SLOVENSKI LIST ANO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 12 DE OCTUBRE (OKTOBRA) DE 1940 Num. (Štev.) 182 Pismo iz Ljubljane Ljubljana, 17. septembra. 1940. Vsled izredno hudih razmer v vsem svetu stoje vse države pred resnim problemom, na kakšen način bodo uredile prehrano svojega prebivalstva z nastopajočo zimo. V težkem položaju se bodo predvsem znašli otroci siromašnih in nepreskrbljenih družin. Da se skrb za prehrano siromašnih otrok ne bi prepustila slučaju in zasebni pobudi, je prosvetni minister podpisal odlok, s katerim naroča vsem šolskim oblastem, da morajo pri vsaki šoli, v vsakem večjem naselju organizirati šolsko kuhinjo, kjer pa ta že obstoja, jo morajo razširiti, da more sprejeti čim več otrok. Materijalna sredstva za ustanovitev oz. razširitev teh kuhinj se bodo zbrala od državnih ustanov, občinskih sredstev, šolske poliklinike, ženskih društev, humanih, nacijonalnih in patriotskih organizacij, od premožnejših staršev, preskrbljenih otrok in od posebnih prireditev, ki se bodo prirejale v korist tem kuhinjam. Na področju notranje politike, kjer še vedno stoji v ospredju zelo pereče vprašanje oskrbe ljudstva z najnujnejšo prehrano, so bila v preteklem tednu obsežna posvetovanja ministrov v Belgradu. časopisi so v teh posvetih poročali, da so bili sprejeti zelo odločni sklepi, ki bodo mesnim in podeželskim občinam dali daljnosežne pravice glede živežne oskrbe. Ljudstvo teh ukrepov nestrpno pričakuje. Medtem pa, ko javnost čaka na zakonske' ukrepe; splošnega, za vso državo veljavnega značaja, ki bodo vprašanje cen naj-nojnejših živilskih predmetov rešili na skupni, celotni podlagi, si posa-mežna samoupravna področja pač pomagajo, kakor si morejo. Na prvem mestu je treba omeniti veliko posojilo, ki ga je najela naša slovenska banovina, da bo z njegovo pomočjo sama nakupila pšenice v toliki množini, da bo zadostovalo za naše potrebe, žito se že kupuje in bo Počasi prihajalo k nam. Banovina ga bo oddajala, kot je bilo j avl j eno, s pomočjo združenih organizacij. Skrajno odločne in učinkovite ukrepe so poleg nakupovanja pšenice v lastni banovinski režiji stopili na prste vsem špekulantom, tako, jla moremo te ukrepe postaviti za zgled oblastem. Na Hrvatskem pridejo špekulanti z živežem v prisiljena bivališča v najbolj revnih krajih banovine. Po mestih pa so vsi hišni lastniki pod visoko denarno kaznijo prisiljeni, da prijavijo oblastem Vse v hiši se nahajajoče živežne zaloge, kajti razni petični sloji so si pravočasno po svojih shrambah na-gomilili živeža za več let naprej in je to porazno vplivalo na cene. Tudi po drugih banovinah slišimo o naporih, da se ljudstvo oskrbi s potrebnim živežem, toda, rečeno, to vprašanje je tako pereče, da zahteva enotne, celotne rešitve za vse državno področje. V soboto 14. sept. ob 15.30 je prišel v prostore kabineta bana v Ljubljani predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič. Poleg bana g. dr. M. Natlačena so g. predsednika pričakovali in pozdravili minister dr. Miha Krek, senatorja dr. Franc Kulo-vec in Alojzij Mihelčič, pomočnik bana dr. Stanko Majcen in predsednik Banovinske hranilnice Ivan Av-senek. Takoj po prihodu predsednika se je začela dveurna konferenca in Posvetovanje o vseh hudih perečih gospodarskih in socialnih vprašanjih, posebno o prehrani prebivalstva Slovenije in pa o odredbah, ki «o mogoče in potrebne, da se ustavi dviganje cen. Glede prehrane je konferenca soglasno ugotovila, da »o odredbe, ki so izdane doslej, da- Nemške čete v Romuniji HITLER IN MUSSOLINI STA SE SESTALA NA BRENNERJU — IZGLEDA, DA SE BO VOJNA PROTI VELIKI BRITANIJI PRENESLA NA BLIŽNJI VZHOD IN SICER POD VODSTVOM NEMŠKIH GENERALOV — ZRAČNA VOJNA MED NEMČIJO IN ANGLIJO SE MEDTEM NADALJUJE Važna so morala biti vprašanja, ki sta jih imeli rešiti Nemčija in Italija, da sta se morala vprav najvišja predstavnika obeh totalitarnih režimov, Hitler in Mussolini, osebno razgovarjati o njih in jih torej ni bilo mogoče rešiti po običajni diplomatski poti, niti z Ribbentropovim obiskom v Rimu in Cianovim obiskom v Berlinu. Kakor je pri totalitarnih režimih navada, je bilo posvetovanje med obema državnikoma tako tajno, da ni niti najmanjša vest o predmetu razgovorov prodrla v javnost. In v tem položaju so seveda časopisni poročevalci spet bili prim o rani omejiti se na ugibanja. Nekatera izmed teh ugibanj so zanimiva in več ali manj verjetna ter se oslanjajo na dve znani dejstvi: da je napad preko Rokavskega preliva na Anglijo združen s tolikimi težko-čarni, da ga najbrž Nemci sploh poskusili ne bodo, in da je Italija naletela s svojo ofenzivo v Egiptu na težkoče, s katerimi menda ni računala. Iz teh dveh dejstev so časnikarji, najbrž upravičeno, sklepali, da sta Hitler in Mussolini razpravljala o tem, kako bi Veliki Britaniji prišla do živega. Ker na zapadu lo ni mogoče, sta se odločila za Bližriji Vzhod. Za ofenzivo v Egiptu je bil Hitler pripravljen poslati skozi Italijo nemške čete, vendar pa bi Italija morala s svojo mornarico zagotoviti siguren prevoz teh čet skozi Sredozemsko morje. Tu je pa prišlo — po ugibanjih novinarjev — do nesoglasij, ker Italija ni pripravljena riskirati svojo mornarico v odprtem boju z angleško sredozemsko floto, Hitler pa tudi ne more tvegati, da mu angleške vojne ladje potope transportne ladje, ki bi nezavarovane vozile nemške čete s Sicilije v Libijo. Ker je bila torej tudi tu voda na poti, kakor je v Rokav-skem prelivu, sta se Hitler in Mussolini odločila (ponavljamo: tako ugibajo novinarji), za drug načrt. Nemške čete naj bi skozi Madžarsko, Romunsko in Turčijo prišle na Bližnji Vzhod, navdušile morebiti tudi Arabce v Iraku, Siriji in Palestini ter v Hedžasu za boj proti Angležem in navalile potem na Egipt od vzhoda, dočim napadajo Italijani z zapada in sicer, kakor zatrjujejo poročila, pod vodstvom nemškega generala von Keitela, kateri je izpodrinil italijanskega maršala Gra-zianija. le sorazmerno dobre uspehe in da so za bodoče mesece zagotovljene potrebne količine hrane. V borbi proti neupravičenemu dviganju cen in na-kopičevanju živil za špekulacijo bodo oblasti napravile najobsežnejše odredbe na osnovi navodil, ki jih je dal g. predsednik vlade. Oblast bo z vsemi sredstvi preprečila, da bi veliki ka/pitali kakor koli sedanje hude razmere izrabljali v sebične namene na škodo širokih plasti ljud-1 stva. I Na konferenci na banovini v Ljubljani je g. predsednik vlade posebno poudarjal, da mora banska oblast z vso strogostjo nastopiti proti špekulantom in onim trgovcem, ki zbirajo velike zaloge,, pa jih nočejo oddati kupovalcem. Oblast se naj ne straši, da uporabi, če treba tudi internacije in zakon o zaščiti države. Navajal je primer, ko so zalotili trgovca, ki je imel v zalogi 12 vagonov masti in je ni hotel prodati. Bil je interniran, blago pa zaplenjeno. Na konferenci se je tudi obravnavalo vprašaflje o kreditiranju banovine za nabavo nujnih življenskih potrebščin Slovenije. G. ban je zastopal stališče, da je potrebno pooblastilo za najetje kredita do 100 milijonov din. Ta kredit bi služil kot obratni kapital za nakup žita. G. predsednik je naročil, naj banovina zaprosi za to pooblastilo in ga bo takoj dobila. Na razpolago bo tudi potreben kredit. Na strankarsko političnem polju ni bilo izrednih dogodkov. Svoj občni zbor je imela samostojna demokratska stranka, ki je razvila 1 program, da morajo vsi tvorno misleči državljani biti složni, ter je 1 odstranila iz svojih vrst simpatizer-! je s sovjetsko propagando. Prvaki JNS, Pera Živkovič, Jovo Banjanin [ in Bogoljub Jeftič pa so sklenili napraviti krožni pohod po Bosni. V kakšne namene, nikdo ne razume. Srbski "listi so od svoje strani najavili gibanje, da naj se vsi Srbi v državi zberejo pod geslom: Srbi na ukup, in da naj pod tem geslom ustanovijo posebno "srbsko stranko", ki bi v državi varovala tekovi-ne, ki so jih Srbi ustvarili. — V Beogradu in Zagrebu so bile — kakor so objavila uradna poročila — pod zunanjo pretvezo draginjskih gibanj demonstracije, ki so jih priredili komunisti. Med demonstranti so manjkali zastopniki delovnega ljudstva, ki bi edino imelo pravico ( javno izraziti svojo zaskrbljenost glede živežne oskrbe, pač pa je bila večina demonstrantov oblečena v lepe plašče- in so prihajali razni i vzkliki iz sitih obrazov. Vlada je I sprejela ukrepe, ki so z ozirom na I zunanjepolitični položaj potrebni. Obletnica smrti kralja Aleksandra I. Zedinitelja S tužnim srcem se je te dni ves pošten jugoslovanski narod zopet spominjal žalostne obletnice, tragične smrti kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ko je 9. oktobra pred šestimi leti v Marse ju, padel kot žrtev zločina, ki je bil sad sovražnikov da bi raztrgali našo domovino. Njih nakana se jim ni posrečila. Narod je spoznal njih grde naklepe in se je še bolj tesno strnil. In upajmo, da bo složen in edin ostal tudi v sedanjem nemirnem času. Ostuden je bil ta zločin, saj se je našega naroda in naše domovine Jugoslavije. Zgrozil se je tedaj ves pošten svet nad tem podlim zločinom, radi katerega je končal svoje življenje modri vladar, od katerega je Jugoslavija še mnogo pričakovala. Padel je velik državnik, nosilec miru, svobode in pravice, zadet od krogel najetega morilca, ki so ga najeli zato, zgodil v času, ko je šel blagopokoj-ni Kralj na Francosko z namenom zagotoviti mir, ki bi bil v interesu držav in posebej še Jugoslavije. Ob tej priliki, ko se je jugoslovanski narod spominjal te tragične obletnice, spominjali smo se je tudi mi primorski izseljenci v Južni Ameriki skupno z brati iz svobodne domovine. Večna mu slava! Nov protettorat Ugibanja, ki smo jih pravkar obrazložili, se zde še najbolj verjetna in po dogodkih zadnjih dni bi celo