dobili spet nov pogum, novo korajžo za brambo narodnega mejnika! Srč-kana hvala in zahvala vsem bratom in sestram, društvom in posojilnicam ki se nas spominjajo in ki se nas še bodo spominjalil Na zdarl St, Ilj v Slov. goricah, 14. junija 1809.
Za stavbeni odbor: Fr. Thaler t. č. predsednik.	Franjo Žebot t. č. blagajnik.
m Kmetijska zadruga v JareninI ima 20. junija t. j. v nedeljo po večemicah svoj občni zbor v Čitalnici. Vspored: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjeaje ra-runsksga zaključka za 1. 1908. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.	Odbor.
Ptujski okraj,
Mladeniški shod v Cerovcu na Stanko Vrazovem domu
Živahno gibanje je vladalo za to lepo prireditev. Od blizu in daleč je prišlo veliko število mladeničev, pa tudi dekleta, možje in žene so prišli v mnogobrojnem števila.
Predpoldne je bilo v svetinjski farni cerkvi za mladeniča slovesno sv. opravilo, pri katerem je govoril po-dučne in navduševalne besede prof. dr. Hohnjec. Nato se mladeniči odpravijo v Cerovec, kamor jih je tako vabljivo klicala velika trobojnica iz Stanko-Vrazovega rojstnega doma.
Okolu pol drage ure se je zbrala velika množica, ki ja željno pričakovala začetka. Shod je otvoril dr. Hohnjec, ki je v svojem govoru posebno naglasil veselje, da se ta prelepi shod na rojstnem domu velikega zagovornika slo-vensko-hrvaške vzajemnosti vrši. Potem so bili v predsedstvo shoda izvoljeni deželni poslanec Meško, mladeniča Karba in Pučko. Poslanec Meško, kot predsednik odda najprej besedo hišnemu gospodaiju g. Vrazu, ki vse navzoče prisrčno pozdravi ter želi shodu najboljših uspehov. Mladenič Pelo poidravi v imenu svetinjskih župljanov; v imenu mlade-niške „Mar. Družbe" pozdravi eden nje vrl Član v kaj lepih besedah ter vabi vse mladeniče pod Marijin prapor. Presenetila nas je tudi v imenu deklet vrla potomka svojega velikega strica Kristina Vrazova z lepim pozdravom, katerega na drugem mestu doslovno priobčimo.
Občudovali smo mlado govornico, kateri so navzoži živahno ploskali. Predsednik Meško se lepo zahvaljuje za prelepe besede, govori o razmerju med Kmečko zvezo in Zvezo slov. mladeničev, potem odda besedo nadrevizorja Pašenjaku, ki v poljudni besedi razvija mladinsko vprašanje. Posebno priporoča gospodarsko izobrazbo, obisk gospodarskih tečaje? in da marsikak lep svet navzočim mladeničem. Dr. Hohnjec poudarja dvojno vez, ki nas druži, skupna načela in skupno delo za iste vzore, dostavlja, da nastaja vedno večja potreba, tudi za dekleta astanoviti nekaj podobnega kot je za mladeniče Z. S. M. Ekonom Novak nam razkrije marsikake zanimivosti, ki jih lahko dan za dnevom doživimo med našimi ljubimi prijatelji, liberalci. Napadajo nas na razne načine po časnjkih, vlačijo po zobeh v gostilniških beznicah, toda mi vendar ne zgubimo korsjže, ampak delamo krepko in vztrajno naprej na njih veliko jezo in strah.
Mladenič Sut omeni nasprotnike našega naroda, mladinskega gibanja pa še posebej, to so nemškufcarji z ozadjem raznih Siidmark in Schulvereinov, in z nemškutarji gredo roko v roki, če se gre proti poštenim krščanskim Slovencem, tudi liberalci. S takimi ljudmi se mi ne moremo družiti in skupno delati, ampak začeti proti njim resen in stvaren odpor. Nato so še pozdravljali in navduševali mladeniči Meško, Pučko, Majcen od Sv. Tomaža, Plaveč od St. Jurja ob Sčavnici, Horvat iz Juršinec, Novak iz Ljutomera, žnpnik Bratašek, kaplan Štuhec, dr. Hohnjtc. Pismene pozdrave so poslali č. g. kaplan Ozvatič iz Ike in mladenič Kolman iz Šlivnica. Med splošnim navdušenjem so zborovalci zaklicali spominu pesnika Stanka Vraza trikrat „Slava" in „Živio", na kar se je to lepo zborovanje zaključilo.
p Sv. Barbara v Halozah. Dne 29. junija se vrši ob vsakem vremenu mladeniški shod pri romarski cerkvi- podružnici Sv. Ani za Haloze ter sosedne župnije Dravskega polja. Natančneji vspored ob priliki. Mladeniči, agitirajte za ta shod!
p Sv. Barbara v Halozah. Naša pošta je vendar enkrat dobila dvojezični pečat, za kar se imamo zahvaliti posredovanju poslancev Kmečke zveze. Morda se bode tudi skoraj uslišala naša prošnja za poštnega sela. — Deželnozborske volitve so bile pri nas jako burne. Vkljub temu, da se je Kitek, kije pri nas učiteljeval, pri nas osebno predstavil za kandidata, smo ga mi vendar zavrgli ter volili dr. Korošca, ki nam je dne 25. aprila pri Sv. Ani lepo razvil svoj program. Naše učiteljstvo je strastno agitiralo za Kitcka, a ljudstvo jih ni ubogalo. Ogorelec ima na muhi zlasti našega za vse dobro vnetega in vsestransko delujočega župnika, ker Bmo mi farani njegov glas rajši posluša'i kakor pa sladke besede učiteljev — l lojevcev. Ogorelec si je do-
mišljeval, da ima nas Barbarčjce že v žepu, ker se dela in šopiri kakor kakšen bog tu med nami. Mi pa dobro -r vemo, da je gospod v denarnih zadregah, zato hrepeni po zvišanju plače, katero mu je obljubil hofrat Ploj.
p Sv. Barbara v Halozah. (Odgovor „Štajercu".) V ■ predzadnji številki „Štajerca" z dne 6. junija napada neki I „Vohaj" zelo na nesramen in obrekljivi način vlč. g. Ivana i Vogrin in nazadnje bi pa še rad prahove po cerkvenih l stolih iskal. Podpisani povabim tistega „Vohaja" in obenem " tudi štajerčevega urednika K. Linharta, da prideta vsako ' nedeljo in praznik k Sv. Barbari v Haloze v cerkev prah brisati, in med sv. opravilom bosta stala vsak pri svojih vratih in jih bodeta zapirala, da ne bo prepiha. Za ta lahek opravek obljubim vsakemu vsakokrat 2 K in še liter vina na vrh. Poglejta, kako dobri zaslužek bosta imela in za to le pridita za gotovo vsakokrat. Uljudno vabi Ivan Pišlar, organist in cerkvenik.
p Od Št. Janža na Dr. p. smo priobčili v zadnji številki dopis, v katerem se neopravičeno napada ptujski okrajni šolski svet, češ, da se ni oziral na želje prebivalstva na deželi, na sklep kr. šolskega sveta v Št. Janžu na Dr. p., na sklep učiteljske konference istotam in se bode končalo šolsko leto z 31. julijem. Dopisnik je bil gotovo napačno poučen. Dobili smo v roke uradni list ptujskega okrajnega glavarstva z dne 27. maja t. 1., v katerem se naznanja, da je sklenil okrajni šolski svet ptujski, povratno preložiti glavne počitnice na vseh tamokrajnih ljudskih šolah iz dobe od 16. julija do 15. septembra v dobo od 1. septembra do 31. oktobra in določiti začetek šolskega leta jednotno na dan 1. novembra. Ta sklep se ima izvršiti že letos. — Uredništvo.
p Šikole. Našega Johana Kušarja že poznate. Njegovo nemško srce bije vedno po trikrat, kakor so volitve v okrajni zastop pokazale. Kot komisar je poklical v volivno komisijo tri osebe, ki bi naj menda najprej gledale častno zmago Ornikovo; prvi se je nekoč javil kot zastopnika nemške stranke, drugi je edini v celi veliki župniji, ki ni dal g. kaplanu in organistu nič zbirce, tretji je pa zaklical pri štetju glasovnic živio, ko je bilo videti prvikrat Ornika. Bili so torej v komisiji kar trije Nemci, ako ne štiije, zato je pa dobil v cirkovški občini Ornig cele štiri glase. To je pa Ge-leul! Kaj si hočemo, če je nemški župan, ki zna tako izvrstno nemški. Saj pravi občinski stezi: Feldpot. To je istina! Po tej nemSčina našega Kušerja bi se reklo občinskemu županu: Feldžupan.
p Samnšani. Trkam na usmiljena srca. Z lastnimi krvavimi žulji sem si ustvaril svoj borni, leseni in slamnati dom. Kolikor pa nisem mogel storiti s svojo ženo sam, sem si moral nakopati dolgove — in ves ta moj trad je uničil dae 16. maja ogenj, zatrošen po otroški roki tujih ljudij. Zgorel mi je razen poslopja ves živež, tako da moram prositi zdaj svoje domačine kruha; zgorela je vsa obleka razen tiste vsakdanje, ki jo je nosila moja peteroglava družina na sebi. Postal sem iz kočarja — siromaka berač, najnesrečnejši oče poleg gladujoče žene in štirih majhnih stradajočih otročičkov. — Edini moj up je Bog in dobra usmiljena slovenska srca, na katera se je obrnil že marsikdo v svoji bedi in bil uslišan, in na katera se obračam tudi jaz — nesrečnež in revež med reveži ter prosim ta blaga slovenska srca pomoči in usmiljenja če že ne mogoče za te, pa vsaj za male svoje otroke. — V brezmejni sili mi blagovolite dragi bratje in sestre po krvi priskočiti na ta ali oni način na pomci! — Za to vas prosim najlepše in ponižno v imenu svoje uboge dece in svoje neutolažljive žene. — Vsak najmanjši dar bo nam zla j šal naše gorje in se zanj že v naprej najtopleje zahvaljujem. — Miha Geč, kočar v Samušanih, pošta: Sv. Marjeta prt Moskanjcih. — Podpisani občinski urad priporoča pogorelčevo prošnjo kar najtopleje. Urad občine Samušen, dne 29. maja 1909. Fr. Geč.