izgledalo, da se je ta pretvezni načrt že začel izvajati. V ponedeljek so se začele širiti vesti, da je moderno opremljena divizija nemške vojske prišla na Ro- munsko. Ker Romunska ne meji z Nemčijo, so se ljudje vpraševali, po kakšni poti so Nemci prišli tja. Spet so krožile govorice z vsemi mogočimi kombinacijami. Eni so trdili, da so Nemci takoj po zadnjem dunajskem sestanku' "skrili" nekoliko divizij v Sedmograški, drugi so menili, da so nemške čete prišle na Romunsko skozi Madžarsko, tretji pa so zatrjevali, da so šle skozi jugoslovansko ozemlje. Končno se je izkazalo, da so se rajhovske čete pripeljale na romunsko zemljo v vlakih, ki so šli skozi Ogrsko in da jih je nekaj ostalo tudi na Ogrskem. V Berlinu so najprej izjavljali, da o tem nič ne vedo, pozneje pa so začeli tako v nemških kakor v romunskih in madžarskih krogih razlagati, da je Hitler poslal toliko vojaštva proti jugu samo za to, da se bosta romunska in madžarska vojska po nemškem zgledu modernizirali in popolnoma preuredili za sedanji način vojskovanja. Kako in kaj je bilo, je postranska stvar. Dejstvo je, da so Nemci raztegnili svoj "življenjski prostor" tudi na Madžarsko in Romunsko, ki bosta odslej najbrž samo toliko neodvisni, kakor je Slovaška ali Danska. Nemška vojska je, brez da se je sprožil en sam strel, prišla do Črnega morja in ima pred nosom Dardanele, čez katere vodi pot skozi Turčijo v arabski svet, kjer ima Velika Britanija tako važne interese, da je takoj po izbruhu vojne smatrala za potrebno zbrati v Siriji, pod vodstvom maršala Weyganda, močno angleško-francosko armado, ki naj bi tam varovala angleške — in tedaj še zavezniške — koristi. Nad vse važen je namreč za Anglijo Irak (Mezopotamija) v porečju Evfrata in Tigrisa, ker se tam nahajajo veliki petrolej ski vrelci okoli Mossula, kateri oskrbujejo Anglijo z nafto, ki prihaja po ceveh do palestinskega pristanišča Haife. Zlasti vsa angleška vojna sila na Bližnjem Vzhodu — vojna mornarica v Sredozemskem morju, letalstvo in vojska v Egiptu, katera ima braniti Sueški prekop — je odvisna od mos-sulskega petroleja. Če bi se Nemcem posrečilo prepričati Turke, naj se ne upirajo prehodu nemških čet, bi nemška arma-da*v arabskem svetu gotovo ne naletela na težave, marveč je celo verjetno, da bi tam našla pomoč. V Siriji je sicer francoska vojska, ki je pa ostala zvesta Petainovi vladi in se zato ne bo vojskovala proti Nemcem. Domače prebivalstvo smatra tako Angleže kakor Francoze za tla-čitelje in bi prihod nemške vojske najbrž pozdravilo z navdušenjem. Nerazpoloženje napram Angležem je prav živahno tudi v Iraku samem m še bolj v Palestini, kjer ne morejo Angležem odpustiti njihovo Židom prijazno politiko, ki se je izvajala na škodo domačega arabskega prebivalstva. Nemška in italijanska propaganda je v zadnjem času razširila med Arabce vest, da so v Londonu spet obljubili Židom kraljestvo v Palestini. Lahko si predstavljamo, kako to vpliva na domačine, ki so se že celo vrsto let skušali z orožjem v roki braniti pred navalom židovskih priseljencev. Kar se tiče He-džasa, kjer kraljuje Ibn-Saud, ki je doslej spretno nihal med Italijo in Veliko Britanijo, je tudi verjetno, da bi se obrnil na ono stran, ki bi mu pred nosom pokazala večjo moč in večje uspehe ter mu več obljubila. Če bi se pa Nemcem ne posrečilo prepričati Turke da dovole prehod nemških čet, utegne priti do oboroženega spopada, v katerem bi gotovo morala sodelovati vsaj Romunska, najnovejši nemški Protektorat. Ob sedanjem pohodu nemške vojske do črnega morja se ljudje spet vprašujejo, kaj bo storila Rusija, za katero utegne postati nemški sosed nad vse nevaren. Na ta vprašanja v Moskvi ne odgovarjajo. Najbrž imajo svoje načrte in svoje račune, najbrž pa tudi notranje težave, ki jim narekujejo takšno politiko, kakor jo sedaj vodijo, čeprav izgleda, da ne more biti v skladu z ruskimi interesi. Periodico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. NAROČNINA: Za Ameriko in ca celo leto $ arg. 6.—; ta pol leta S.50, Za druge dežele 2.50 USA-DolarjaT. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. CORREO ARGENTINO TARIFA REDtrCIDA Concesión 1551 Dlrecciön y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, TJ. T. 59 - 3667 -_ Bs. Aires. Sto. 2 SLOVtóiNoKl LIST Num. (Štev.) 182 Argentinske Vesti "DIA DE LA RAZA" Danes 12. oktobra praznujejo po vsej Ameriki dan njenega odkritja. 12. oktobra leta 1492. je Krištof Kolumb odkril Novi Svet — Ameriko! Ta dan se praznuje v Argentini kot narodni praznik pod imenom "Dia de la Raza". ODREDBA NOTRANJEGA MINISTRA RADI JAVNIH ZBOROVANJ Načelnik mestne policije, kakor tudi vsi guvernerji provinc so prejeli te dni navodila glede javnih zbirališč, oziroma shodov. V glavnem je v teh navodilih rečeno, da se ne smejo vršiti nikaki javni sestanki, manifestacije ali .zborovanja brez posebnega dovoljenja oblasti. Do tega zaključka je prišlo ministrstvo radi tega, ker so se zadnje čase vršili shodi tudi struj, ki niso v skladu z argentinsko ustavo ter je t večkrat prišlo tudi do izgredov. jel. In vendar je-najbrže res. Čilenska policija namreč pravi, da jih je že čez 200 prekoračilo či-lensko mejo, od katerih so se mnogi vkrcali na japonske parnike. Če je torej to res, nastane vprašanje, kako je bilo sploh to mogoče. Da se kakemu ujetniku posreči pobegniti, to se je vedno dogajalo in se še dogaja, toda v takem velikem številu, to je pa vendar nekam čudno. In nekateri tukajšnji časopisi to zadevo na račun odgovornih oblasti ostro grajajo. Kakor omenjajo listi so mornarji dobro obloženi z denarjem in drugimi potrebščinami ter opremljeni s potnim listom. Zločin v Rio Negro Rio Negro, dne 3 oktobra 1940. — Zločin v Cinco Saltosu je hudo prizadel našo rojakinjo Milko Čujec, doma iz Skednja pri Trstu, poročeno z Maksom Brugger jem iz Švice. | Na 2. septembra ponoči je naskočil do sedaj nepoznani zločinec stanovanje Brugger j a, ki se nahaja v čakri, oddaljeni kakih 300 m. od sosednih stanovanj. Zločinec se je nenadoma pojavil pred vrati, ki so bila zaprta, ter začel kričati naj odprejo. Brugger se je pogovarjal v tem času z Milo v kuhinji. Ker pa se ni takoj odprlo vrat, je začel streljati skozi zaprta vrata in prvi strel je zadel Brugger ja v trebuh. Že ranjen se je Brugger privlekel v s spalnico, vzel revolver ter oddal strel skozi zaprta vrata in menda tudi napadalca ranil, ker so bili zunaj znaki krvi. Zločinec je oddal v stanovanje skupno 8 strelov. Brugger se je nahajal v težkem stanju vsled težke rane, a Mila se ni mogla ojunačiti, da bi odprla vrata in šla klicat sosede, ker se je pač bala, da je napadalec še vedno zunaj, šele po j nekaj urah, ko je bil napad izvršen, bilo je okrog 2 zjutraj, se je opogumila, da je šla klicat sosede ter iskat zdravniške pomoči. Drugi dan so odpeljali Bruggerja v bolnišnico v Allen, kjer so zdravniki izvršili operacijo. Krogla mu je bila namreč ostala v trebuhu. Ope-ìacija se je sicer posrečila, a nastale so druge komplikacije, tako da je 20 dan po zločinu ranjenec podlegel težki rani. Obvestilo o njegovi smrti je globoko zadelo vsfc one, ki so ga poznali, ker je bil jako dober, prijazen in delaven mož. Prav posebno prijazen je bil nam Slovencem čeravno je bil Nemec. Ko je bil tukaj g. Hladnik se je tudi Brugger vdeležil sestanka. Kako je bil spoštovan je pokazal njegov pogreb. Ob mrtvaškem odru se je zbralo veliko njegovih znancev in Slovencev. Tudi na njegovi zadnji poti ga je spremljalo mnogo ljudstva na avtomobilih, katerih je i bilo kakih 30. Nam Slovencem ostane pok. Brugger v blagem spominu! Naj mu bo lahka tuja zemlja! Ostali Mili pa naše globoko soža-lje! Kodelja Tomaž. * Čujec Milki, ki je naša zvesta naročnica, ob izgubi zvestega in dobrega moža izrekamo iskreno so-žalje ! Blagemu pokojniku pa naj bo lahka argentinska zemlja! DRŽAVA BO RAZDELILA KORUZO MED UBOŽNE PREBIVALCE Kakor smo že parkrat poročali, je tukajšnja vlada nakupila velikanske množine koruze. IS tem odkupom je rešila mnoge kmetovalce skrbi in tudi mogočega izkoriščanja špekulantov. Ker pa vlada ni mogla najti pravega izhoda, kako uporabiti toliko koruze, je končno prišla na dobro in pametno idejo. Razdelila bo namreč brezplačno ubožnejšim ljudem pj provincijah 500.000 ton koruze jn koruzne moke. Koruzo, oziroma koruzno moko bodo ljudje prejemali mesečno, po kolikor kilogramov jim bo vlada privolila, ki pa se bo ozirala ua prošnjo, ki jo bo prosilec vpostaVil. VIHAR PREPREČIL POLET BRAZILSKIM LETALCEM Šest brazilskih vojaških letal je prispelo iz Severne Amerike v Chile, da od tam nadaljujejo svoj polet čez Argentino v Brazil. Po dvodnevnem bivanju v Chile ju so letalci v nedeljo odleteli proti Argentini, ter pristanejo v El Palo-maru. Hud vihar v gorovju pa jim je polet preprečil. Nekateri so sicer dosegli Mendozo, Coronel Pringles, Villa Mercedes, toda do Palomarja niso mogli. Načelnik eskadre se je celo vrnil nazaj v Chile. V ponedeljek, ko se je vreme nekoliko zboljšalo so piloti s svojimi letali nadaljevali polet ter dospeli, nekateri malo pred poldnem, drugi pa popoldne. Poslednja dva sta priletela v torek dopoldne. IZ UPRAVE G. kaplan Janez Hladnik nam je izročil naročnino za spodaj navedene naročnike: Plač. do čuk Metod $ 6.— 30-9-941 Smerdelj Mihael „ 3,— 28-2-940 Čuk Josip „ 12,— 30-7-941 Skvarč Franc „ 12.— 30-4-941 Potočnik Matija „ 6,— 30-9-941 Vodopivec Milko „ 6— 30-3-941 Gomišček Janko „ 6— 30-9-941 Kutin Angela „ 6,— 30-9-941 Toplikar Edvard „ 6.— 30-5-941 Cigoj Milena „ 6.— 30-6-941 Ušaj Franc „ 6,— 30-9-939 Bratina Maks „ 3.— 30-12-940 žigon Štefan „ 6.— 30-12-940 Bizjak Andrej „ 6,— 30-9-941 Mavrič Rajmund „ 6.— 30-7-940 Bizjak Valentin „ 6.— 28-2-941 Vidmar Ivan „ 6:— 30-9-941 Mislej Josip „ 6,— 30-8-941 Jazbec Josip „ 12.— 30-9-941 Pipan Albina „ 6,— 30-6-940 Gec Karel „ 6.— 30-10-940 Rolih Josip „ 6— 30-9-941 Hlede Ludovik „ 6,— 28-2-941 PREKUPČEVALCI PALOMAR-SKE ZEMLJE PRIDEJO NA SVOBODO Pet udeležencev pri kupčiji z zemljo v Paloinarju, ki so se javili pred sodnika dr. Jantusa, bodo pod kavcijo puščeni na svobodo. Obenem pa zahteva ta sodnik, da policija prime Baldassareja Torresa in Go-doya, ki se skrivata. ŠAHOVSKA TEKMA Dne 12. oktobra 1940, ob 3 uri popoldne, bo priredil Tehnični odbor Sokola Dock Sud-Boca, simul-tansko tekmo šaha, v društvenih prostorih, ulica 25 de Mayo 1484 na Dock Sudu. Prijavljenih je 15 igralcev. Kot protivnik simultanske tekme bo član Argentinskega Šahovske Federacije, Odsek Dock Sud. Gledalcem je vstop prost. GIBANJE PARNIKOV Iz Evrope razen angleškega par-nika "Almeda Star", ki ima dospeti 11. t. m. ni do sedaj še znano, da bi imel dospeti kak prevoznik. Iz Španije, ki so zadnje čase bili precej pogosti, so sedaj nekako prestali. Gotovo je temu vzrok položaj v Evropi in tudi v Španiji sami, ker nanjo pritiskajo Nemci in Italijani, tla se jim bolj tesno pridruži, za kar se pa Španija ne more odločiti. Španija je namreč vsled prestane državljanske vojne tako oslabljena, da ji je sploh za sedaj nemogoče mešati se v ta bojni metež. Tej državi sploh primanjkuje vsega. Tam niti za drag denar se skoro ne more kupiti potrebnih stvari. Kljub vsemu temu, pa se na pritisk, more to lahko dogoditi. Sklepati bi se dalo to radi tega, ker je parnik "Oiudad de Sevilla" šele sedaj odplul in niti ni bil njegov odhod javno javljen. Rojaki in rojakinje! Že zadnjič smo omenili v našem listu, da bomo po možnosti objavljali vesti iz naših krajev. Če hočete torej izvedeti, kako se godi vašim doma, oziroma kakšne so tam razmere in druge vesti, ki vas zanimajo, naročite se na Slovenski list. Sami vendar to dobro veste, da pisem ni in tudi ni skoro upanja, da, bodo prihajala. Ne preostaja tedaj drugega, kakor smo že zgoraj ome-nili, da se naročite na list, ki vas bo obveščal o novicah z doma. NOGOMETNA TEKMA V nedeljo 6. oktobra 1940, je no* gonietni odsek Sokola Dock Sud-Boca, nastopil drugič v prijateljski tekmi proti reprezentaciji Češkoslovaškega Sokola iz Ville Dominico. Moštvo Sokola Dock Sud-Boca je odneslo zmago z 1:0." To »je že drugi uspeh naših igralcev. Prvo zmago so izvojevali proti reprezentaciji Madžarskega Kluba z Dock Suda z 2 :(). Zofka Sulič in Vence Lazaric, ki bosta nastopila na prireditvi 20. oktobra za "Slovenski list". Skupaj 150,— pesov Prijatelj, stori svojo dolžnost! Teh par vrstic velja tebi; prijatelj: "Slovenskega lista", ki še nisi izvr- j šil svoje dolžnosti napram našemu glasilu in si zaostal z naročnino. Spomnijo naj te, da je že čas, da naročnino poravnaš. Saj vemo, da imaš dobro voljo in da dolgu ješ naročnino samo zato, ker ti je nerodno hoditi na pošto, kupiti nakazilo in napisati pismo. Ampak, potrudi se, prijatelj, vsaj enkrat na leto, pa opravi tudi to sitno reč ! Če se drugi potrudijo, zakaj bi se ti ne? Zakaj bi moral biti vprav ti bolj komoren s samim seboj ter manj točen in manj pravičen napram listu, ki si končno prizadeva biti tvoj prijatelj v tujem svetu? KOLEDAR Koledar je že v tisku in izide v sredini novembra. Kdor nam še ni poslal svojega prispevka, naj to nemudoma naredi, kajti vse kar nam to dospelo po 20 oktobru, ne bomo mogli vzeti v poštev. Društvi iz Rosaria in Montevidea, ki nam še nista nič poslali, prosimo naj nam vsaj odgovore, da bomo vedeli pri čem j smo. Uredništvo Koledarja. NEMŠKI MORNARJI šE VEDNO POBEGAJO Že večkrat se je pisalo, da je pobeglo iz tega ali onega kraja nekaj mornarjev nemške vojne ladje "Graf von Spee", ki so bili v raznih taboriščih. Toda, da je pobeglo že t||to veliko število teh iiiterniran-eev, tega bi pa človek skoro nc-ver- ŽENITNA PONUDBA Jugoslovan, star 33 let, postaven, imam stalno službo z mesečno plačo 240 pesov. Želim znanja v svrho že-nitve z dekletom v starosti od 23 do 30 let. Naslov: "Ponudba", G. C. Diaz 1657, Buenos Aires. ŠTORKLJA Štorklja je obiskala te dni našega rojaka Janka Pečenko iz Sela ter prinesla njegovi ženi Mariji krepkega fantiča. Oba, mati in sinček sta pri najboljšem zdravju. Srečnim staršem ob tem veselem dogodku čestitamo! SOBE V NAJEM V najem se odda na lepem kraju v Villi Devoto eno ali dve zračni sobi, primerni za, eno osebo. Poizve se pri uredništvu lista. Še mnogo jih je Mnogo je še takih posameznikov in družin v našem izseljeništvu, ki niso naročeni na "Slovenski list". Tudi precejšnje število starih naročnikov se je v zadnjih mesecih skregalo z listom, ker ni redno izhajal in iz drugih razlogov. Sedaj, kakor veste, smo naredili red in je "Slovenski list" spet začel normalno živeti. Stare naročnike prosimo, da pozabijo svojo jezo in se spet naroče na list. Vse prijatelje našega glasila pa pozivamo, naj nekoliko poagitirajo med svojimi znanci, da bo število naročnikov naraslo. OTROKE V OSKRBO Zanesljiva družina sprejme v oskrbo enega ali tudi več otrok, starih od 2 do 6 let. Naslov se izve pri uredništvu lista. ZABAVNA KNJIGA Naš istrski rojak in urednik "Naše Sloge" g. Joso Defrančeski, je napisal knjigo dogodkov iz izseljenskega življenja pod naslovom "Pa-birčenje". Knjiga je polna dogodkov, ki so jih doživeli izseljenci, kar bo gotovo vsakega zanimala, ki si bo to lepo knjigo nabavil. Knjiga bo obsegala 250 strani, v kateri bo 10 prigodov. Pisana je v srbohrvaščini, a je zelo razumljiva. Knjiga je že v tisku in bo koncem oktobra meseca že dokončana. Knjigo se more naročiti pri pisatelju: Joso Defrančeski, Corrientes 3114, Buenos Aires. Cena knjigi je $ 3.—, če se jo sedaj naroči, pozneje bo cena višja. Naročnikom in čitateljem Slovenskega lista to knjigo, v kateri boste našli mnogo lepega štiva, toplo priporočamo. TALLER DE CARROCERIAS "EL RAPIDO" IVAN CERKVENIK Barvanje sistema "Duco" — Tapeciranje — Prevlaka — Kabine — Karoserije — Popravljanje blatnikov ENTRE RIO S 310 QUILMES U. T. 203 - 1298 Quilmes ZOBOZDRAVNIKA DRA. SAMOILO VIČ , de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 I J. T. 59 - 1723 Nogometaši Sokola Dock Sud-Boca Slovenska restavracija ima vedno na razpolago svežo in dobro hrano, najboljša vina ter vedno sveže pivo. Gogtje imajo na razpolago tudi lepo urejeno ZIMSKO in LETNO KEGLJIŠČE. V »vs r MARIJA SANCIN JORGE NDWBHRRY 3372 Veliki zavod "RAMOS MEJ I A" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analizo (914) KOZA: Kronòni izpahi, mozoljdki. Izpadanje las. Uitravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracij» po prof. Cicarolliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenia, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Site* kost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJXTÖA: Kašelj, šibka pljuča. CREVA: colitis, razširjenje, kronična za-> peka. GKLO, NOS, U6ESA, vnetje, polipi: tre* operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Naš zavod s svojimi aiodernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI Je edini te vrste v Argentini. — LeCenj zajamčeno. — Ugodno tedensko «ji mo- plačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 Rivadavia 307Ö PLAZA ONCE Premestitev pisarne Kr. poslaništva S 28. avgustopi so bili uradrKr. jugoslovanskega poslaništva premeščeni iz ulice Charcas na Avda. de Mayo 1370/III. sobe št. 7 do 12. U. T. (Rivadavia) 37 - 4551. V teh prostorih se torej od 28. avgusta dalje sprejema stranke, kar naj izseljenci vzamejo na znanje. Uradni sedež poslaništva bo še nadalje v ulici Charcas, samo pisarne in uradi za sprejemanje strank so premeščeni v avenido de Mayo. SLOVF.XSKT LIST Str. 3 Vesti iz organ iz a ei Prireditve "Slovenskega doma" V NEDELJO 20. OKTOBRA bo velika PRIREDITEV za "Slovenski list" v ulici Alsina 2832. V NEDELJO 17. NOVEMBRA: DOMAČA ZABAVA v društvenih prostorih, ulica Gral. César Diaz 1657. V NEDELJO 1. DECEMBRA, katerega dne praznujemo "Izseljéhski dan' in "Zedinjenje" se bo vršila proslava teh dveh dnevov tudi v ulici Alsina 2832. IZ ROSARIA Slov. D. D. "Triglav" VABI Vse cenjene rojake-iz Rosaria in okolice, vse Slovence in Jugoslovane sploh, na DOMAČO ZABAVO katera se bo vršila v nedeljo, dne 20. OKTOBRA 1940 leta, v društvenih prostorih, ul. Gral. Mitre 3924. Tekmovanje (Concurso) na krog-lje. Na žabo (sapo) z nagrado. Začetek tekme ob 9 uri zjutraj. Ob 12 uri bo pečenka (asado). Po kosilu od 13 ure je nadaljevanje tekme na kroglje, sapo in druge igre. Ob 14 uri pride na vrsto "Harmonika", tako, da se bomo prav po domače zabavali in plesali. Vstopnina: Prostovoljni prispevki. ODBOR. OPOMBA: V slučaju slabega vremena — dežja — se vrši tekmovanje nedeljo pozneje. SOKOL DOCK SUD - BOCA POSTAVI KRALJU ALEKSANDRU SPOMINSKO PLOŠČO Ob priliki obletnice tragične smrti kralja Aleksandra Zedinitelja, mu bo Sokol Dock Sud-Boca odkril, v nedeljo 20. okt. ob 10.30 uri dop. v Pantheanu " Jugosl. društva vzajemne pomoči", na Chacariti, spominsko ploščo. Sokol Dock Sud-Boca prosi vsa jugoslovanska društva in izseljence, da se tega odkritja v obilnem številu vdeleže. Ples "Valčkov čar", na katerem bodo 20. oktobra nastopila dekleta ' ' Slovenskega doma ' ' Prireditev Sokola Dock Sud-Boca Sokol Dock Sud-Boca bo priredil 19. OKTOBRA 1940 VELIKO ZABAVO na PIneyru v salonu "IMPERIO", Av. Galicia 630. SPORED : 1. Pozdravni govor. 2. Ritmične vaje — članice Sokola Dock Sud-Boca. 3. Igrokaz iz narodnega življenja: "NADA ISTRE" Osebe : Istranin: Ivan Stojanov, Istrijanka: Marija Blazina, Njihova deca : Milka Klaic in Nikola Vušurovic Srbin : Veselin Klaic Hrvat: Nikola Davidovic Slovenec: Peter Glumičič. 4. Vaje s palicami — moški naraščaj Sokola Dock Sud-Boca. 5. Deklamačija : Pavel Perutič. 