p Sv. Lovrenc na Dr. polju. Blagoslovijo nje Zadružnega doma. Dne 10. je bil pri nas kaj imeniten dan. Ogromno število faranov se je zbralo ob 3. uri popoldan pri cerkvi; med njimi smo o. azili veliko mož iz sosednjih župnij. Posetili so nas celo zastopniki od Sv. Gore, Majšberga, Rogatca, Cirkovc, Sv. Marka, celo od Velike Nedelje. Topiči so naznanjali lepo slovesnost. V procesiji, katero je vodil domači župnik, g. dež. poslanec Ozmec smo se podali k zadružnemu domu, pred katerim je bilo najprvo blagoslovljenje novega križa. G. dež. poslanec je govoril o pomenu križa splošno in pa o križu pred domom posebej; nato je blagoslovil tudi še zadružni dom. Lep dom imajo Št. Lovrenčani. Praktično, priprosto urejen, da je lahko vzor drugim zadružnim domom. V dvorani je bilo nabito polno občinstva. Dež. poslanec dr. Vrstovšek je pozdravil navzoče v imenu poslancev K. Z in v imenu S. K. S. Z. opozarjal je na hud boj, katerega so bili na Dunaju slovenski poslanci kmečkega prebivalca za kmeta-sotrpina v Bosni in Hercegovini. Radi važnih korakov in okrepov v parlamentu je drž. in dež. poslanec dr Korošec, ki je bil namenjen za slavnostnega govornika, zadržan. Dež. poslanec govori o pomenu zadružnega doma in le želi, da bi napredovala vsa društva, ki so pod njegovo streho t j. mlekarna, kmetijska podružnica, bikorejska zad uga, raj-fajznovka in izobraževalno flruštvo. Po tem govoru se je pričel občni zbor posojilnice. Načelnik dež posl. Ozmec je podal obširno poročilo, iz katerega posnamemo, da ima posojilnica že prvo leto lep dobiček. Revizijsko poročilo je priča lepega redu v poslovanju. Poročila so potrdili navzoči člani s hvaležnostjo in volili soglasno stari odbor. — G. nadrevizor Pušenjak je podal pri tej priliki zopet kaj lepih naukov o zadružništvu. Zlasti so navzoči pritrjevali besedam njegovim o ljubljanski Zadružni zvezi, o bo dočem delovanju na gospodarskem polju in o zadružni šoli. Govornik je navduševal mladeniče, da se te šole po-primejo in se v njej izobrazijo za poslovanje v vseh potrebnih vprašanjih. Oglasilo se je še ta dan pri g. nad-revizorju nekaj prav pametnih mladeničev, ki bi se radi izurili v zadružni šoli. Za njegove poučne besede se mu je zahvalilo občinstvo z burnirri Živijoklici. Nato po zame besedo še g. dr. Hohnjec, ki je prišel med zborovanjem iz
Ljubljane od seje načelništva Zadružne zveze ter je prinesel pozdrav matere - Zadružne zveze njeni vrli šent-lovrenski hčeri. Dr. Hohnjec pravi, da ni vsak kraj tako srečen, da bi imel tako hišo kakor Št. Lovrenčani. Zahvaliti moramo v prvi vrsti odličnega rojaka preč. g. stolnega dekaaa dr. Mlakarja, ki je že toliko storil za svoje rojake, ter jim je tudi to lepo hišo dal na razpolago za njihova društva; zahvaliti moramo tudi domačega župnika, ki tako požrtvovalno deluje ne samo v cerkvi, ampak tudi na narodnem in gospodarskem polju; zahvaliti pa je tudi pošteno ljudstvo, ki stanuje v St. Lovrencu in sosednih krajih, ker ne samo v politiki, ampak tudi v gospodarskem delovanju tako odločno vstraja ob strani tistih, katere vodijo krščanska načela in teženje po splošnem blagostanju našega naroda.
P Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Gotovo ste, g. urednik, brali v „Slogi", v Katero pošilja svoje „viičene" reči moš-kanjski študent Vesenjak, da smo baje mi lenarški fantje ob času volitev s koli na nekoga čakali. Mi smo se smejali, ko smo zvedeli to imenitno novico. Da se mi s takim orožjem ne bojujemo, to lahko s ponosom trdimo. Mlad. zveza nas je učila rabiti plemenitejše orožje, to je naše srce, naš razum, s tem delamo sedaj mi, s tem se bojujemo proti našim nasprotnikom, s tem našim razumom povemo našim protivnikom, da spoštujemo dobre strani naših nasprotnikov, da pa odvračamo od sebe tiste njihove napačne nazore, ki so po našem zdravem razumu škodljivi nam vernim sinovom slovenskih mater. Pri nas torej o kakih kolih nič ne vemo, če je pa imel kak plojevec tako slabo vest, da je moral misliti, da zasluži „batine", tedaj je to za njega dovolj slabo znamenje. Vemo sicer iz Časnikov, kako se tepejo študenti po velikih mestih, ki hočejo s tem pokazati svojo veliko učenost in omiko, mi pa imamo hvala Boga drugo mnenje o izobraženosti in mislimo, da je boljše, čeravno nismo po petnajst in še več let trgali hlače po šolskih klopeh kakor tisti, ki bi nas radi omike učili, pa je sami nimajo, katerim še pa ljudje pravijo „večni študenti". Naše geslo je sedaj, naprej po poti, po kateri nas vodi Slov. | krščaaska soc. zveza in Kmečka zveza, naprej po poti, po , kateri nas vodijo naši katoliški listi „Slov. Gospodar", „Straža", j „Naš Dom". Naprej do cilja, do zmage! Listom „Sloga", j „Štajerc", „Narodni List", pa kličemo, le naprej blatite j naše duhovnike in g. iz posvetnega stanu, ki so ostali še zvesti veri svojih dedov. Čimbolj bodete napadali tiste može, J ki čutijo z nami, ki so nas prvi učili pošteno živeti, ki so j nam prvi vzbudili smisel za versko narodno in gospodarsko življenje, č!m bolj bodete napadali te može, tem bolj vas bodemo zaničevali, tem bolj bodemo prepričani, da nas listi kakor „Sloga", „Štajerc" in „Narodni List" črtijo in da so nam nevošljivi, da tako dobro napredujemo v dobrem in poštenem krščanskem življenju Vsak napad na nas, na naše duhovnike, na naše može izven duhovskege stanu, nas bode še bolj vspodbujal, da bomo neomajeno korakali naprej po poti, ki jo je dolžen hoditi vsak pravi slovenski krščanski mladenič. V to pomozi Bog in naša mlada moč!
p Sv. Tomaž pri Ormožu. Volilna bitka je končana. Zmagi katol. narod. slov. kmečkega ljudstva je sijajna. Borba je bila izvanredno huda, a pogumni slov. volilci so se junaško držali in nasprotnike grozno porazili. Naši Plo-jevci so mislili, da je dr. Ploj nepremagljiv. Da bi se kedo upal proti dr. Ploju kandidirati, to se jim je zdelo prene-umno, saj so pa tudi Plojevci de'ali takaj z vso silo, agi-tirali za dr Ploja na vse pretege;še celo milostljiva gospa Škflečeva je grozno a#itirala za dr. Ploja, a vse zaman. Niti ženske ga niso mogle rešiti groznega poraza. Eden j se je celo izjavil, da kand. Meika niti domači njegovi občani ne bodo volili, ne da bi ga kedo drugi. V občini Šardioje bo ga volil njegov brat drugi nihče. A vendar je dobil Meško v domači občini vse g'asove, v obč. Šardinje f pa 63, dr. Ploj pa cele štiri. V občini Tomaž, kjer so dr. Ploja 1. 1908 volili častnim občanom, je dobil 34, Meško 41 glasov. Niti tukaj ni dobil večine. Sedaj po končanih volitvah je v nasprotnem taboru grozna zmešnjava. Plojevci so nad nepričakovanim porazom grozno obupani. Sedaj pač uvidijo liberalci, v katerem taboru je kmečko ljudstvo. Liberalci bodo si morali dan 17. maja pisati v svoj dnevnik in črno podčrtati, mi pa rudeče, ker s tem je bil j poražen liberalizem ter se začenja za slov. Spod. Štaj. nova doba. Strt je liberalizem, zastava S. K. Z. pa je ponosno zaplspolala na razvalinah uničenega liberalizma. Ti pa drago katol. narodno slov. ljudstvo, vstrajaj na tej začrtani poti, stoj trdno pod zastavo S. K. Z., ostani zvesto sv. veri , in dragi domovini, ker le to nam daje upanje, da pridemo do prave sreče in blagostanja, do srečnejših in boljših ; časov.
p Izpod Boča. Ptujski kljukec v svoji predzadnji ! številki od 30. maja t. 1., kakor je to že njegova navada, } zopet kaj hinavsko obrača svoje zvite oči, kakor pohojena ; krota v blatu. Pobožen, kakor že je, mu sedaj v cerkvi ; Matere božje na Ložnem marsikaj ne dopade V zakristiji je našel grozen nered in šele kako nesnago! Odpadkov : prašičev cele kupe. — Ne, ljubi ptujski farbar, tako pa ! svojih bralcev le ne smeš za nos vlačiti. Najstarejši ljudje i ne pomnijo, da bi kdo v zakristijo c»rkve prašiče nosil, razen če je kedaj cerkev obiskal tvoj poročevalec, kar pa ; skoraj ni verjetno, ker je, kakor ga poznamo, preveč boga-| boječ. In čujte, kaj še več ve povedati ljubi „Štajerc"; koj po sv. meši je videl č. g. župnika pri prodaji prašičev že i „nafajhtanega". — Da, pač treba bo „nafajhtati" prej ko | slej tebe, ljubi „Štajerc", sicer se ti bodo od same neum-| nosti možgani prismodili. Zdaj torej veste! „Štajerc" je ' povedal: vsa svinjska bolezen v našem okraju izvira iz Ložnega od onega smrada od onih odpadkov v zakristiji. Grozno in strašno! Tu morajo oblasti, če hočejo ali nočejo, poseči vmes, drugače bo konec sveta. Kdo bi si bil mislil, da postane iz tako priljubljene božje poti, na enkrat celi kotel azijatske svinjske kuge. Radovedni smo, od kod seje pa ta svinjska kuga pritepla v Brezovec, kjer se je ta bolezen mnogo prej pokazala, ko je bila prodaja svinj na Ložnem, mogoče so tistemu gospodu iz žepa smuknile kake strupene bakterije. Čudno in grdo se nam zdi, da hoče
„Štajerc" božjo pot na Ložnem osmešiti, dve občini pa, to je Florjansko in Oonačko goro eno ¿oper drugo nahujskati, gospoda živinozdravmfca pa prikrito pred občinstvom in oblastmi opravičiti. Kmetje smo pač res ubogi, kazni smo pretečeno zimo velikanske ssote zaradi svinj plačevali in sedaj naj bi se še sosedi sovražili. Celo spomlad smo morali svinje imeti zaprte, nismo smeli pasti, živeža za svinje je zmanjkalo in skrajni čas je bil, da se nam je svinjski sejem zopet odprl. Kaj praviš „Štajerc"? Ali ni kmet res uboga para, pa vlivaj vodo in gasi tam, kjer gori, ne pa poleg ognja, ne bodi vendar še dalje tak hinavec, ampak postani odkrit prijatelj kmeta. Dokler pa tega ne storiš, pa ti prijazno svetujemo, da se ne imenuješ več „Štajerc", ampak „Zbirka neverjetne nesramnosti".
Kmet izpod Boča.
p Rogaška Slatina. Tukaj je že lepo število odličnih gostov, med njimi presvetli škof in generalni vikar zagrebški, dr. Ivan Krapac. — Učenci slatinske nemške šole nič ne hodijo k običajnim šolskim mašam. Med njimi je samo šest nemških otrok, čez 90 slovenskih. Neizrekljiv škandal! Tako se naša deca odtujuje materinemu jeziku in sv. cerkvi. Ali stariši teh slov. otrok imajo kaj vesti?! — V nadžupnijski cerkvi Sv. Križa je šolar Konrad Čobec na posebno zvit način par mesecev pobiral iz tružice pri stranskih vratih darovani denar. Še komaj 10 letni deček je nezakonski sin nekega nemškega deželnega uradnika na Slatini. Tako, za kaznilnico zrelo seme Nemec tukaj trosi! Žalostno!
p Dekliški Marijina dražba v Za vrču priredi v nedeljo 20. junija veselico z deklamacijami, predstavo „Lurška pastarica" in tam-buranjem. Veselica se vrši ob vsakem vremenu in sicer v prostorih g. Miheliča v Dubravi. Čisti dobiček je namenjen „Bral. društva". Naj se blagovolijo udeležiti veselice sosedje in domačini v obilnem številu!
Ljutomerski okraj.
1 V Ljutomeru se je poročil 8. junija g. J. Babič, trg. poslovodja z gdč. Antonijo Puconja, trž. hči. Pri tej priliki se je nabralo za mariborsko dijaško kuhinjo 15 K 60 vin. Poročencema obilo sreče!
1 Ljutomer. Naj bo star al pa mlad, pri nas ga vsaki pije rad. In to tudi ni čuda. Saj se nahajamo med samimi vinskimi griči, kjer raste svetovno znana in zelo hvaljena ljutomerska kapljica. Pa s tem še msmo zadovoljni. Nam je treba še več. Kot v lepem delu Štajerske živeči Slovenci smo precej razvajeni. V jutranjih urah, v času kate se krepčamo s požirki žganja, slabšega ali boljšega, proti dopoldnevu se vržemo na vino, v popoldanskem roplem času se zdravimo z nemškim pivom. Če s tem sami sebe ubijamo, kaj zato. Pa smo zato tem bolj napredni. Saj o tem ste bili gotovo prepričani, če ste brali v „Narodnem Dnevniku" dopise nekega popotnika, a še več duhovitosti ste našli v dopisu nahajajočem se v istem listu v poznejš.h številkah pod naslovom „Aspern 1909 " Najhujša napaka pri nas namreč je, da imamo kaplana Škamleca. Tega naši naprednjaki liberalnega kalibra ne morejo videti in zato ga tako nesramno razni dolgo- in kratkolasi gospodje po liberalnem časopisju vlačijo Seveda se g. Škamlec vkljub temu zelo dobro počuti, mi pa tudi vemo, da je le tista hruška nekaj vredna, v katero se ubadajo — sršeni. Joj, to vam je bito vpitja posebno zadnjo nedeljo, ko se je vršil izredni občni zbor posojilnice. Sam g. Štibler iz Celja so priromali med nas, da bido priča, kako bo padla za liberalce okrajna posojilnica. Pa bilo mu je žal. Skoraj bi namreč imel priliko doživeti, kako se človek takrat počuti, ko leti med nebom in zemljo skozi vrata pod krov milega neba. Le nekega g. ima zahvaliti, da se mu je ta slučaj prihranil za tistokrat, če še zopet pride kdaj v Ljutomer zgage delati. Posojilnica se je sedaj otresla liberalnega jarma in bo mnogo lažje delovala za blagor poštenih Slovencev. Pa vkljub temu, da smo v pitju in naprednosti na taki stopinji, še imamo to navado, da še radi zahajamo mimo domačih v nemške trgovine. Mislim, da bi bil že enkrat čas, storiti temu konec, potem bi se naš Ljutomer izčistil. Liberalao ljudsko knjižnico tudi imamo. Dobro uspeva. Siišimo, da ima g. knjižničar oz. knjižničarka vsako uradno cro 60 minut prostega časa in še lahko zraven cigarete kadi. Veliko slabše se godi okoliškemu bralnemu društvu. Pri izposojevanju mora imeti namreč kar tri moči. Pa tudi veselice imamo V nedeljo 6. junija so nam kmečki diletantje ponovili igri: Na letovišču in Najdena hči. Govorila sta takrat Žebot iz Št. Ilja in pa vrla mladenka Viktorija Ribičeva, ki se še niti, kakor pravi, Popotnika ne boji. Zadnjo nedeljo smo bili tudi v lepem številu v Cerovcu na mladeniikem shodu. Prav lepo je bilo in veselo. Naša Prlekija se od dne do dne lepše vzbuja in s fanti stopajo korajžno na plan tudi dekleta. Le tako naprej, vrla prleška mladina. Bodi mladini po drugod vzor narodne navdušenosti in samozavesti. Za danes končam svoje novice. Če se do prihodnjega tedna zopet kaj nabere, pa jih pošlje po brezžičnem brzojavu v Maribor Vaš Vsevid.
1 V Ljutomeru se je nabralo kot „Siidmarkin dar" (odgovor na 6. junija) za Št. Ilj 14 K.
1 Ljutomer. Ni najslabše sadje, ki se ga lotijo ose in sršeni! To mi je bila nekaka tolažba, ko sem čit*l dolge in surove napade na svojo osebo v „Narodnem Dnevniku". Ne bom se zagovarjal, ali imam pravico politizirati ali ne. Avstrijec sem in po svoji 3lnžbi tudi svoboden ljutom. občan. Zares krasna je svobodoljubnost laži — liberalizma! Pravico do politike imajo samo liberalci, drugi in morda še celo duhovnik je — nima! Proč s tako svobodo! Na staro, pogreto zelje o občnem zboru pevskega društva ne bom več odgovarjal, ker sem to že takrat storil in so vsi treznomisleči tržani obsojali liberalce!
Nekaj drugega pa je, kar me res boli in kar zasluži, d* pride na ušesa poštenega slovenskega ljudstva, pred vsem pa naših dobrih župljanov. Odprlo jim bo še bolj oči, da spoznajo resnicoljubnost liberalnih časnikov. Je že mogoče, da tu al ¡tam kak liberalček sliši kako izmišljeno novico.
17. junija 1909.
Ugaja mu! In hajd v časnike ž njo! Ali je res ali ne, za to ne gre. Da le utegne vzeti nasprotniku dobro ime, spoštovanje, avtoriteto! Narodni Dnevnik od 11.junija t. 1. v 130. številki na 2. strani v tretjem predalu piše do-s.ovno takole o meni:
„. . Toda neizprosljiva usoda si je tudi pri njem (Škamleeu) poiskala svojo pravico, v svojem zmagoslavju se je prevzel. Razširil je svojo strahovlado tudi nad farovž in tukaj ga je zadela nesreča, ki mu je mahoma vzela vso avtoriteto: našel se je mož v podobi dekanovega oskrbnika, g. Pihlarja, ki ga je nekoč, ko je hotel razveljaviti odredbo g. dekana, prijel za tisti del obleke, ki se mu pravi hlače in ga vrgel črez stopnice na dvorišče! To se je zgodilo v jesen lanskega leta, omenil je o tem že „Nar. Dnev.", toda nič popravka, klerikalni svet je tiho.
Ali veste, O. Škamlec, da je skrajni čas, da jo kar najprej odkurite iz našega kraja, kjer imate toliko narodnega zla na spominu?! Mi (kdo?) zahtevamo odločno duhovnikov, ki imajo čist ugled in vsestransko spoštovanje {Hongopaj, Popotnik! ?), ne pa političnih hujakačev, ki se dajo črez stopnice metati! In Vam še se naj klanja naš kmet, mi naj poslušamo vašo devizo: proč od Celja? Le še dalje reprezentirajte našo (od kdaj ste pa zvezar?) kmečko zveza, če ji hoč9te pred svetom ugled vzeti! Pa ne da bi spet zbrali bralno društvo (se ne bo dalo?) in kršč. mladeniče ter pri njih vzbujali spet umetno (je čisto naravno!) ogorčenje cad „nesramnimi liberalci", sicer vam damo še več prilike k temu in lahko kar vsak dan skli-čete tiste uboge žrtve (jojmene!) vaše fanatične politike, mogoče v obliki običajnega „fhe ccloock tea".
Vprašamo častiti knezoškof ordin., ali taki duhovniki rešujejo vero, ki je baje (pri vas ne več!) v nevarnosti? Ali smo prisiljeni imeti v Ljutomeru takega kaplana (sploh nobenega ne rabite!), ki v svoji slepi strasti niti denarnih zavodov, naše glavne slovenske (dozdaj liberalne!) opore ne pardonira? Slovenski kmet, spregledaj (je že davno spregledal, ko bi le tudi vi enkrat izpregledali!) in ne daj si vsiliti mnenja, da smo proti duhovnikom ali celo proti — veri (kaj še, Svobodna misel zagovarja vero?!), če smo primorani izreči svoje ogorčenje nad onim, ki se piše Škamlec!" — (Ljudstvo je izreklo ogorčenje nad vami! Usodo posojilnice je odločilo po svoji glavi, kar pa je vam zelo neljubo!)
K temu samo nekaj pojasnil! Dosti ni treba, ker naši ljut. farani, ki za nje živim, ki jih po zadnji vojski še stokrat bolj ljubim, ki sem za nje pripravljen držati udarce največjih narodnih škodljivcev, me dobro poznajo in bodo iz navedenega članka liberalnega časnika, ki se po krivici imenuje „Narodni dnevnik", lahko spoznali, kako daleč je zašlo svobodomiselno časopisje!