6. Vaje na bradlji — člani Sokola Dock Sud-Boca. VSTOPNINA: Člani $ 1.—, Povabljenci $ 1.50, Dame proste. Planinski film z argentinskih gorskih velikanov "GREMO NA AKONKAGUO" bo osrednja točka lepe prireditve, ki se bo vršila v nedeljo 3. novembra ob 16 uri v dvorani SAN JOSE v ulici Azcuénaga 158. Na filmu bomo spremljali Linkovo ekspedicijo in bomo videli rajnega g. Jožeta Kastelica, ki ga je tedaj vzela Akonkagua. Zaživele bodo pred nami tudi naše planine in daljni spomini VSTOPNINA: Odrasli $ 1.— ; mladina do 12 leta $ 0.50. Jugoslovansko društvo "Samopomoč Slovencev v Buenos Airesu" Vabi na PRVO POMLADANSKO ZABAVO s plesom, ki se bo vršila v SOBOTO, dne 12. OKTOBRA t. 1., v restavraciji "PRI TERPLANU", Calle CHACABUCO 501 na AVELLANEDI. Začetek ob P zvečer.,^ p Cenjene rojakinje in rojake vljudno vabi ODBOR Deklamatorka Gospodarsko Podp. Društvo Slovencev iz Villa Devoto VABI / Vse cenjene rojake in rojakinje na domača zabavo katera se bo vršila na argentinski praznik 12. OKTOBRA 1940 ob 9 uri zvečer. DOMAČA ZABAVA s kulturnim sporedom. Čisti dobiček te prireditve je za pomoč bolnim članom! SPORED; 1) Državna himna, pojejo otroci spremljani z godbo. 2) Več pevskih točko mešanega zbora. 3) Deklamačija. 4) Pesem "Kukavica", pojejo otroci. 5) Lepa in vesela igra eno-dejanka: "PRED SODNIKOM". Po končanem sporedu prosta zabava do 2 ure popolnoči. — Društveni bufet bo kot vedno dobro založen. Sviral bo Slovenski orkester "ISTRA". K obilni udeležbi vljudno vabi ODBOR G.P.D.S. Denarne pošiljke z zračno pošto obavljamo vnovič redno in gotovo JUGOSLOVANSKI ODDELEK Za vsako bančno operacijo, katero nameravate, boste dobili pri nas najtočnejša pojasnila od izvežbanih uradnikov, ki goVore Vaš jezik. Glavno Ravnateljstvo naše banke je že nekoliko časa na ameriškem ozemlju. Pridite osebno ali pišite vedno z vsem zaupanjem na JUGOSLOVANSKI ODDELEK BANCO HOLANDES UNIDO S U C U R S A L- BUENOS AIRES CASA CENTRAL.: 2S DE MAYO SI AG E NC I A INI » 1: CORRIENTES t 9 O O DIRECCION CENERAI: CURASAO Prireditev za "Slovenski list" V nedeljo 20. oktobra ob 4.30 popoldne se bo vršila v dvorani "XX de Setiembre", ulica Alsina 2832, velika prireditev v prid "Slovenskemu listu". Poleg igre, bodo nastopi najboljših solistov kolonije in zbori. Priliko bomo imeli videti na odru tudi našo mladi plesalko Ireno Vidmarjevo, ki bo odplesala par plesov. Pa tudi naša mlada in dražestna dekleta nas bodo pozabavala s svojim bajnim plesom. Poleg vsega tega bodo še razne druge zanimive točke. Naj pripomnimo še, da bo tudi srečolov. Društveni člani in članice že pridno nabirajo in tudi sami izdelujejo krasne dobitke za ta srečolov. Znano nam je, da tudi naročniki in naročnice pripravljajo dobitke. To se vidi, da znajo ceniti svoje glasilo. „Slovenski Dom" Vabi NA VELIKO PRIREDITEV ZA tiskovni sklad "Slovenskega lista" katera se bo vršila v nedeljo 20. oktobra 1940 ob 4. uri in pol popoldne v ulici ALSINA 2832. SPORED : 1. Otvoritev (Godba). 2. J. Laharnar: LE PEVAJ (meš. zbor) 3. Fr. Ferjančič: PLANINARICA (meš. zbor) 4. Deklamačija (Sonja Markovič iz Berissa) 5. M. Vasilij : KATRICA (moški zbor) 6. J. Aljaž: DNEVA NAM PRIPELJI ŽAR (moški zbor in bariton solo) 7. Deklamačija (Sonja Markovič iz Berissa) 8. F. S. Vilhar: MORNAR, solospev (Slavko Furlan) 9. Ples (Irena Vidmarjeva) 10. M. H. Volarič: POGLED V NEDOLŽNO OKO, solospev (Zofka Sulič) 11. N. N.: VALČKOV ČAR (izvajajo dekleta "Slov. doma") 12. H. F.: INDIJANSKA LJUBEZEN, dvospev (Zofka Sulič in Vencelj Lazarič) 13. P. M. Tosti: IDEAL, solospev (Franc Kresevic) 14. I. Tijardovič : JEDAN MALI BRODIČ (Trio Z. Sulič, F. Kresevič, I. Mihaljevič) 15. Deklamačija (Sonja Markovič iz Berissa) 16. P. Czinner : "SATANOVA MASKA" Groteska v enem dejanju. OSEBE: Henry de Malreinen, gledališki ravnatelj .. Karlo Tišlar Lubia Michelsonova, igralka........Rozina Nanutova Dr. Wilmhälzl, dramaturg............ Emil Lozej Stuckmann, književnik..........Miroslav Peljhan Baron Kleimut....................Ivan Berginc Sluga...................... .... . • A. Živec Vrši se v ravnateljevi pisarni. Po končanem sporedu ples in srečolov do 11 ure. - Svira Slov. orkester "Istra" Num. (Štev.) 182 Str. 4 SLOVENSKI LIST Num. (Štev.) 182 Slovenci doma in po sveto VESTI IZ PRIMORSKE IN JUGOSLAVIJE GROZEN ZLOČIN V LANDOLU PRI POSTOJNI Naš rojak Simčič Matevž je z avi jonsko pošto prejel te dni od doma žalostno novico. Sporočajo mu, da je neki italijanski vojak, katerih sedaj vsa okolica kar mrgoli, ustrelil dva domača fanta iz vasi Landola, oba stara komaj okoli trideset let. Eden je Simčič, po domače Pekov, drugi pa Šantelj, po domače Jagrov. Oba sta bila iz dobre in poštene družine. To krvavo dejanje je zavito v globoko tajnost ter se nič ne ve kaj je dalo povod temu groznemu zločinu. Nad tem zločinom se ne zgraža samo Landol, marveč tudi vsa okolica in obžaluje izgubo teh dveh mladih fantov, ki sta bila vedno le in v vsakem oziru na dobrem glasu. Ako se bo kaj bolj natančnega zvedelo, bomo pozneje kaj podrob-neje poročali. RADIO V ITALIJANSKIH ŠOLAH V eni zadnjih številk službenega lista fašistične stranke "Foglio d'ordini" so bila objavljena navodila italijanskega prosvetnega ministra za poslušanje radia ter predvsem objav vojnih poročil v italijanskih ljudskih šolah tudi v času počitnic. Ta naloga je poverjena lokalnim ■ organizacijam fašistične stranke, ki se morajo potruditi, da bo imela vsaka ljudska šola na razpolago radijski aparat in to predvsem šole na deželi. Učenci morajo priti poslušat vojna poročila vsaj enkrat na teden, priporočano pa jim je bilo, naj po možnosti poslušajo vsa italijanska vojna poročila. hranila le na karte. Olivno olje je bilo že precej časa redko in drago in se je dobivalo mesto njega bučno olje. Navedena nadaljna omejitev je ljudi seveda težko prizadela vendar ne presenetila, ker se zavedajo sedanjega resnega stanja. Merodaj-ni trdijo, da se ni bati kakega pomanjkanja, vendar se bo prehrana uredila potrebam in času primerno. Za sladkorjem in kavo je to sedaj druga tozadevna odločba. POD AVTO JE PRIŠEL Koper. — Z rešilnim avtomobilom je bil prepeljan v tržaško bolnišnico iz Izole 40 letni čevljar Kari Zlatič. Zlatič je izpovedal, da ga je povozil avtomobil, ko se je vračal s kolesom zvečer proti domu. Njegovo stanje je nevarno, ker ima počeno lobanjo in veliko rano na trebuhu. Zagrebu razstavljajo naslednji slovenski likovni umetniki: slikar Zoran Didek, kipar Zdenko Kalin, slikar Stane Kregar, slikar France Ni-heliči slikar Zoran Mušič, slikar Nikolaj Omei'sa, slikar France Pavlo-vec, slikar in kipar Nikolaj Pirnat, slikar Marij Pregelj, kipar Karel Putrich, slikar Evgen Sajevec in slikar Maksim Sede j. Za zagrebško razstavo so naši umetniki izdelali o-kusno izdelan katalog s številnimi, mojstrsko izdelanimi reprodukcijami razstavljenih del, s pregledom teh del ter z glavnimi podatki o posameznih razstavljalcih. DELAVSKA VAS V ŽAVLJAH Iz Trsta poročajo, da dela za zgraditev nove italijanske delavske vasi, ■ki se bo imenovala "Aquilinia" in bo stala v Žavljah blizu tamkajšnje rafinerije, lepo napredujejo. Pravijo, da bo del vasi, ki bo stal okoli tri milijone lir, končan že jeseni. Stanovali bodo v tej novi vasi samo delavci in uradniki iz tamkajšnje rafinerije. Hišice bodo dvosta-novanjske in bo vsaka imela tudi vrt. Samci bodo imeli hišice čisto zase, da se bodo tudi v tem oziru ločili. Najbrže ta samska stanovanja ne bodo tako udobna, to pa zato ne, da bi se jih čim več premislilo in pravočasno stopilo v zakonski- stan. V Italiji namreč starih samcev ne vidijo posebno radi. NOVI ŽUPNIK V AJDOVŠČINI Ajdovščina je dobila novega župnika. V ponedeljek, dne 1. julija, je bil za župnika v Ajdovščini umeščen g. Dušan Bratina, dozdaj župni u-pravitelj pri Sv. Tomažu. Njegov prednik, blagopokojni g. Ivan Lu-kežič, je umrl 7. februarja t. 1. Od tedaj so bili Ajdovci brez lastnega župnika. Župnik Ivan Lukežič se je rodil 18. junija 1910 v Biljah pri Gorici. Bil je sin pridne in številne delavske družine. S požrtvovalnim trdim delom so mu starši in sestre omogočili) da je končal šole. Dne 21. decembra 1935 je bil posvečen v maš-nika. Ker je bilo tisto zimo pomanjkanje duhovnikov zlasti občutno, ga je nadškof takoj nastavil za župne-ga upravitelja v Ajdovščini. Z vso vnemo mladega, idealnega dušnega pastirja je zagrabil za delo. Po zna.-čaju je bil miren in skromen, po srcu dober in plemenit, poleg tega pa bistrega pogleda in odločne volje! Tone Seliškar, Srečko Kosovel in Mile Klopčič. Za knjigo je vladalo veliko zanimanje. V treh dneh je bila razprodana vsa naklada ---10.000 izvodov. JUGOSLOVANSKI RJAVI PRE-MOG ZA ITALIJO Tudi jugoslovanski rjavi premog je dobil svoje odjemalce, namreč v Italiji. Tam so izvedli številne poskuse z jugoslovanskim rjavim premogom in ugotovili, da je zelo uporaben za kurjavo in za kemično predelovanje in da bo dober nadomestek za premog, kateri je izostal zaradi prenehanja izvoza iz Anglije. Drugi važni razlog pa leži v nizki ceni, po kateri bo Italija rjavi premog dobivala iz naše države. Večino boljšega premoga pa dobi Italija iz Nemčije, nekaj malega pa tudi iz naše države. OMEJENA UPORABA MASTI IN OLJA Gorica, 1940. — Radi pravilne razdelitve in varčevanja s hranili so oblasti omejile, odnosno prepovedale prosto prodajo namiznega olja, masti in drugih maščob ter bo prebivalstvo odslej dobivalo navedena Trgovina čevljev B E L T R A M Vsakovrstna izbera čevljev in copat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires RAZSTAVA SODOBNE SLOVENSKE LIKOVNE UMETNOSTI ZAGREBU Za razstavo, ki jo je v Zagrebu pred nekaj tedni ob navzočnosti številnih odličnikov ter zastopnikov hrvatskega javnega in kulturnega življenja odprl "Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov", vlada med zagrebškim občinstvom izredno zanimanje. Lepi razstavni prostori so imeli stalen obisk. Številni kulturni delavci so se o lepo aranžirani razstavi in o kvaliteti del izrazili že na dan odprtja naj-pohvalnejše, pa tudi odlični hrvatski likovni umetniki so soglasno pohvalili veliki talent razstavljalcev. Na ta način je mlada slovenska umetniška organizacija napravila ugledu naše kulture vfeliko uslugo, sa.) je pred strogim forumom afirmirala njeno visoko kvalitetnost tudi v tej panogi. Obiskovalci odkrilo priznajo, da se mlada slovenska likovna umetnost, kakor jo je s to razstavo kulturnemu Zagrebu predstavil "Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov", lahko s popolno upravičenostjo postavi ob stran umetnosti mladih generacij v katerikoli drugi evropski državi. V JUGOSLOVANSKA TEKSTILNA INDUSTRIJA BO ZA NEKAJ ČASA PRESKRBLJENA . Jugoslovanska tekstilna industrija bo dobila po sklenjenem sporazumu z Italijo in Turčijo 6 milijonov kilogramov bombaža ali bombažnega prediva in bo tako po računih strokovnjakov preskrbljena za eno leto. Domače potrebe bodo s tem pokrite. Italija nam bo dobivala 1 milijon kilogramov bombaža po starih cenah, en -milijon kilogramov bombaža in en milijon bombažnega prediva pa novih cenah. Tri milijone kilogramov pa nam bo dobavila Turčija. SLOVENSKI PESNIKI V RUSKEM PREVODU Nedavno je izšla knjiga slovenskih pesnikov v ruskem prevodu. V knjigi so zastopani Oton Zupančič, Letos kakor prejšnja leta KROJAČNICA LEOPOLD UŠAJ % vam nudi najmodernejša blaga znanih tovaren CAMPER in SAINFIELD. Vedno kakor vam je znano delo prvovrstno in cene nepretirane ! KLINIKA ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah. obistih, jetrah, želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem. ženske bolezni. Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo. RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE. GOVORI SE SLOVENSKI S U I P A C H A 2 8 (1 kvadro od Av. de Mayo v višini 900) GARMENDIA 4947 La Paternal PRESELJEVANJE NEMCEV IZ BESARABIJE Preseljevanje Nemcev iz Besara-bije se je začelo 24. septembra, ko je prva skupina beguncev odpotovala s parnikom iz Galca v Romuniji po Donavi. Vsi Nemci iz Besara-bije se bodo zbrali v Galcu in jih bo okrog 120.000 Preselitev je organizirana tako, da se bodo odpravile proti domovini skupine po 4 do 5 tisoč ljudi. Spotoma se bodo ustavile v dveh taboriščih pri Beogradu in Pranovu, ki bosta obe mogli sprejeti pod krov okrog 20.000 ljudi. Delno bodo iz Romunije prihajali z ladjami, delno pa z avtobusi, ki so jih Nemci pripeljali nalašč v ta namen. Iz taborišča v naši državi pa se bodo posamezne skupine Nemcev spet selile delno po železnici in delno z avtobusi v razmahu dveh dni. Jugoslovanska železniška uprava bo dala na razpolago vsak dan najmanj po tri vlake za te ljudi. STRELA UNIČILA DOMAČIJO Polšnik. — Tako deževnega leta, kakor je letošnje, že res dolgo vrsto let nismo imeli. Podobno nesrečo, kakor v Štangarskih poljanah, kjer je udarila strela sredi dneva v Brež-nikovo gostilno in trgovino, so doživeli tudi v Selu nad Polšnikom v bližini razglednega hriba Špege. Bilo je že pozno zvečer, ko se je iz dolgih hribov pripodila nevihta in si izbrala žrtev v gospodarstvu Lojzeta Boriška. Ognjena iskra je zadela slamnato ,streho gospodarskega poslopja in v hipu je bila vsa stavba v ognju. Žareči petelin je preskočil nato tudi na hišo in ostala poslopja. Domači in sosedje so pritekli brž na pomoč. Najprej so pri hiteli na pomoč polšniški gasilci, nato pa še gasilci s Padeža. Medtem pa je ogenj opravil že svoje razdiralno delo. Gasilci so uspeli vsaj v tem, da so preprečili razširitev požara na sosede. Boriškovim so rešili hišo, kjer je začela že goreti streha. Posestnik Borišek jo postal nenadoma siromak. Strela mu .je ubila kravo in konja, ki sta bila privezana k jaslim. Že med ognjem so hoteli rešiti ostalo živino, pa se je udr-la goreča streha, ki je zdrsela navzdol tik pred glavnimi vhodnimi vrati v hlev in je zaprla vsak dostop v hlev. Pri živem telesu je zgorelo plašenih živali je bilo tako obupno, 9 glav živine. Mukanje do smrti preda je segalo vsem v srce, pa ni bilo nikogar, ki bi mogel priskočiti na pomoč. Obupani gospodar ima nad 30.000 dinarjev škode samo na živini- vsa ostala škoda pa dosega okrog 100.000 dinarjev, gospodar pa je bil zavarovan le za nekaj tisočakov. Borišeku je pogorelo tudi vse žito, i krma, gospodarsko orodje in vozori. Zdaj bo moral začeti spet z nova ustanavljati domačijo. Z nesrečno družino sočustvuje ves okoliš. Ječmen je na Dolenjskem precej obrodil Novo mesto. — Letošnje vreme je neugodno za kmetovalca. Hladna in deževna pomlad in poznejši vsakodnevni nalivi ne morejo koristiti kmetijstvu. S spravljanjem sena so imeli kmetje velike težave. Koscev je bilo bolj malo, a s sušenjem je bilo potem še težavnejše zaradi nestalnega vremena. Pogosto je ljudem že skoro suho seno spet zmočil nepričakovan dež. Ko zaradi vseli teli neprilik še ni bilo pokošeno vse seno, že se je začela prva žetev, žetev ječmena, ki se je zaradi hladnega vremena tudi zavlekla za nekaj časa. Z žetvijo ječmena bo že mnogim pomagano, ker bodo kmetje tako imeli spet doma kruh, ki ga morajo kupovati ali pa kupovati moko, ki je za sedanje kmečke prilike mnogo predraga. Iver marsikje primanjkuje krompirja, ki je glavna kmečka hrana, jim bo zdaj ječmen zelo dobrodošel. Po večini je ječmen po Dolenjskem precej lepo uspel. Pa tudi druga žita, ki sedaj dozorevajo, ne kažejo preslabo. Seveda so de in viharji žitu mnogo škodovali, ker so žita ponekod precej polegla. Pole-ženo žito pa ne da nikdar tistega donosa kakor žito, ki lepo stoji in dozori. Ker žita večkrat rada poležejo, bi našim kmetom pač kazalo, da bi sejalitake vrste žita, ki trdno stoje in redkokdaj pod silo velikih viharjev poležejo. SLABA LETINA PŠENICE Ljubljana. — Zagrebški "Jutar-nji list" poroča iz Soinbora : Za letošnji pridelek pšenice in drugih žit vlada posebno zaradi vojne veliko zanimanje. Ker se posevki v mesecu maju niso posebno popravili, računajo strokovnjaki, da bo pridelek znašal nad 20 milijonov metrskih stotov. To pomeni, da ne bomo mogli prav nič pšenice izvažati, marveč bomo morali za domačo prehrano porabiti celo rezerve iz lanskega leta. V donavski banovini je samo v Bački in v Gornjem Banatu stanje nekoliko ugodnejše. Zaradi hude zime in mrzle pomladi ter zaradi pogostega deževja in povodnji se posevki niso razvili in žetev bomo imeli dva do tri tedne kasneje kakor navadno. Letos je bilo 300.000 katastralnih jutrov manj posejanih kakor lani, povodenj pa je uničila 150.000 jutrov posevkov. Tudi stanje koruze ni zadovoljivo, vrhu tega pa povzročajo veliko škodo nevihte in toča. Ječmen je dobro pre-zimil, vendar ga bo kljub temu manj kakor lani. Isto velja za oves. obrnite se na rojakinjo KADAR IŠČETE SLUŽBE Berto Cernie DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 SLJIVOVICA ŽGANJE PELINKOVEC VERMUT Zlatko Badel Avenida Maipü 3146-50 Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304 Num. (Štev.) 182 ' öLOVLiNSlvt Libi' ZA IZBOLJŠANJE PROMETA Zagreb. — V Zagrebu se je vršila konferenca predstavnikov gospodarskih krogov, železniških direkcij, turištovskih organizacij in bano-Vinskih zastopnikov slovenske in hrvatske banovine. Na tej konferenci se je razpravljalo o vprašanju kako izboljšati prometne zveze med hrvaško in slovensko banovino. V smislu narejenih zaključkov se bo najprej začelo z nujnim izboljševanjem medsebojnih zvez na progah in cestah, ki vežejo Zagreb preko Zidanega mosta in Celja z Mariborom. RIBIŠTVO NA JADRANU Kakor se poroča, so preteklo leto na Jadranu nalovili jugoslovanski ribiči -150.000 kosov morskih gob» v vrednosti 300.000 dinarjev. Koraid so našli 39 kilogramov v vrednosti 14.500 dinarjev. Skupna vrednost školjk, ki so jih vzgojili v umetno napravljenih gojiščih je lani znašala 543.200 dinarjev. Na Jadranu je 6892 ribiških ladij vseh vrst, ki so Vredne IG in pol milijona dinarjev, fazno ribiško orodje je pa vredno nad 38 milijonov dinarjev. USTAVLJENA JUGOSLOVANSKA LISTA V KANADI Toronto, Ont. — Kanadska oblast je ustavila izhajanje hrvaškega komunističnega lista "Slobodna Mi-io" in srbskega lista "Pravda" zaradi sovražnega pisanja napram Angliji. NOVI SILOSI ZA ŽITO V SLOVENIJI Do konca novembra mora biti po °dredbi vlade v Sloveniji zgrajenih l>et silosov za žito. štirje so že v Sradnji. Na izlet v Hudo Luknjo stopnice, tako da je mogoče videti slap z višine. Vrtoglava višina je to, okrog šumi voda, pred očmi pa se razgrinjajo umetnine, ki jih je u-stvarila narava skozi tisočletja. Ozka pot vodi dalje in nemogoče je popisati lepoto in občutek, ki ga vzbuja v človeku divja romantika podzemske jame, ki jo poživlja polno jezerc, tolmunov in brzic. Ako upi ne varajo, bo mogoč predor skozi jamo in tedaj bodo obiskovalci mogli občudovati tudi jamsko jezero, ki pa je sedaj dostopno samo jamarjem. Predor skozi jamo bo z druge strani obiskovalcem odprl tudi pogled v prelepo šentvidsko dolino.