Dopisnik se je podpisal: Aspern 1909. Hotel je pokazati, da se je poleg angleščine učil tudi nekaj zgodovine! Angleži so na glasu kot trgovci, kramarji! Podpis, nami-gavanje priča, da je dopisnik „Narodn. Dnevnika" stopil med preroke! Hongapaj, kako visoko dviga glavo! Zgodovina pa priča in bo pričala, daje stopil med krive preroke! „Varujte se krivih prerokov, po njih jeziku jih bote spoznali !"
Toda sedaj pa k stvari! Prva in največja laž, ki jo je dopisnik hudovoljno, sicer pa mogoče iz prepričanja, že večkrat premleval v „Narodnem Dnevniku" — pobral je lažnjivo govoričenje! — priobčil liberalnim čitateljem, je to, da sem bil bit od Ivana Pihlarja! Tukaj slovesno izjavljam: v celi ljut. župniji ni takega hudobneža, niti dopisnika nimam za tako hadobnega, da bi na duhovnika dvignil svojo roko. In to je častno za naše ljudstvo! Še manj morem imeti za takega hudobneža Ivana Pihlarja, ki žnjim nisem imel nikdar niti najmanjšega prepira. Ivan Pihlar mi nikdar ni rekel niti ene žal besede in tudi jaz njemu ne! Ako mi torej „Narodni Dnevnik" dokaže, da sem bil bit, sem pripravljen mu takoj izplačati tisoč kron; za urednikove hlače bo pa menda dovolj?! In glejte, na to laž zida dopisnik vse svoje pobožne želje!
Ker sem od vseh tako sovražen, ker me lastne ovčice morajo pretepati, sem izgubil vse spoštovanje, jo moram takoj odkuriti iz Ljutomera. Sklicuje se celo na č. kn. šk. ordinarijat! Prečastiti kn. šk. ordinarijat kajpada nima drugega dela, kakor pa odgovarjati in ustrezati željam lažnjivih dopisnikov! Kako ste pač domišljavi in smešni! Rad bi poznal dobrega duhovnika, ki bi bil takim ljudem po volji! Škamlec je tako trmast, da ne bo izpolnil srčne želje dopisnikove, ampak bo ostal v Ljutomeru, dokler mu njegovi predstojniki ne odločijo drugega mesta. Rušil nisem ne v Ljutomeru in tudi drugod ne bom. Rušijo samo tisti, ki svojo plačo in še več redno poženejo po grlu in mislijo, da s pijanimi živijo-klici in z najostudnejšim zabavljanjem črez duhovnike zidajo! Zidajo že zidajo, pa — grob sebi in slovenskemu narodu! Predragi, hočete slogo, Bložno delovanje, morate najprej sami sebe poboljšati, potem bote lahko druge učili, potem bote pametni zidarji, potem bomo Slovenci močni!
Dopisnik se je podpisal: Aspern 1909. — Krivi prerok! Kaj pomeni podpis? Leta 1809, za vlade Franca (1792—1835> se je Avstrija pripravljala na vojsko z Napoleonom, novim francoskim cesarjem. Nadvojvoda Karol je uredil vojaštvo. Avstrijski vojaki so udarili na Bavarsko. Toda Napoleon je bil dober, spreten vojskovodja. Premagal je naše v treh bitkah in jih potisnil iz Bavarske. In ko so bili naši še četrtič premagani, so se vrnili. Napoleon je prisilil dunajsko mesto, da se mu je udalo. Med tem pa je nadvojvoda Karol zbral avstrijsko vojaštvo in se ob Donavi postavil Napoleonu nasproti! Dva dni 21. in 22. maja 1809 je tekla kri pri Aspernu in Esslingu. Zmagal je nadvojvoda Karol. Ponosen stahovalec Avstrije je podlegel!
Očividno je dopisnik primerjal svojo liberalno stranko najprej premagani a končno zmagoslavni četi Karola, nadvojvoda! Kmečka zveza naj bo podobna Napoleonovi četi! Zmagovalka je bila v splošni in kmečki skupini za deželni zbor, zmagala je na pr7em občnem zboru 31. maja 1909, na izrednem občnem zboru 13. junija 1909 mora biti za
j njo Aspern, torej Aspern 1909, to je, liberalci bodo in mo i rajo zmagati! In — sramotno bo propadli! In dopisnik se j lahko tolaži, da je zašel med krive preroke! Toliko v ! lastno obrambo!
V Ljutomeru, dne 14. rožnika 1909.
Ognjeslav bkamlec, kaplan.
1 Podgradje pri Ljntomern. Obhajali smo v nedeljo 13. t. m. sreberno poroko našega čislanega obč. predstojnika g. Janeza Črčeka z blago soprogo Marijo v krogu svojih sorodnikov in prijateljev. — Spomnili smo se pri bogato obloženi mizi tudi naše dijaške kuhinje v Mariboru ter nabrali 6 K 40 v. Slavljencema še mnoga leta!
1 Kapela. „Sloga" piše: „Volitve so končane in kmalu bo pozabljeno marsikaj, toda pozabljene pa ne bodo surovosti in psovke mariborskih gospodov". Ti pristaš Zemljičev in dopisnik „Sloge" vidiš vse desetkrat več pri nas, nisi pa videl, kaj se je vse delalo za vašega Žemljica. Lažnjivi dopisnik, če ne veš dobro za izid volitev v naši fari, pa bodi tiho in ne laži v „Slogo". Glasov je dobil v Murščaku Zemljič nič, Roškar 25, Robič 25, v občini Hrastje-Mota Zemljič 5, Roškar 7, Robič 7, v drugih občinah je dobil Zemljič samo polovico toliko glasov, kakor Roškar in le v Radencih je dobil večino. Dopisnik piše, da so pri nas zelo samostojno misleči kmetje. To je res, a zakaj niso šli volit ? Zato ne, ker se jim je studilo Zemljičevo uskoško politično delo za liberalizem. Dopisnik „Sloge" piše nadalje, da bi vsi morali delati v bratoljubju in slogi, a ravno slogaška stranka tega ne spolnuje, ker seje razdor med tukajšnje mladeniče in može. Zemljič, le pusti pri miru vse, ker si samo častihlepen, ko pa si izvoljen, pa pozabiš delati. Adijo Zemljič.
1 Kapela pri Radgoni. Pri nas se je lansko leto ustanovila Mladeniška zveza. Od začetka je šlo precej dobro, a sedaj pa je vse mrtvo, nihče noče več prirejati podučnih shodov in s tem bo se tudi mladeniči nekako odtujili zvezi. Želeti bi bilo, da bi Mladeniška zveza pri Kapeli začela spet redno prirejati shode na korist mladeničem. Na delo Mladeniška zveza in nje predsednik, na strani pa mu zvesto stojte č. gg. duhovniki in še nekaj dragih!	Opazovalec.
Stovenjjraškl okraj.
s Mislinja. Tukaj je odpadel od katoliške vere pri-vandrani kramar Martin Šalekar. Mož nosi glavo zelo oblastno pokonci, čeravno je, kakor se govori, njegovo premoženje že zelo jetično. S tem svojim izzivalnim ravnanjem pa je vzbudil med tukajšnjim dobrim ljudstvom silno ogorčenje, in slišal sem reči nekega uglednega moža, da k letu osorej ta gospodič ne bo več izzival po Št. Lenartu. Žalibog se pa še vedno nahaja nekaj zaslepljencev, ki prav zvesto hodijo poslušat njegov evangelij, ki ga zajema iz prostozidarske „Svobodne Misli", ki jo vsiljuje tudi tukajšnjim krščansko mislečim delavcem. Svetujemo temu oblast-nežu, da s takim početjem prav kmalu preneha, sicer mu bomo posvetili odslej več pozornosti, ko mu bo morebiti ljubo.
s Šalek. Dar 6. junija. Ko je dne 6. junija zbiral nemški Šulverajn darove v nam Slovencem toli sovražne in škodljive namene, je darovala vrla narodnjakinja, spoštovana g. Frančiška Stropnik v fialeku, žapnlja Šmartno pri Velenju, za „Društveni dom" Kat. slov. izobraž. društva istotam 200 kron, za kar ji odbor izreka najsrčnejšo zahvalo. — Maks Goričar, predsednik. Jožef Jan, podpredsednik.
s Sv. Martin ob Paki. Tukaj je bil 13. t. m. enoglasno izvoljen županom Martin Pirtovšek in svetovalcem Franc Klančnik, Franc Steblovnik in Jožef Letonje, vrli katoliški mcžje in zvesti pristaši Kmečke zveze. Naša zmaga je sicer sijajna. Toda, žalibog, prazna blagajna. Več tisoč dolga. Doklad dvajstkrat po dva. Toda vkljub takim razmeram nas novi občinski odbor navdaja s trdnim zaupanjem, da bo znal od nasprotnikov zavoženo gospodarstvo tako urediti, da ne bodo davkoplačilo! preveč občutno prizadeti. Veleč. g. župnik Jožef Kolarič bo 20. t. m. obhajal tukaj zlato s v. mašo. Bog živi velezaslužnega jubilanta!
Skale. V nedeljo dne 6. t. m. je imel naš novoustanovljeni telovadni odsek predavanje. Predaval je načelnik mariborskega „Orla" o notranjem delovar nju telovadnega odseka, o dolžnosti članov in namenu telovadne organizacije. Z veliko pozornostjo so sledili telovadci predavanju. Nato je govoril še brat načelnik našega telovadnega odseka in pozival telovadce, da naj se z vso vnemo oklenejo telovadnega odseka in pridno obiskujejo vaje. Med telovadci vlada veliko navdušenje in upati je, da se bode novoustanovljeni odsek lepo razvil. Ve&iko zaslombo ima naš Orel v gospodu dekanu, ki mu je dal na razpolago prostore za telovadbo. Ima pa tudi veliko nasprotnikov, žalibog da cejo med našimi pristaši samimi. Želeti bi pač bilo,, da ti krafikoviditeiži z ozi-rom na blag namen, ki ga imajo telovadni odseki, spremenijo svojo taktiko, in prično z vsemi močmi podpirati iti bodriti mladeniče, ki se s takim veseljem oklepajo najboljše krščanske mladeniške organizacije na Slovenskem. Mladeniči, vi pa ne oziraje so na desno in levo pogumno naprej, za jasnimi cilji krščanske telovadne organizacije. Po hudem boju pa bode zmaga tem častnejša. Na zdar!
zoper naše politične sovražnike, dokler na celi črti ne zmagajo naša slovenska in katoliška načela. Pristopilo je nato 7 novih udov, med njimi tudi dva znana pristaša liberalne Narodne stranke gg. August Kolšek, pravnik in Fr. Košar, tajnik Posojilnice v Konjicah. Iz gotovih vzrokov jih občni zbor ni odklonil, a kako se njiju ravnanje strinja z načeli, ki jih sicer imata, naj sodita sama in javnost, ki ju pozna. V nov odbor so bili razun blagajnika izvoljeni stari odborniki, namreč: Fr. Napotnik, načelnik; Juri Šibanc, nač. namest.; Viktor Preglej, tajnik; Martin Jurhar, blagajnik; Ig. Potnik, Fr. Ložak, Ivan Bezget, Jožef Kline in Franc Flis, odborniki. Tajnik g kaplan Viktor Preglej, poda na kratko poročilo o delovanju društva v preteklem letu. Pov-darja, da sicer ni prirejalo javnih shodov, ker je to storila S. K. Z., a v svojih sejah, ki jih je bilo pet, je zasledovalo vse politično in gospodarsko gibanje v konjiškem okraju, in po svojih odbornikih tudi poseglo v politiko in narodno gospodarstvo. Tako so n. pr. odposlanci društva na zaupne shode v Mariboru bili vsled sklepa v odborovi seji vedno proti vsakemu kompromisu pri deželnozborskih volitvah, na gospodarskem polju pa se je pod uplivom društva ustanovila Kmečka hranilnica in posojilnica-rajfiijzenovka, katera je v kratkem času si pridobila veliko zaupanje ter že mnogo koristila pri gospodarstvu pa tudi narodni politiki. Stroški, ki jih ima društvo, se pokrijejo s prostovoljnimi doneski. Nato dobi besedo g. dež. poslanec Peter Novak, se zahvaljuje za glasove, oddane zanj pri volitvah, ter z njemu lastno zgovornostjo poživlja navzoče k združitvi v S. K. Z , razloži položaj prihodnjega dežel, zbora z ozirom na število, narodnost in politična načela poslancev in obljubi vse moči zastaviti v korist svojih volivcev. (Glasno pritrjevanje.) K besedi se oglasi g. pravnik A. Kolšek ter poživlja, naj polit, društvo protestira proti nastavljenju nemškutarskih učiteljev na slovenskih zlasti na novi šestrazredni slovenski okoliški šoli. Sprejme se enoglasno sledeča resolucija: „Kat. politično društvo za konjiški okraj odločno zahteva, da se na slov. okoliški šoli v Konjicah nastavi za novi šesti razred le Blovenski učitelj, kakor tudi eventualno na vsako drugo izpraznjeno učiteljsko mesto, ter odločno protestira, da bi se na slovensko šolo nastavljali nemški ali nemškutarski učitelji." Tudi g. dež. poslanec obljubi v tem oziru pomagati. Posestnik M. Zidanšek iz Špitaliča izraža željo, naj bi se iz trtnic divjaki in cepljenke dajali ceneje, ter želi, da bi se tudi malim vinogradnikom dovoljevala brezobrestna posojila. Tudi v tem oziru se bo skušalo kaj doseči. Zupan Jurij Šibanc opozarja gosp. poslanca na rokodelska vsprejetišča. Kmetje morajo plačevati tudi za te, a koristi nimajo nobenih. G. poslanec olgovarja, da hočejo slov. poslanci zastaviti vsa moči, da se ta naprava ali odpravi ali vsaj tndi v korist kmeta obrne. Ko se je še o nekaterih drugih zadevah pogovorilo, sklene gosp predsednik ta lepo uspeli občni zbor polit, društva.
Celjski okraj.

Konjiški okraj.
k Konjice. V nedeljo 13. t. m. je imelo naše slov. i kat. politično društvo svoj občni zbor. Predsednik Fr. Napotnik pozdravi navzoče zlasti g. dež. poslanca Petra Novaka, ter v kratkih pa jedrnatih besedah povdarja pomen našega društva in pjzivlja vse drnštvenike, da naj vstrajajo v boju
Porotne obravnave v Celjn se začnejo dne 5. julija. Slovenski porotniki se opozarjajo na edini slovenski hotel v Celju „Pri belem volu", kjer dobijo po ceni prenočišča, oziroma stanovanja, okusno hrano in dobro pijačo. Vodstvo hotela je v zadnjem času poskrbelo zlasti za dobrega Halo-žana in pristnega Bizeljanca po jako nizki ceni. Vedno sveže pivo ugaja vsakemu pivopivcu. Porotnikom se bo z vso pozornostjo postreglo, da se čatijo v slovenski hiši domače.
c V Petrovčah je umrl dne 13. t. m. popoldne ob 6. uri gospod Slane. Bog mu daj večni mir!
c Sv. Peter v S. d. Županom je izvoljen g. Vinko Ušen, vrl pristaš Kmečke zveze. Čestitamo!
c St. Peter t Savski dolini. V Zg. Grušovljah se bo v nedeljo 20. t. m. blagoslovil nov kozolec. Isti dan bodo priredile mladenke veliko gledališko predstavo.
c Mozirje. V nedeljo dne 16. maja in 13. junija smo se v velikem številu zbrali v gostilni g. Vasleta, ker je nas povabilo izobraževalno društvo na gledališke predstave. Naša pridna dekleta, katerih je bilo 19, so zopet nastopila kot izvrstne igralke s krasno igro „Nežika z Bleda". Vsaka je svojo vlogo častno rešila, tako da je bil marsikateri ginjen do solz. Za njimi so pokazali fantje svojo spretnost, ko so igrali igro „Vaški skopuh"; tukaj pa ni manjkalo smeha. Glavni povzročitelj smeha je bil seveda skopuh ia škrati. Skopuh je pokazal svojo skopo in krivično ravnanje s svojim bratom. Tudi tamburaši in pevci, ki so pred, med in po igrah kratkočasili občinstvo, zaslužijo pohvalo. Vsa čast igralkam in igralcem, kateri tako vrlo delujejo za napredek društva, ki se ne zmenijo za posmehovanje in obrekovanje nasprotnikov. Le krepko naprej za katoliško slovensko stvar.
c St. MiklaTŽ pri Laškem. Zlato mašo bo daroval preč. g. Jožef Kolarič, župnik v Šmartnem na Paki, dne 20. junija. Na mnoga leta!
Ponikva ob j. žel. Dne 8. in 9. junija so bile tretjič občinske volitve. V II. in III. razredu je zmagala „Kmečka zveza".
o Trbovlje. Poročila se je Kadunc Frančiška, predsednica Dekliške zveze bralnega društva in tajnica Marijine družbe, z vrlim mladeničem Franc GovejŠek. Bilo srečno!
c Trbovlje. Dne 5. junija se je tukaj ustrelil 26 letni rudar Podobnik Valentin. Vzrok nesrečne smrti ni znan.
c Gospodarsko bralno društvo v St. Petra v Sar. dol. priredi prihodnjo nedeljo 20 junija v Gornjih Grušovljah gledališko predstavj: Najdena hči. Med dejanji Bvirajo Petrovški tamburaši in šentpeterski pevski zbor poje mične Aljaževe pesmi. K obilni udeležbi vabi
Odbor.
c Slovenska prostovoljna požarna hramba na Polzeli priredi dne 11. julija t. 1. veliko vrtDO veselico z godbi na vrtu g. Cimper-maoa. Slavna bratska in druga društva naj se blagovolijo osirati na to, da ne priredijo ta dan veselic. Ker je čisti dobiček za stavbo društvenega doma, vabi k obilni vdelelbi	Odbor.
Bretiiki okraj.
b Z Bizeljskega. Z velikim zanimanjem in začudenjem sem bral v zadnjem „Slovenskem Gospodarju", kako so nas . naši mogotci hoteli ujeti v svoje politične zanjke, z vinarsko zadrugo v Celju. Sapa jima je kar pošla; nobenega zagovora nam ne poved6, zato pa moramo „Gospodarju" popolnoma verjeti. Saj je vendar cel odlok ministrstva do besede ponatisnjen. Sicer pa smo že prej vedeli, da nam liberalci nikdar niso želeli nič dobrega, razun če je tudi za nje kaj dobička pokazalo. Oni pokupijo od nas vino po sramotno nizki ceni, nam odvzamejo vse najboljše kupce, ter jim usilijo od nas kupljeno vino, zraven pa ves dobiček sami v žep vtaknejo. Zahvaljujemo se „Gospodarju", da nam je pravočasno odkril nakane liberalne celjske zadružne zveze z nami; na take limanice pa že ne pojdemo 1 Zadnji čas pa je, da se najdejo pota, po katerih more mali vinogradnik priti naravnost do velikega vinskega kupca v mestih, ne pa šele skozi roke kake kapitalistične zadruge ali pa skozi roke naših velikih vinskih kupčevaleev. Od te zadruge v Celju bi imeli dobiček le oni člani, kateri bi bili odboru po godu, vsi drogi — in teh bi bila seveda ogromna večina, pa bi ob strani stali in le zgubo morali garantirati. Z veseljem pozdravljam tedaj misel, sproženo na shodu kmetijske podružnice v Brežicah, naj se mali vinogradniki sami med sabo pogovore, kako bi se dalo enotno postopati pri vinski prodaji in posamezne napake odpraviti n. pr. nepotrebni nameček. Hočemo kmalu dejanj videti.	Kmet.
b Šedem pri Rajhenbnrgu. Velik strah smo imeli pri nas v noči od 1!. do 12. junija. Okoli polnoči je začelo goreti gospodarsko poslopje kmeta Jožefa Škoberne in je tudi dotal zgorelo. Hvala Bogu, da je ostal ogenj omejen le na to poslopje, sicer bi lahko pogorela cela vas. V ognju je poginilo tudi par volov, ena krava in ena telica. Vpepeljeno poslopje ni bilo zavarovano. Škoda se ceni na 3000 K. Zažgal je najbrž po neprevidnosti neki herač, ki je bil tisti večer močno pijan, in katerega so spravili v listnico sedaj uničenega poslopja spat. — Vdova Ana Vovčko se je pri tej nesreči tako prestrašila, da je sedaj smrtnonevarno bolana.
Zahtevajte po gostilnah računske listke S. K. S. Z. v korist obmejnemu skladu.
Najnovejša novice.
Državni zbor.