- Podzemska jama Huda luknja postaja znamenita tudi po jamskih hroščih, ki so med znanstveniki malo znani. Precej visoko nad cesto pri Hudi luknji je druga zanimiva jama Pi-lenca, ki je že precej izkopana. V jami Špehovki, kjer so pod vodstvom prof. Brodarja kopali, je bilo najdenih 53 kamnitih artefaktov iz paleolitske dobe, med drugimi koščena harpuna zelo lepe oblike iz dobe na prehodu paleolitika v neo-litik, dalje zelo ohranjeno koščeno šilo, dolgo 14 cm, iz mlajše paleolitske dobe in še nekaj zanimivosti, malo, ki poznajo romantiko podzem- Žal jih je v naši ožji domovini le ske jame Huda luknja. Prav /bi bilo, da se širša javnost in naši turisti! bolj pozanimajo za to našo domačo znamenitost. V ta zapuščeni štajerski kraški svet se res splača vsaj enodnevni izlet, obiskovalci pa bodo poleg zanimivosti podzemskih jam Hude luknje in drugih spoznali obenem tudi prekrasno prirodo tega lepega kotička naše slovenske zemlje. V Velenju obstoji "Speleus", društvo za raziskovanje in urejevanje jam, ki daje interesentom rade volje podrobnejše podakte in pojasnila. Silosi za žito v Jugoslaviji Iz Ljubljane v Savinjsko dolino Velenje, v juliju. — Dolina, stisnjena med Pohorje in Alpe, je pol-1 smrekovih gozdov. Ozka dolina, v kateri je prostora le za cesto in vodo, se vleče od Velenja do Mislila. Strme stene zastirajo potniku P°gled. Na vsaki strani te soteske se lla strmih gričih dvigajo gradovi, spomeniki pradavne zgodovine tep-tanega naroda. Ta kratka tla so vsa zvotlena in 5°lna podzemskih jam, od katerih J- najzanimivejša "Huda luknja". Ped to jamo je toplica, ki izvira ^zimi in poleti, ne da bi se spremenila njena temperatura. ..Vhod v podzemsko jan;o, skozi ?atero teče ponikalnica Ponikva, je l'npozanten. Vzbuja občutek veii-«astva in moči narave. Skozi jamo za sedaj še nemogoče priti. Po "äklonjenosti inženirjev državnega 'u nekaj korakih v jamo sprejmejo obiskovalca hladne skalnate i ne. V živo skalo vsekana pot drži ?" ponikalnici skozi skrivnosten ^nik, katerega tišino moti samo j^Uo žuborenje bistre vodice. Ma-°nia se ustavi oko na visokem stroji izpod katerega visi velikanski vaPnik, nazvan "Srce jame". Šum (jüji. Most čez globok prepad, tes-Pot skozi okno, visoko v kuponi ^'.jajoče se stopnice; spodaj 8 m tolmun, v katerem buči mo-,• , slap. Visoko se vzpenjajo pijana krava Na sejem v Sanski Most je prignal siromašni dninar Krupič postavno kravo', katero je bil prjsiljen prodati, ker je njegovi sorodniki zaradi pomanjkanja krme niso hoteli več krmiti. Vso pot na sejem, je krava mukala, ker ni hotela od do ma. Na sejmu je kravo izročil znancu, sam si je pa v točilnici privoščil kupico žganja. Njegov prijatelj je tudi pil žganje iz steklenice in ko je napajal kravo, mu je pri tem žganje iz steklenice bežalo v škaf, ne da bi to ojazil. Ko je Krupič hotel prevzeti kravo, se je odtrgala in zdivjala med številne sejmarje ter napravila veliko zmešnjavo, kakor tudi veliko škodo, ker je podrla lope sejmarjev. Ko se je streznila, se je dala prijeti, a kmetje so med tem Krupiča temeljito pretepli. Ko se je našel kupec, je moral seveda kravo prodati za ponujano svoto in povrniti storjeno škodo. Od izkupička za kravo mu je ostalo le še nekaj dinarjev, pa je še te v obupu zapil. Savinjska dolina spada poleg Gorenjske med najlepše dele naše države. Iz Ljubljane nas pelje Kamniška železnica po Ljubljanskem polju proti severu mimo Kleč, Jezice in odtod po lepem železnem mostu čez Savo v Črnuče. Blizu tega mostu je velik državni most, po katerem pelje državna cesta iz Ljubljane čez Domžale in Vransko v Celje. Železnica drži iz čmuč ob vnožju Vranši-ce v Trzin in odtod v obrtne Domžale ob Kamniški Bistri, kjer izdelujejo slamnike, in v Jarše—Mengeš. Jarše imajo veliko mlinsko obrtnost» Mengeš pa tovarno za slamnike in živahne sejme. Mimo Homca, ki ima na gričku lepo cerkev, pridemo v Kamnik (380 m). To lepo mesto leži ob vznožju Kamniških planin in ob izlivu Nevljice v Kamniško Bistrico. Kamnik je priljubljeno letovišče, planinsko zdravilišče in izhodišče za izlete v Savinjske ali Kamniške planine. (Grin-tavec 2558 m, Kočna 2539, Skuta 2532, Brana 2253, Planjave 2399, Ojstrica 2349). V mestu je poleg drugih podjetij tudi tvornica za železne izdelke in tvornica, za cement, v bližini pa velika smodnišnica. Znamenita je župna cerkev v renesan-skem slogu in frančiščanska cerkev. V Kamniku se je leta 1869 rodil pesnik Anton Medved, ki je tudi pokopan na ondotnem pokoj ališču. Na Malem gradu je stara trinad- stropna cerkvica z romanskimi freskami iz začetka 15. stoletja. Nad Bistrico se nahajajo na 600 m visokem vrhu razvaline Starega gradu, odkoder je diven razgled. Nad mestom so Žale s pokopališčem in v bližini Mekinje s starini, uršulinskim samostanom. PRI ČIŠČENJU VELIKIH SODOV, KI SLUŽIJO ZA KVAŠENJE SLIV SE JE V RADGONI ZGODILA VELIKA NESREČA Gornja Radgona. 23. junija. — V nedeljo popoldne so bile v nemški Radgoni in Murecku pokopane tri žrtve, med temi dva Jugoslovana in eden tamkajšnji državljan, katere je v petek pri delu nenadoma zatekla tragična smrt. Pri znani žganjariji Franca Sommerja, ki je pred leti preselil svoj obrat iz Drob-tinec v Apački kotlini v sosedno, ako hočete biti zdravljeni od odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. G O DE L akutne, kroniòne bolezni in njih komplikacije, zdravljenje po francoskih in nemških načinih krvne in kožne bolezni za slovenca prvi pregled brezplačno V ake bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno Iterilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni žarki x — diatermia — analize Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE C A N G \ L L O 1542- nemško Radgono, so bili že dalje časa zaposleni med ostalimi delavci 28 letni Adolf Žigert, nemški državljan, stanujoč v Gornji Radgoni, ter jugoslovanska državljana 18 letni Franc Merčnik, posestnikov sin iz Polic pri Gornji Radgoni» in 28 letni Franc Majer, posestnikov sin iz Konjišča v Apački kotlini. Slednji je bil sin edinec ter je pred 6 meseci pobegnil z doma preko meje v Nemčijo, kjer je dobil zaposlitev pri navedeni tvrdki. ^ Kakor že večkrat prej, so bili v petek 21. junija popoldne zaposleni z ostalimi delavci pri izpraznjeva-nju in čiščenju velikih kadi, ki služijo za kvašen j e češpelj in sliv za žganje. Kadi so velike, v eni taki kadi je prostora za en do dva vagona sliv, ki jih uvaža lastnik vsako leto iz naših krajev, zlasti i/. Bosne. Žigert, Merčnik in Majer so se skozi majhne odprtine podali v kadi, da izpraznijo ostanke okvašenih sliv. Pri tem delu pa so jih v kadi se razkrajajoči plini omamili in jih zadušili. Strupeni plini so jih zajeli v taki meri, da je bila vsaka pomoč zaman. Ko so bili izvlečeni iz kadi, so bili brez znakov življenja in po-sinelih obrazov. Vsi poizkusi reševalcev so bili zaman. Iz Kamnika drži cesta v Stranje in Stahovico in odtod po dolini črne čez prelaz Črnilec (902 m) v Novo Štifto, Gornji grad in po ozki gornji Savinjski dolini v Logarsko dolino» ki je pravi biser prirodne lepote, proslavljen od raznih učenjakov in pesnikov. Nova Štifta (606 m) ima lepo dvostolpo romarsko cerkev. Gornji grad ob Dreti (434 m.) je bil od 1. 114,0 do 1183 benediktinski samostan, danes je samostansko poslopje z velikimi gozdovi last ljubljanske škofije. Veličastna gornjegrajska cerkev je sezidana v baročnem slogu in spada med največje cerkve dravske banovine. V cerkvi sta pokopana znameniti škof Tomaž Hren in Ivan Kacijanar, iz turških vojen znan junak. Iz Kamnika, oziroma Stahovice, pridemo po Bistriški dolini navzgor v Predoslje z znamenitim prirodnim mostom in v letovišče Kamniške Bistrice z lepim kraljevskim lovskim dvorcem in planinskim domom. V bližini izvira Kamniška Bistrica in od tam drži pot proti severu mimo Kamniške planinske koče (1884 m) čez Kamniško sedlo (1921 m) in mimo Frischaufovega doma (1378 m) na divnem Okrešlju k izviru Savinje. Ta tvori pri svojem gornjem izviru 120 m visok veličasten slap (Savinjscki slap) in se kmalu nato izgublja začetkom Logarske doline pod prodnato zemljo. V prekrasni Logarski dolini je hotel "Plesnik" (765 m), pol kilometra naprej pa 1. 1932 sezidan Aleksandrov dom z de-pendanc'0 Tillerjevo kočo ter prva koča v tej dolini, Peiskernikova koča. Te zadnje tri postojanke SPD v Celju imajo avtoniobilno zvezo s Celjem. Blizu koče na Juvaniji privre Savinja, pri domačih "Črna" imenovana, zopet izpod zemlje in ima tu svoj spodnji (drugi) izvir ter je pri gostilni Logarju tako močna, da goni žago in mlin. Kmalu nato pri-drvi Jezerski potok (Jezero) iz Mat-kovega kota od zahodne strani po ozki soteski pri Podbrežniku v Logarsko dolino in se ne daleč odtod združi s Črno. Združena potoka se zoveta potem Savinja. Ta teče odtod proti vzhodu in jugovzhodu po lepi ozki dolini, ki je obdana s strmimi skalnatimi pečinami in z gozdovi pokritimi gorami mimo treh večjih krajev in letovišč v gornji Savinjski dolini, in sicer mimo Solčave, Luč in Ljubnega. Solčava (660 m) ima lepo gotiško cerkev in je izhodišče za Olševo (1920 m j» kjer so v Potočki zijalki kosti jamskega medveda iz starejše Kamene dobe. Blizu letovišča Luče je znana "Igla", velika prirodna znamenitost s periodičnim studencem. Luče so izhodišče za košato Raduho (2062 m) in golo ter zobato Ojstrico (2349 m), najlepši vrh vzhodnega slikovitega dela Savinjskih planin, ki združujejo na razmeroma majhnem prostoru krasne in raznovrstne slike. Iz Luč pelje pot ob Lučnici navzgor mimo Velikega Rogatca in Kranjske Rebré na levi strani ter Velike planine nä^ desni strani čez sedlo Volovjek (1029 m) v Črno, kjer se združi s cesto Kamnik—Gornji grad. Po tej poti je projektirana nova cesta, ki bo tvorila najkrajšo zvezo med Ljubljano in Logarsko dolino. Iz Kamnika vodi cesta po Tuhinjski dolini (1506 m) čez Šmartno in Motnik in se združi pred Vranskim z državno cesto. Ta pelje iz Ljubljane čez Domžale, Vir, Dob in Prevoje v Lukovico. V bližini je grad Brdo, kjer je 1. 