Poslanec Roškar je dne 15. t. m. vložil nujni predlog za po toči in povodnji poškodovane posestnike v okrajih Maribor, Sv. Lenart, in Gornja Rads gona. V predlogu se zahteva odpis davka, pa tudi primerna podpora prizadetim ubogim ljudem. Nujno potrebno pa je, da vsakdo naznani škodo takoj c. kr. okrajnemu glavarstvu; najbolje je, da stori to občinski predstojnik za vse poškodovane skupaj, in zahteva takojšno odreditev komisije za cenitev škode, ker brez te se ne odpiše davek in tudi jodpora ne dobi.
Zbornica je začela dne 16. t. m. podrobno razpravo o proračunu. Slovenski poslanci so se oglasili kot govorniki proti proračunu. Pri podrobni razpravi je govoril tudi slovenski poslanec dr. Benkovič. Ostro je prijemal justičnega ministra Hochenburgerja in nemškega ministra dr. Schrei-nerja, kojega delovanje je imenoval celo navadno hujskanje. Vsenemški Malik je hotel govorniku ugovarjati a dr. Benkovič ga je zavrnil, da je takoj utihnil.
Nevarno je obolel č. g. dekan na Vidmu H. Verk. Priporoča se v molitev.
Iz poŠte. Poštni oficjjant Ivan Kreft je dobil mesto poštnega ekspedijenta pri Št. Jurju ob Ščavnici.
Imenovanje. Upokojeni nadučitelj Karel Valentinič v Laškem je dobil naslov ravnatelja.
Razpust goriškega deželnega zbora. „Hrvaška korespondenca" poroča, da se ministrski predsednik Bienerth in notranji minister Haerdtl še nista odločila za razpust goriškega deželnega zbora, ker ne upata od novih volitev večine, ki bi bila voljna delati.
Volitve v Trstu. Pri včerajšnjih ožjih volitvah v 16 volilnih okrajih 4. skupine mesta Trst je bilo izvoljenih 10 soc. demokratov in 6 italijanskih liberalcev.
Listnica uredništva.
P«kelska ves: Podpis nečitljiv, zato v ko5. — Šmartin, Misliaja: Preosebno. — Ljutomer, Dramlje, Gotovlje: Prihodnjič.
Pojasnila o inseratih daje
upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanja znamko ta 10 vinarjev.
Loterijska Številka.
Dne 12. junija 1909. Gradec 52 31 66 69 13 Danaj 17 22 29 70 77
Učenec, star 14 do 16 let ge «prejme takoj)? knjigoveški obrt. Ponudbe sprejema Eduard Slinza, knjigoveznica v Mariboru, Gerichtshof-gasse 24.	463
Proda se dobro idoča gostilna z točenjem žganja in branjarstvo, potem pet oralov zemlje z lepim sadonosnikom. Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri lastniku P. Gštalt-neiju, Dobrobce, pošta Hoče pri Mariboru.	472
Priden učenec se s p reje e pri g. Jožefu Folger, Koroška cesta 19, Maribor.	473
Trgovina mešanega blaga blizu cerkve in pošte s trafiko z blagom in opravo vred se proda. Naslov v upravništvu. Cena vsega je 2400 Kron.	474
Zdravi delavci in delat ke, tudi cele družine dobijo v tovarni vžigalic v Rušah pri Mariboru trajno in dobro plačano službo in tudi pro6ta stanovanja.	476
Proda ali v najem se da na Dobrni radi družinskih razmer hiša z opeko krita, drugo poslopje vse v dobrem stanjn, redi lahko štiri krave; mleko se lahko na toplicah proda, ktere so komaj 10 minut oddaljene. Naslov se izve pri uprav-ništvu.	464
Kupim v prijaznem kraju v ravni legi ne daleč od kake vasi ali od farne cerkve, bolj malo, srednje in dobro oskrbljeno posestvo bodisi v ptujskem, mariborskem ali celjskem okraju. Česa naj bi bila od 6 do 12 tisoč kron, katera svota se bo pri kupčiji izplačala. Naslov Janez Debelak, Poljčane. 460
Sedlarski pomočnik se sprejme t trajno delo. Jakob Kralj, sedlar, Železniki, Gorenjsko.	448
Mizarski učenec se takoj sprejme pri A. Wiher, mizar v Mariboru, Heugasse štev. 4.	888
Patent zarezna
strešna opeka
in vse druge vrste strešne opeke se dobiva najboljše vrste po najnižji ceni na tovarni p. TOfl\B*J1 ¥ Jurovcih pri Ptuju.889
Učenca z dobrimi šolskimi spričevali in poštenih starišev sprejme takoj v trgovino mešanega blaga Franc Miki in sin sv. Marjeta pod Ptujem.	460
Lepo malo posestvo pičle pol ure od Ptojske gore na lepi ravnini je na prodaj. Isto meri okoli 8 oral<5v in obstoji iz njiv, travnikov, j sadonosnika in gozdov. Poslopja so ; v dobrem stanu. Cena samo 8000 ! Kron. Več pove lastnik Matija j Polič v Mariboru, Parkstrasse št. ! 24.	454
Dva učenca, karera bi imela veselje do podobarske ali kamno-klesarske obrti, sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji Jakob Golobic, pedobtr v Ljutomeru. 478
ZAHVALA.
Povodom smrti moje ljubljene matere
Neže Hajdenik
v Koatrivnici, ki se je dne 23. maja v starosti 74 let preselila v večnost, izrekam na tem mestu preč. g. župniku Fr. V., nadučitelju O., kakor tudi vsem znancem in prijateljem, ki so spremili pokojno mater do groba, prisrčno zahvalo.
Andrej Hajdenik, pre-mogar v Hambornu ob Reni.
482
V Junski dolini na Koroškem se proda zaradi rodbinskih razmer lepo posestvo, obsegajoče 20 oralov njiv, travnikov, in gozda in se preživi 8 govedi, 2 konja in 20 prašičev. Hiša je enonadstropna, gostilna in trafika pri farni cerkvi od železniške postaje 5 minut oddaljena. Tu je premogokop in v bližini 3 jezera, eno .'/» ure oddaljeno, ki je po letn od tujcev jako obiskano. Naslov pove uredništvo.	410
Kovaškega pomočnika, ki zna
konje in voje kovati ali pa sekire | delati, sprejme proti dobremu pla-čilu g. Karol Krančan v Falu ob : kor. žel.	449
				
			tppll	
Našim rodbinam priporočamo
Mo lins k o cikorijo.
290
¿ÉLSÈ il V31IS ■
Podpisana se zahvaljuje ogrsko francoski zavarovalni p.kcijski družbi „Franco-Hongroise" za ji iz požarne škode dne 12. aprila t. 1. priznano odškodnino kakor tudi za naj-kulantnejšo izplačilo po agenturi pri Janezu Wergles pri Sv. Jurju v Slov. gor.
Istočasno se čutim dolžno, da to družbo kar najboljše priporočam.
Navarda, okraj Sv. Lenart v SI. g., 9. maja 1909.
Alojzija Bauman 1. r.	477 ;
Vincenc Bauman 1. r., priča. Jakob Berlič 1. r , priča. |
Franc Divjak, slikar in pleskar v Mariboru, župnijska ulica št. 7, sprejme takoj dobrega slikarja.
463
Treznega mlinarskega pomočnika
kateri se pri valčnem mlenju razume, ter marljivega mlinarskega nčenca potrebuje takoj Alojz Ku-kovec, posestnik umetnega mlina v Ptuju.	479
Gostilna, oddaljena 2 minuti od farne cerkve g etonadstropno hišo s sedmimi sobami, tremi kuhinjami, s kletjo in celim gospodarskim poslopjem, se proda ali pa da v najem. K temu spada tudi 14 oralov zemlje, obstoječe iz travnikov, njiv in gozda Proda se tudi mlin, kateri je na Ščavnici in pri dobri cesti. Natančnejša pojasnila daje lastnica Marija Trstenjak, costil-ničarka, Sv. Juri ob Ščavnici blizu Radgone, katera prosi, da se njej par dni prej pismeno šamani, predno pride kedo ogledat. 484
Ženltna ponudba. Vdova, stara 85 let s 6 let starim sinčkom, ki ima na deželi malo, toda jako lepo in plodonosno posestvo, deset minut od Velikih toplic, ki je jako primerno za kakega penzijonista,obrtnika, pa tudi za gostilno, se želi poročiti t od 30 do 45 let starim samcem. Prednost imajo obrtniki, rokodelci in uslužbenci železnice. Tudi vdovec z enim ali dvema otrokoma ni izključen. Ponudbe do 1. avgusta. Odgovarjalo se bo le na resne ponudbe, ako mogoče s sliko. Neugajajoče se pošljejo nazaj. Tajnost strogo z s jate čena. Ponudbe se naj pošljejo pod šifro „resno 2000" na upravništvo Slov. Gospodarja.	486
Trgovin* mešanega blaga s trafiko leži blizn cerkve in pošte v Zg. sv. Eungoti se z vso opravo in z vsem blagom proda. Cena je 2.400 K in se izve naslov v upravništvu „Slov. G; sp.u	466
Učenci, pridnega, od poštenih starišev takoj sprejme g. Jožef Folger krojaški mojster, Maribor, Koroška ulica 19.	465
Jako dobičkanosao posestve z 6 oralov zemlje in lepo zidano hišo katero je 50 korakov od farne cerkve oddaljeno ter jako pripravno za kakega upokojenca, se za 14.000 Kron s premičnino vred takoj proda. Natančneje pri g. Josipu Sernec, Gradiška, pošta: Pesnica.	470
Sposobni ključavničarji za orodje in stroje se iščejo za stalno delo. Ponudbe z naznanilom dosedanjega delovanja na železniško tovarno v Kamniku na Kranjskem. 438
Posestvo se proda v trgu Ljutomer, ki meri čez 7 oralov zemlje, gozdi, travniki in njiva. Poslopja so vsa zidana in v dobrem stanu, hišni hram ima 4 sobe, 2 kuhinji, spodnjo klet, so hlevi, kleti, gum-no in svinjski hlevi, in še ena soba in prostori za delavnico kakega obrtnika. Vodnjak pri hramn, velik in plodovit vrt za zelenjadi, potem prostor za stavbo še enega poslopja. Cena je 16.0C0 Kr. Prodajo se tudi hrami brez zemlje, ako kdo želi. Lahki plačilni pogoji. Več se izve pri Antonu Vrabl-u, trgovcu, pošta Križovci pri Ljutomeru.	424
Važno za vinogradnike. Priporočam svoje vacuum- peronospora briz-galnice, ki jih sam izdelujem. Poprava vseh sestav. Jožef Hietzel, Maribor, Koroška cesta 6. 429
PRMBR
Štefan Kaufmann
trgovec s železom
v Radgoni,
priporoča najboljše ocelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajarsko železo se dobi po najnižji ceni :: in solidni postrežbi. 938
Pazor,

kmstjg in f&ntji!