1897 umrl znani slovenski pisatelj Janko Kersnik. Iz Lukovice pridemo v dolino Radomlje. Nad Krašnjo in Blagovico je po legendi o sv. Valentinu in Pe-regrinu znana božja pot Limbarska gora (Sv. Valentin, 773 m). Mimo Sv,- Ožbolta pridemo potem v Trojane in Vransko. Odtod pelje potem državna cesta čez Št. Peter v Savinjski dolini v Žalec (257 m), središče hmeljarstva širne Savinjske doline, v Petrovče in Celje Pri Št. Petru (274 m) se združi z državno cesto banovinska cesta. Ta pelje iz letovišča Ljubno (422 m) mimo Rečice v Savinjski dolini v znano letovišče Mozirje ob Savinji (347 m), v Letuš (342 m), Braslovče (309 m). Polzelo (292 m) in Št. Peter. V bližini Mozirja je frančiškanski samostan Nazarje ter graščina Marijin grad, last ljubljanske škofije, v bližini Braslovč na spodnjem pobočju Braslovških Dobrovelj pa so razvaline gradu "Žovnek", kjer je tekla zibel poznejših celjskih grofov. Severno od Polzele pri Rečici na Paki je znamenita gora Oljka (734 m) z lepo prostorno dvostolpo cerkvico, odkoder je krasen razgled po Savinjski in deloma tudi po šaleški dolini. Po tej dolini teče rečica Pa-ka, ki se severno od Braslovč izteka v Savinjo. Najvažnejša kraja v šaleški dolini sta Velenje (398 m) z lepim gradom in Šoštanj (365 m) s cerkvico sv. Mohorja in Fortunata. Pol ure hoda od Šoštanja so To- Najnovejše blago za leto 1940 SUPERLAN in CAMPER dobite v zalogi v krojačnici "PRI ZVEZDI'' Ugodno priliko nudim svojim klijentom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se boste sami prepričali Cene nizke. Za obilen obisk se priporoča rojakom STANISLAV MAURIČ TRELLES 2642 U. T. 59-1232 ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ? Kdo proda hišo? Kupim hišo v Villa Devoto na mesečno odplačevanje. — Od 9—12 ure, U. T. 31 -1637. RESTAVRACIJA "PRI ŽIVCU" kjer boste postrežem z dobrim vii nom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. * Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Kroiučnica j Kjer se izdeluje obleke po najnovejši modi in zmernih cenah. Rojakom se priporoča MARTIN TURK 24 de Noviembre 1915 - Bs. Aires Facundo Quiroga 1325 U. T. 22 - 8327 dock sud 6 SLOVENSKI LIST Nüm. (Štev.) 182 plice Topolščica (400 m), dobro urejeno banovinsko zdravilišče za bolnike na pljučih. Rečica ob Paki je železniška postaja in izhodišče, za gorenjo Savinjsko dolino. PN Buenos Aires iva varna in pizerija Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo. Rojakom se priporoča PETER FILIPČIČ WARNES 2101 esq. Garmendia U. T. 59 - 2295 La Paternal Bs. Aires Aleksander Stoka STAVBENO TEHNIŠKO H, PODJETJE Se priporoča naSirn rojakrtm. ALVAREZ THOMAS 1035 U. T. 54 - 2756 Buenos Aires Materin ponos. Mati pripoveduje Tončkovemu stricu: "Ne moreš si misliti, kako ta frkolin napreduje v šoli. Tako bistre glave kot on, menda ni nihčer No, Tonček, podi sem in povej stricu, koliko je tri in tri!" "Tri in tri je pet!" — odgovori Tonček. Mati se ponosno obrne k stricu in reče : "Vidiš, samo za eno se je zmotil!" Prebrisani Ivo. Mati : Ravnokar je še bil na miai kos kolača. Kdo ga je vzel? Ivo: Dal sem ga lačnemu dečku. Mati : Prav tako ! Kdo pa je bil ta lačni deček? Ivo (malo pomisli) : Ta deček sem bil — jaz! Ne mudi se mu Učitelj uči otroke, naj bodo pridni, če hočejo priti v nebesa. Nato pa jih vpraša: "No, otroci, kdo izmed vas bi hotel v nebesa?" Oglasi se Ves razred, samo Jožek obsedi. Učitelj : "No, Jožek, ali ti nočeš T nebesa?" Jožek : ' 'Hočem že, gospod učitelj? toda meni se še ne mudi." Krojačnica 'Gorica' Franc Leban WARNES 2191 Bs. Aires Nasproti postaje La Paternal Slov. Babica FILOMENA BENEŠ-BILKOVA Diplomirana na Univerzi v Pragi in v Buenos Airesu Ordini ra od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 „ Ugodna prilika PISALNE in ŠIVALNE STROJE, RADIO APARATE, KUHINJE in PEČI na petrolej ski piln DVOKOLESA, DRAGULJE, KALEFONE, PORCELANASTO in ALUMINJSKO POSODO i. t. d. dobite lahko po isti ceni kakor v trgovini o» mesečne obroke. Obrnite se pismeno na: " A GENT URA ", SARMIENTO 299, ofic. 358, Bs. As. — ali pa po telefonu nft 31 - Retiro - 1637, od 9—12 b^ Slovenski stavbenik Za načrte, betonske preračun® .v,„ in Firmo, u. obrnite se do tehničnega { konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363 „ Villa Devoto U. T. 50 - 0277 ran» ■!■■■---- - ------ - - - . FOTOGRAFIJA "LA MODERNA" VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite FOTO "LA MODERNA" S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires Num. (Štev.) 182 SLOVENSKI MST SU'. T Ob bregovih reke Parana JUežela komarjev bi se nemara tudi'lahko imenovala pokrajini!" ob bregovih veke Parana. Posebno južna stran, leži dosti nizko in je preprežena z raznimi strugami, po katerih pritekajo potoki iz notranjosti dežele. Mesto mostov bi se lahko imenovalo Santa Fe, ki je tudi glavno mesto province Santa Fe. Prvo, kar zapaziš, ko se temu mestu bližaš, so mostovi in mostovi. Sedaj pa še celo, ker so zgradili moderno cesto, ki je dobila tudi novo mo-stovje. Na prostranih močvirjih o-krog mesta se ležejo milj arde komarjev. Toda, kako to? sem začudeno pogledal, ko je brzel mikro čez dolgi most. Voda se je obrnila nazaj ! — tekla je notri v deželo, od reke Parana navzgor. Prejšnji dan je bilo namreč znatno deževje, ki je vodo močno dvignilo v glavni reki in ker imajo vode tako neznaten padec, se Je voda obrnila notri v dezelo. Tamkaj onstran mostu pa so že čakale našega pozdrava starodavne zgradbe, so pogledavali čez očrnele hiše zvoniki starodavnih cerkva. Mesto se ponaša s svojo staro zgodovino. Saj je bilo ustanovljeno že leta 1573 in je igralo skozi vsa sto-!etja važno vlogo. Šele v zadnjih desetletjih je dobilo mesto Santa Fe nevarnega tekmeca v mestu Rosario. Santa Fe je središče zelo rodovitne dežele. Razkošno zelenje je bohotno gnalo v pomladno rast; smehljaje se pozdravlja brzečega potnika Sostorazraščeni lan; v pomladnem vetru je valovalo pšenično polje, flno polje tam je že rumeno cvetelo: kepica pomešana med lan je to, kar "o dalo ob svojem času obilo olja; Sem pa tja pa je cvetela tudi ponižna breskev; tudi vrbe so že razpletale kite listja, ko smo brzeli z mi-kroomnibusom od San Francisca Proti Santa Fe. Mnogokje pa je bi-lo videti že zemljo sveže obdelano, tamkaj bo pa koruza pognala stote-1,0 seme.. . Marsikdo od naših rojakov pozna tisto deželo prav po trganju koruze, ko os se zaslužili tanir *aj v kratkem lepi denarji, če se je» «do zna urno obrniti... Pa to je bi-To zadnje leto je pa koruzna trgatev odpovedala, ker se je obetala s'aba letina. Strašilo vojske je sprano v nered argentinsko gospodar- stvo in sedaj čakajo v napolnjenih lesah, 'v širokih k tipa h razstavljenih po širne'm ' polju, zlati koruzni če-čarki, kdaj se bo oglasil kü'pec, da jih odpelje za — kurivo... kér se ne bo plačalo niti delo trgatve in še manj če bi hoteli sirk izružiti... Mesto Santa Fe ima kakih 150.000 prebivalcev, med katerimi je pa videti že mnogo več primešane "črne" krvi, kot med prebivalstvom Buenosa ali Rosaria. Podnebje je namreč tamkaj manj ugodno za Evropca. Vročina je znatno ob-čutnejša. Saj je povprečna letna temperatura tam vedno za kake 4 stopinje višja kot po buenosaireški provinci in tudi vstran od kotanje v kateri stoji mesto Santa Fe. Zato je povsem naravno, da to mesto naših ljudi ni veliko pritegnilo. Marsikdo je potoval skozi. Začasno so poskusili srečo tam mnogi od onih, ki so pozneje našli svoj dom v Čaku, drugi so se razlezli iz mesta ven na deželo in ga menda ni kraja kjer M ne bilo nobenega našega človeka. Le škoda, da so ljudje večinoma tako malomarni, da se nič ne pobrigajo za zvezo s slovenstvom v Buenos Airesu. Ko sem bil prvič v Santa Fe pred dvemi leti, sem našel dva slovenska almacena. To pot ni bilo nobenega več. To se pravi: ni ga bilo na starem mestu, pač pa sta oba gospodarja pobegnila iz mesta v izvencen-trična naselja, kjer nadaljujeta sedaj v lastnih hišah. Tavželj ima trgovino na "Los Hornos", Podlip-ca pa je obiskala sreča in je zadel v loteriji toliko, da si je s tistim tudi zgradil dom svoje bodočnosti po svojem okusu, a to že malo bolj zunaj, že izven mesta, blizu'"Guadalupe", slovite božje poti, ki je oddaljena kakih 70 km od mesta. Na Los Hornos živi blizu skupaj več slovenskih družin, ki imajo svoj zaslužek večinoma v mestu v privatnih službah. Tamkaj živi cela družina Jakin iz Kojskega, tam ima dom lijojze Pertout iz Solkana, edini rojak, za katerega naslov sem že preje vedel ; našel sem celo ljubljan-č-arra Bükovnika, srečal tudi Sedili àka IŠtelarta iz Pivke, ki je skupaj z Rolihom edini naročnik Slovenskega list v Santa Fe. Vseh pa nisem mogel poiskati, ker mi je bil i čas odmerjen s tremi urami in nič več. Pač pa sem stopil še do dveh naših dijakov, ki se šolata v zavodu Imaculata Concepción: to sta Jože in Lojze Glavič. Mlada, nadebudna fanta sta si izbrala jezuitski zavod v Santa Fe in tamkaj sem ju našel. Vsa radostna sta se mi prismehljala nasproti. Kako tudi ne. Saj je bil to prvi obisk, ki sta ga dobila tja, kajti mama in ata nemoreta na tako dolgo pot, drugega pa tudi ni, ki bi ju obiskal. Vesela sta bila ona dva, vesel pa tudi jaz, ko sem ju po dolgem videl našel tako zadovoljna. Res sta da-stara znanca ; še bolj pa, ker sem ju leč od svojcev in jima je misel na to za trenutek bridka, toda dobro sta razumela, v čem je osnova človekove sreče, in zato sta se z vso vnemo mlade duše posvetila svojemu delu, da bosta nekoč koristna člana človeške družbe, z željo da bi bila nekoč ne "v napotje" s tem, da bi drugim odvzemala dobre službe, marveč vsem v pomoč, ko bosta postala tolažilna angel j a trpečemu človeštvu, ki samoljubno išče svojo sr.ečo v sanjah srečnega življenja, pri čemer v.edno pada v nova razočaranja. Vesel sem ju bil teh dveh bratcev Glavičev, katere mi je tudi ravnatelj nad vse pohvalil. "Če imate kako naročilo, katerokoli opravilo v vaši službi kot slovenski kaplan, Jožko vam je na razpolago za vse. Jaz mu popolnoma zaupam in mu dovolim da gre k rojakom na obisk s katerimkoli naročilom, če se vam bo zdelo, da bi mogel kaj dobrega storiti", tako se je izrazil g. ravnatelj, ko nas je vodil v sprejemno sobo. Stopali smo čez širna dvorišča, ki so prav tisti hip odmevala od rezkih povelj skavtom. Ti so se namreč vežbali za nastope ob priliki slovesnosti velikega euharističnega kongresa, ki se vrši v dneh od 11 do 14. oktobra v Santa Ffe. Tukaj je bilo kakih 500 mladeničev v li letih, ono dvorišče je spet imelo kakih 300 dečkov s 14 leti in še zadnje je vstrepetavalo pod krepkimi udarci stopinj : bili so že odraštli. fantje. Več kot 1000 mladeni,Č živel nekaj dni po materini smr-. on je privolil, da naju bo po- t Pokojni grof te je vedno imel _ c'> Vilibald, — mi je rekel župnik, ; 1,1 če gleda sedaj iz nebes na va-' bo gotovo blagoslovil vajino zve-0 »i ljubezen ! I, ilm, v nebesih, kjer se sedaj na-l?