V moji lekarniški prakBi, ka tero izvršujem že 25 let, se m! je posrečilo s časoma iznajti Bred stvo za rast brk in las, proti i*-padanjn las in za odstranitev prkljt (luBkin) na glavi, to je
Kapiisr št L
Cena je (franko na vsako pošto) 1 lončič 3 K 60 vin., 2 loučkr 6 K. Prosim, da se naroči sami od mene. Naslov je: P. Jurišid lekarnar v Pakracu, 81avonija. Denar se pošlje naprej ali • pa štnim povietjem.
p nor! Üitaji
"V Pakraške
želodčne
kaplji©©.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih r Selodcu in feevih, osobito se priporočajo — pri s»prtju Is nerednem odvajanja — pehanja, — kongestiji — pesi »nikar ju Seka, krčih i. t. d. Nedcsežno sredstvo t& rsslriaiye dobrega prebavanja.
J3eto vanje kvrsitno, vapeh sigxsr©».-C«na |e œ 133 steklenic (1 dvanajat<i» ri«a) S5 M. frOLniio na vwako poète po povaetju ali 6© pošlje denar naprej. Manj kot 11 (steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se m-"-is siararnosi od:
P. i«ar»ièléas
£66__lekarnarja ▼ Pakracu št. 201 (Slavonija).

-;■: ; . V— -:.V;.	f. H ' /
ZilfiVliiils
Za srčno sočutje in tolažbo med boleznijo in povodom smrti nepozabnega sina oz. brata in strica g.
Ognjeslava Breo6sč-a,
ter za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu dragega pokojnika, kakor za darovane lepe vence izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gg. pevcem za ginjive žalostinke, častitemu g. župniku Vaupo-tiču za nagrobni govor, kakor slavnemu „Kmetijskemu bral. društva v Rogoznici" in sploh vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku. Srčna hvala!
V Rogoznici, dne 7. junija 1909.
471
Rodbina Brenčič-eva.
mm;^
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti naše ljubeznjive nepozabljive soproge in matere
Neže Jecl,
posestnice v Šmarju,
kakor tudi za častno in lepo spremstvo k zadnjemu počitku se podpisana rodbina najtopleje zahvaljuje. Posebno se zahvaljuje čč. duhovščini, slavni požarni bra;nbi in vsem tržanom.
Šmarje pri Jelšah, v sredo, 2. jun. 1909.
Žalujoči: Anton Jecl, mož; Melitka, Valerija,
hčerki.	475

Zahvala.
Vsegamogoini nam je naklonil neizmerno izgubo ter poklical k Sebi dobrega moža in skrbnega očeta, g.
Antona Ornlk9
nadučitelja in posestnika.
Srčno se zahvaljujem za vse dokaze sožalja, za da rovane vence; posebno pa moram izrekati iskreno zahvalo vsem, ki so nepozabnemu pokojniku izka zali zadnjo čast. Posebej še čč. duhovščini, cen j. gg. kolegom učiteljem, g. nadzorniku, g Francu Robiču, pevcem in vsem drugim.
Lembah, 12. rožnika 1909.
481	magdalena Ornik.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru te-le tvrdke:
M. E. §EPEC
43hrajs*ki trg- S MARIBOR JBin-^platas Sij
priporoča svojo popolnoma novo in veliko zalogo modnega volnenega in perilnega blaga za ženske obleke, vsakovrstno snkno (stofe) za moške obleke, srajce, ovratnike, kravate, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje za blazine itd., vse po najnižji ceni.
Premog in dr?a
prodaja, ter stavi tndi na dom
A. VERTNIK
trgovina z mešanim blagom, :: premogom in drvami ::
Maribor, Koroška cesta.
iroji k » -sr <© „f i m S
i
Hov» frg$vina
Fr. Bureš,
arar, očalar in zlatar
w Mariboru fggBtitoifosi EESii 33,
priporoča Blavnemn občinstva svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ar, očal, d&lnogledov, raznovrstno zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let.
?sl popravki se točno In :, hitro izvršijo. ::
1000 Kron!
ne dobite, ampak precej denarja si prihranite, ako kupujete vse za Vašo potrebo, kakor vsakovrstno blago za žensko in moško obleko, najlepše svilnate robce, perilo, preproge, rjuhe, platno belo in barvano in mnogo drugih različnih stvari v največji in najcenejši trgovini
JOŽEFA ULAGA f MABIBOBU,
Tegetthoff-ova cesta štev. 21. Največja zaloga! 364 Največ,a zaloga!
Obleke in perila kupujete po najnižji ceni v trgovini z manufak-turnim blagom
FELIKS ROP
MARIBORf Poštna ulica št 8.
v veliki EEiftgi, kal or tnfiS matracs, dlvani, otrsčje postelje ter oglai&ia po najnižji oenl,
ftm Pisteriek, Mkt
Koroška «a*ta it.
Has»®tasca g©üstilíMB
=== Pri polis =
TeflaišiHarv awU 4č
priporoča veA«n s**ža pivo, isvrstas donad?. Tins tar mrsia in tople leí!.
Ka?. Meߧa,
Tovarna m glinske iafilfc
W üaSJlS S===S5=S3SS=Sa=S=
zdelaje i ¡«arniml stroj* is usjboljS». večkrat pmektos gline priaMne .lajboljšn isdelke, kakor: patratoVMO zarezno in vsakovrstno drago steežao opeko,	s»
zid za oboki, dimnika, rekonirc - opekr, pJažž* s» tlak, lončeae cc»? itd. jj a a j d i i j i a a a L
haloga tndi v lutkar«, fesmk« ««te, ?r» «Masamjc i. OMtH*<
Veselice
se
na-
prirede in lato nudi ::	redna trgovina	::
\Tilko WEIXL,
...........,. MARIBOR, Gosposka nlica 33,
lampijone konfeti, kače, srečke za srečolov, šaljive dopisnice, slovenske razglednice, barvan papir in različne :: dobitke v najlepši izbiri po jako nizki ceni. ::
Glavna zaloga Barthelnovega apna za poklajo! Bazne vrste travnega, detelj nega, gozdnega in vrtnarskega semeoa priporoča
MARIBOR
Sofiji n trg
Berdajs
Slavnemu slovenskem a p. n. občinstva aljadno naznanjam, da 9<«n otvoril v Maribora. Šolska nlica Štev. 2 nasproti kavarne , Central'
moderno urejeno brivnico.
Isto priporočam vsem zavednim Slovencem ob čisti in točni postrežbi v blagohotni obisk. Odličnim spoštovanjem
IVAN BERGLES, brivec.
Grozovite
novosti
za moške in za ženske Drl Druškovi5-u
v Slovenjgradcu-
Smrt
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega, kateri naroči sedaj belo platno v vele-trgovski hiši
R. Ster mecki, Celje,
Štajersko. Štajersko platno m po 36 v. Slovensko platno m po 40 v. Savinsko platno m po 44 v. Vojaško platno m po 46 v. Domestik platno mehko m po 43 v. Gorsko platno debelo m po 60 v. Istrija tkanina, mehka m po 54 v. Ho-landska tkanina, mehka m po 60 v. — Vzorci zastonj in pošiljatve črez 20 K franko. |
Spomladanski čas!
Priporoča vsakovrstna semena, deteljno staj., lucerno, rudečo, (in-k&rnat) travno seme, oves za seme, ripno, svinako salatno, korenjevo, zeljno seme itd. Nadalje: galico, brizgalniae, motike, gumi, trake, preja, ličje ter vse potrebščine za vinograde; Tomaževa žlindra, kose, vile, grablje ter razno orodje. Barthelnovo klajno apno, vsake vrste ::: železa, šine, cement itd. — Kupuje vse kmetijske pridelke. :::
Alojzij Pinter
v Siov. Bistrici.
Edina narodna steklarska trgovina
FRAN STRUPI, Celje,
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. Najnižje cene — Najsolidnejša postrežba. Na debelo — Na drobuo J
Podružnice
Spijet, Celovec :: in Trst
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
«prejema vloge na knjižice in »a te- JR g]Q Q|— SiiijuiJe en prodaj» »reifco !n vse t^ss« vrednostnih papir-koči ražnn ter je obrestuje po žistih ^ jrv p« d»«vaem kurxn. . _ __DoluiSka glavnica K 8,OOO.OOQ. — Beservni fond K 300,000._
Podružnice
Spijet, Celovec :: in Trst ::
Jnžnoštajerska hranilnica v Celju v Narodnem domu
sprijeni! hranilne vloge vsak delavcik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po itlrt odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Bornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko In rezervna zaklada, iatera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne m dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ostaneve 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 E, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in z» ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte sa
illvnnStsiflpela hranilnira Pri nalaganja svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali
JUZnOSiajerSKB nraniinice ^ornce m zahtevajte pri iiižnnefsai&rftkn hranilnim
sodiščih, da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno le v JUZIIU5>iajBr©llU ISi «MUliSIMJ» ^^^^^Z^brezpla&no^dopož^^	vsakemn na razpolago._
SL
je največja slovanska zavarovalnica,
proti požaru in življenju.
z ali brez peresa tudi za najhujše kile, trebušne obveze, Buspenzorije, podloge za noge, bergle, pokončne držaje, ratne varstvene stroje za telesne poškodbe, po zdravniškem predpisu i. t d. izdeluje po jako nizki ceni, staroznana tvrdka FRANC Pod joriftk, bandažist in rokavičar Maribor, Orajska ulica 7.
Zaloga vsakovrstnih v to stroko spadajsčih zdravilnih in drugih potrebščin, ter rokavic v veliki izbiri.	=
Štam/rilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni bv. Cirila v Mariboru.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom priporoča
Prva borovska tovarna orožja peter Wernl&
družba s omejeno aaveio v Borovljah v { r ko).
Kemična pralnica aalek H. Volk, Šoštanj
se priporoča za pranje in barvanje raznih oblek, koiu-hovin, rokavic itd. Lišpa od oblek ni treba odstraniti ¡¡Edini
slovenski zavod te VTste. Nablralnica v Mariboru pri J. Vezjak, krojač, Šolska nlica 4.
Ivan Ravnikar Celje
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, Buhih in oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh vrst lakov, kupuje in prodaja deželne pridelke. Gostilničarjem priporočam vseh vrst mineralne vode, nadalje domače in ogrske salamo. Poljedelcem priporočam za pomlad vsakovrstna poljska in trtna semena, za katerih kaljivost se jamči. :::: Na debelo in drobno. — Nizke cene : točna postrežba. :::: 8 spoštovanjem:
IVAN RAVNIKAR.
„CROATIA"
edina hrvaška »avarovalniea, osnovana od obilne svobodnega in kr. glav, mesta Zagreba
,CROATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požam in vpepelitvi po blisku n«premičnine vsake vrste: hišo, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor: hišno opravo, goopod&rskc orodje, opremo, stroje, bi» go, žito, blago v trgovinah itd. p s jako ugodnih pogsjlh in nls&ih cenah.
Vaa pojasnila daje: Pedrotnlca .CROATIA' v Trstn, Borno št. 1.
Prvi zavod xa graviranje in lsde-:: lovanje kavčuk štambillj. ::
Anten Cerne
Ijabljana
j
Sv. Petra cesta 6.
Zunanja naročila izvršujejo se točno. Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Konkurira z vsakim uličnim podjetjem.
A. Jurca naslednik Alojzij Senčar v Ptuju,
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih barv, firneža in karboleja ter vseh vrst lakov, kupuje in prodaja deželne pridelke. Gostilničarjem priporočam vseh vrst mineralne vode, nadalje domače in ogrske salame. Poljedelcem priporočam za pomlad vsakovrstna poljska in trtna semena, za katerih kaljivost se jamči. Na debelo ; na drobno. — Nizke cene : točna postrežba.
Mnogovrstne razglednice
priporoča trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru,
Mnogo, nt n oko 1,000.000 krom
...... .... posestniki posluževali
-v---Ti 1E
gigurno, ñe bo Deiane u mnenju aii ya » j>i<7ui».v..». " j™-- —-- v " "•■■■» - •■ prinese Palma t navodilom poštnin« prosto; spod 4 K ni povzetja I Priporočam se L B. Ve Iz 1, irav. šiv, flvii, Mariho^_ZofljiBjg[^^
srn
oiumca t
rejisirovana zadruga z iHKmgejrao zavazo
Grajski irá šf. 3 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwamn-Afe)
Denarni promet je tekom osemmesečnega poslovanja éeas en milijon kr**»
Hmnllut
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti S mesečni odpovedi po 41/»-Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarju in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilno položnice na razpolago (šek konto 97.078). Betici davek plača posojilnica «mer.
poseJM® m
le članom in sicer: n» vknjiibo proti pupilarni varnosti po 4»/4%. u& vktžjisbe sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po b\U°/o & osebni kredit po 6e/0. Nadalje izposojujs ns zastavo we-dnostaih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 1 kron, — Prošnje s® vkojižbo dela posojilnica brezplačno, strank* plača 1« kolek«.
so vsako in vsako praznike.
ar«
sredo in četrtek ©tf 9. de IS. depsv j «obete cd 8 d«) 12 dopoldne. imjfeali — V uradnih ar*h s« sprejem is piacaje deasur.
pojasafi« m á^m
ir. prošnje sprejemajo vsak deUvntk od 8 dopoldne in od f.—• pope!..1 ca.

■IŽ 6
rñxset,¡Mmácu íwaa itxtíñ n» s-asipftit^a	Ju^aUt» Mi*»* ril fee.
Vsakovrstne slamnike
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu Fran Cerar, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. Cene nizke, postrežba točna, 434 na zabtevo cenik poštnine prosto.
Svoji h svojim! Svoji k svojim!
evar-Le
Glavni irá štev. 10.
Priporoča z» napravo domača pijače posebno dobro pripravo ali tvarino, tudi s» vne vrat žganja trf likera.
0$ja, švicarskega sira, ogrske salame, kave I kg od i K naprej, rogatsko in radajnsko kislo vodo, galico, žveplo in raiije.
Zemljišča, posestva Zgornji Lamovž pri Celju, travnike, hmeljišče, prikladna stavišča, stavbe, proda lastnik iz proste roke v poljubni velikosti. Kupci naj se blagovolijo oglasiti 469	pri lastniku ravnotam.
St. II 22064"""
3436
180
učil a dobro žn solno protrefto,
Pozor! Slovansko podjetje! Pozor!
Slavnemu občinstvu se priporoča dne 11. febr. 1909 na novo otvorjena manufakturna trgovina	116
Frane §©iiva«u sin
v stari Souv&novi hiši na Mestnem trga 22 v LJUBLJANI.
Kapljice za želodčni krč: s'°ne.ena	M
We proti trganju: : ^^ir^rit
laznanili
mestna lekarna pri c, kr. erlu
MARIBOR, Glavni trg štev. 15. 325
■■^■HHHKtlTIEliaSHXKiiaKlidlkii M m. mm J
Prošnje za vsprejem na deželni kmetijski šoli v Grotten-hofu pri Gradcu za šolsko ;ieto 1909/10 se naj pošljejo ravnateljstvu tega zavoda do 30. junija 1909 in se jim naj priložijo sledeča dokazila:
1.	da je prosilec dosegel 16. leto (krstni list);
2.	kam je pristojen (domovnica);
3.	da je popolnoma zdrav in je telesno primerno razvit za kmetijska dela (zdravniško in spričevalo o stavljenih kozah);
4.	kaj se je v šoli naučil (šolsko spričevalo);
5.	o neomadeževanem življenju (nravnostim spričevalo). ) Sinovi štajerskih kmetov, ki se hočejo potegovati za
kako prosto mesto, morajo oddati svoje s prej označenimi | dokazili in s pojasnilom premoženskih razmer od občinskega urada (ni pa treba biti ravno ubožno spričevalo) opremljene prošnje najdalje do 30. junija na kak delavnik osebno ravnatelju zavoda in se podvreči skušnji o znanju, ki so si ga pridobili na ljudski šoli.
S takim prostim mestom je zvezan brezplačen pouk in prosta navadna oskrba.
Potrebne knjige in druge pripomočke morajo starši sami oskrbeti.
Plačujoči učenci morajo plačati:
Za ponk 72 K, za stanovanje in kdrjavo 28 K, za hrano 360 K.
Prva dva zneska se plačujeta v polletnih, zadnji znesek v četrtletnih obrokih v naprej pri ravnateljstvu zavoda.
Gradec, dne 8. junija 1909.	489
Staj epski deželni odbor.
Pohištvo
v veliki zalogi, lastnoročno izdelano, bledo poli-rano iz mehkega lesa, po najnižji ceni priporoča
Aleksander Ml, Maribor
Koroška cesta štev.
Vsakovrstna popravila točno! Lastna delavnica! Prevzame tndi vsa tapetniška dela!	485
Mabii®	na
redni občni zbor
Hranilnice In posojilnice y Slovenjem Gradca,
H registrovane zadruge z neomejeuo zavazo 13
ki se vrši v nedeljo dne 20. junija 1909 ob 4. uri popoldne v dvorani „Narodnega doma" v Slov. Gradcu.
Dnevni red:
1.	Č i tanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje rač. zaključka za leto 1908.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.	488
Načelstvo.
: Seravallovo
želez, kina-vino.
Higien. razstava Dnnaj 1906: Državna odiika in častna diploma k zlati kolajni.
Krepilno sredstvo za slabotne, malokrvne in rekonvalmcecte. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 5000 zdravniških spričeval.
F. Pni 11
PilliWli MMlHiiigiiifcVi -a
Ceno posteljno perje.
1 kg sivega, paljenegs K S"—, pol beieg» K »SG, belega K 4—, prLt:»
rrjo mehkega kakor puh K 6-—, velepriina oglajenog» nuj bolj i« tt«s 8'—. mehkega perja (puha) sivega K 6-—, belega K 10'—, prenese» poba K li-—, od 6 kg naprej pcfitnme prosto.
Narejene postelje
U gostonitega, rdefega, modiega, rumenega ali belega inlete (nanXtaR*), pernio», velikost 170 XH6 cm z dvema zglavnieama, te dve 80 X C« CM», zadosti napolnjeno, z novim, sivim očiščenim, koiatim In stanovitni» peljem K 16 —, napol maha K W—, maha K 24-—, pernica tan.a K iS — 14 —, 16'—, »glavnica K s-—, S'S0, 4'—. razpoiilja po povzetje, rsvojE'ryt H47	zastonj, od K 10,- naprej poStn'r.e prosto
Maks Berger t Dešenica štev. 1015, Snwavsk
Kar ne ugaja, so n&i>'erJ alt poilje denarna«»). Ceniki o blazinah, odejah, prevlekah in dragem posteljnem blagu zastonj in poitnine proste

mestna lekarna pri c. kr. orln Maribor, Gla^i trg št 15 ssoleg mestna hiše,
Kapljice za svinj
za rdečne bolezni.
Je izvrstno in poskušeno zdravilo za rdečne bolezni. Gotovo pomaga, že bolani svinji se lahko daje 3krat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice 1 E. Najboljša zdravila za domače živali ima in vsak dan po poštnem povzetju pošilja
Mestna Mama F. PM-jeva poleg mestne He. g
VABILO
v	na
0BCNI ZBOR
Hranilnice in Posojilnice na Dobrni, dne 27. junija t. 1. ob 3. uri pop. v uradnih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občuega zbora.
2.	Poročilo načelstva in pregledovalca računov. 3. Potrjenje rač. zaključka za 1. 1908. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji in branje reviz. poročila. 6. Predlogi.
487	NAČELSTVO.
I. SERA VALLO, Trst-Barcola.
Kupi se v lekarnah v steklenicah po l/, 1 k K 2'60 in po 1 1 k K 4 80.	445
Vabilo
na
redni občni zbor
posojilnice v Križovcih,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, -st-t^
ki se vrši v nedeljo dne 4. julija 1909 v Šolskih prastarih pri Sv. Križu na Murskem polju. Začetek ob 3. uri popoldan.

dnevni red :
1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev nadzorstva. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti 8. Predavanje nadrevizorja Vlad. Pušenjaka.
K obilni udeležbi vabi
NAČELSTVO.
480
Steckenpferd-rilo i lllijinini mlekom
Najmehkejso miío za kožo kakor proti pegam!
Dobiva se povsodi.
128
f*<i*š*siS (a uložiiik : J$Atoiišk» üsJsbíro ¡L-iííít*
CdffpvKfei ÍHKIbísí : F?»« RskssS,
Tisk ttiVí^ca iv. CSrüs v ffiifífc«*,