>la, ni več neumnih pomislekov, ki dem zastirajo oči kakor megla. Vj. ''liila sva se v dvorec in priprr-a vse za poroko. v ' ' kjer naju je duhovnik poročil ;*ali vaški cerkvici. <}lil '''če se ni udeležil poroke, razen u ovnika, starega vaškega zdravni-. m njegove dobre žene, ki sta na- li za priči, ^hovuik je imel na naju lep na-^ .0,'> v najinih očeh so blestele solili,"' je bila poroka končana, so 1 a sis,lili li pošteni ljudje roko in želeli mnogo sreče. sva se vrnila v dvorec. 0< j(> I"''1 za naju srečna in bla- (X at»la sva se v vroči, žarki ljubezni'I*0'0 se je, da so naposled izgi-]^a1!'udobni duhovi, ki so doslej •l» :lev»li v tem dvorcu, zdelo se je, 80 ie naposled — naposled nase- lila sreča v tej hiši. Vse sluge, ki nama niso ugajali, sva odpustila. Najprej sva odpustila starega hudobnega kastelana Osipa, toda jaz se mu nisem maščeval, ker se je napram meni tako podlo in nizkotno obnašal. Nisem ga odpustil brez sredstev, temveč sem mu nakazal malo penzi-jo, s katero je lahko brezskrbno živel. Da, to so bili srečni časi. Tako srečni, da nikakor niso mogli dolgo trajati. Ljudje ne uživajo nikoli neprenehoma svojo srečo in blaženost, — sreča se pojavi, pokaže se samo, potem pa zopet izgine. Toda to je tudi dobro, ker ljudje ne bi znali sreče ceniti, ako bi bili vedno enako srečni. Grofove oporoke še nisva odprla. To se bo zgodilo še-le, ko bodo minili trije meseci po njegovi smrti. Pismo, ki mi ga je grof izročil, sem še vedno nosil s seboj v žepu. Pokazal sem ga Liviji, ki je poljubila rokopis svojega očeta obenem pa se je čudila, kaj je pisal meni, ne pa njej. — Tebi, draga moja Livija, — sem ji dejal, — ono noč tvoj oče ni mogel pisati, — preveč bi ga bolelo, če bi se moral od tebe posloviti. Nedvomno je, da omenja tvoj oče tudi tebe v pismu. Ko je umiral, me je prosil, naj pazim nate in naj te nikoli ne zapustim. Denarja sva imela dovolj. •Razen tega pa sva že prej vedela, da vse, kar je grof posedoval, pripada sedaj njegovi edini hčerki, Liviji. Ona je morala podedovati posestva in premoženje družine, ker je bila e<,|ifjtt«^akoiviit«hrtii^lednica. i živa. Grofica namreč tudi iii bila več Šest tednov po grofovi smrti smo dobili iz Pariza poročilo, da so po- tegnili nekega dne neko'mrtvo ženo iz Seine. Ko so jo odnesli v mrtvašnico in jo preiskali so našli v njenem žepu razne papirje, ki so dokazovali, da je utopljenka grofica. Tako ni bilo na svetu tudi tiste, ki ♦ bi eventualno lahko zahtevala del grofovega premoženja. Livija je jokala, ko je' zvedela, da ji je mati umrla. Toda ta žena je bila tako podla, tako sramotno je prevarala svojega moža, da res ni zaslužila drugega kakor zaničevanje lastnega otroka in zato je Livija kmalu pozabila na svojo mater. Od prvega detinjstva je bila ta žena nervozna, mučila je ne samo služinčad, temveč tudi grofa in hčerko, nikoli ni pokazala napram Liviji prave ljubezni in zato ni čudno, da je moja mlada soproga ni objokovala. Tako so minili trije meseci. Živela sva kakor v raju, — ljubila sva se in bila sva srečna. Vsako željo sva drug drugemu či-tala na čelu, od zgodnjega jutra do poznega večera sva bila vedno skupaj. Tako je nastopila pomlad. Vse jfc ozelenelo, drevje je cvetelo, zrak je bil dišeč in blag, solnce je sijalo, —- pomlad je prišla v najini srci — pomlad ljubezni. Oh, srečen je tisti, ki je sam okusil pomlad ljubezni, — toda če ga pri tem ni poškodoval zimski mraz. Carica je opazovala mladega in lepega trapista, ki je tako navdušeno govoril o ljubezni. Morala si je priznati, da je redko videla tako lepega moškega, kakor je bil ta mladi menih. S Potemkinom se seveda ni mo-||gel meriti. Toda. vendar je bil lep, ta brat Ig-notus, zelo lep, ko je tako navdušeno govoril o svoji ljubezni. —Ta Livija je bila res srečna, —- pomisli ona. — Toda kaj se je zgodilo z njo? Zakaj jo je njen mož zapustil? Ali ga je morda? — Sedaj pa bom končal svojo povest, — reče v tem trenutku trapist. Jokali se boste, ko boste slišali konec. Zato ni i oprostite, če sem se drznil ganiti do solz carico Katarino rusko, ki me bo gotovo razumela in čutila z menoj ? — Caričina dolžnost je, da žaluje — odvrne Katarina, — če gre za nesrečo njenih podanikov. Nadaljujte, brat Ignotus! — Tako je napočil dan, ko sem odprl pismo, ki mi ga je izročil grof onega dne, ko je za vedno zatisnil svoje plemenite oči. .. Livija in jaz sva čutila, da je najina dolžnost, da svečano odpreva njegovo oporoko. — Veš kaj, ljubljena? — sem ji rekel dan prej." Jutri zjutraj bova odšla skupaj v grobnico in bova pred krsto tvojega očeta odprla pismo in prečitala njegovo zadnjo voljo. — Da, naj bo tako, — je odvrnila moja žena. Drugo jutro sva zgodaj vstala. Prijela sva se za roko in odšla v obiteljsko grobnico, ki se je nahajala daleč zunaj v drevoredu. Bilo je prekrasno pomladansko jutro. Ptice so prepevale in radostno poskakovale v pomladanskem jutru z veje na vejo, metulji so frfotali od cvetja do cvetja, male čebele so brenčale in zbirale med. Drugače pa je bilo tiho in svečano kakor v cerkvi. Ko sva stopila v grobnico in stala pred grofovo krsto, se Livija nežno privije k meni in mi zašepečfl^ — Oh, ljubljeni, kako lepo je življenje, kako žalostno pa je v tem strašnem prostoru. Ko je človek mrtev, ko mora leža- ti v ozki rakvi, ne more več videti, kako krasen je ta svet, kako divne-ga g'a je Bog ustvaril! — Če bi vedel, da bi lahko s teboj počival v isti krsti, — sem nadaljeval, — bi smrt zame ne bila niti malo strašna ! Ona me poljubi za te besede. Dolgo sva se še tako pogovarjala in premišljevala. Nato pa vzamem iz žepa grofovo pismo, pobožno sem opazoval pečate, s katerimi je bilo zapečateno. Nato sem dejal: — Naj se zgodi tvoja volja, plemeniti pokojnik : Trije meseci so minili, odkar si mi izročil to pismo — sedaj ga bom odprl poleg tvoje krste, sedaj bom bo-leg tvoje hčerke, ki je postala moja ljubljena žena, prečital in zvedel, kaj mi ukazuješ! — Pridi, moja draga Livija — sem se obrnil k svoji ljubljeni mladi ženi, — stopi bližje, objemi me, prečital ti bom pismo. Livija me ubòga. Ona pritisne svoj obraz na mojega, jaz pa sem odpečatil pismo. Bilo je kratko. Z drhtečim glasom sem Sijal: Vilibald ! Oprosti mi, da sem te imel za slugo v hiši, — oprosti mi, da ti nisem dal onega mesta, ki ti pripada. Oh, storil sem to le zato, da bi sploh mogel biti v moji bližini. Ljubil sem te, kakor ljubim Livi-jo in zato je moja želja, da ostaneta zvesta drug drugemu, da jo braniš in varuješ tudi takrat, ko se bo nekoč poročila. V svoji oporoki zapuščam milijon rubljev. Prepričan sem, da boš ta denar dobro uporabil, ker vem, da si moder in plemenit! Sedaj pa poslušaj greh mojega življenja, — razumi ga in mi ga odpusti. Žena kmeta Ostrovskega, Katju-ša, je bila nekoč moja ljubica. List izdajata : "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ O oslu, Toncu in novi raeunici Pri krstu so mu izbrali za patrona Sv. Antona, doma pa so mu ime Skrajšali in ga klicali za Tonca. Mali je naglo rasel in je bil zdrav in čvrst, še prečvrst, so rekli mati. Nikoli ni miroval in vse je pretaknil in prekucnil, da so bili venomer križi z njim. Zgodaj je skobacal in jel hoditi in kar kmalu je bil goden za pastirja in za šolo, pa je dopoldne gonil živino na pašo, popoldne pa jo je s platneno torbo na hrbtu mahal v šolo. Na paši je bil zadovoljen Plezal je kakor veverica in se je naglo naučil tudi drugih pastirskih spretnosti Kamen je znal zagnati po vodi tako, da je po trikrat, po štirikrat odskočil iznad gladine. Ptice je poznal po petju in perju in se je od marsikaterega pastirja razlikoval le v toliko, da krilatim pevcem ni storil nikoli nič žalega. Drugače pa — e j, kdor je bil pastir, se ni rad zameril Toncu! Njegova pest je bila kakor kamen in komur so se kdaj Tončevi prsti rili po laseh, je potlej najmanj 14 dni hodil gologlav, tako' ga je vse bolelo. Radi plezalske spretnosti in svoje bojevitosti je moral Tone doma precisati nekatero gorko in tudi bre-zovka je pod vodstvom očetove in materine roke večkrat tipala po njem, tovariši pa so ga močno cenili in se ga tudi primerno bali. V pastirskem stanu tedaj ni doživljal omembe vrednih neprilik, zato pa je bila njegova šolarska slava bolj tr-njeva. že sama okolnost, da je moral po toliko ur na dan mirno presedeti v klopi, ga je navdajala z žalostjo. Žalosten pa Tone ni bil rad in si je zato v šoli pomagal, kakor je vedel in znal. Zdaj je prinesel s seboj iz vrbovega lubja urezano piščal, zdaj iz smrekove skorje zvito trobento» pa je sredi najbolj skrbne učiteljeve razlage zapiskal ali zatrobil, da je takoj ves razred bušil v smeh. Tudi Tone sam se je Mladinski kotiček smejal in se mu je zdelo, da je učitelju in sošolcem napravil veliko uslugo, ko jim je tako na lepem pre-skrbel malo razvedrila. Gospod učitelj pa je bil drugih misli in je čez očala jezno pogledat dečka: "Tone, prinesi svoje umetnije sem ! ' ' Tone vstane in s strahom nese piščalko ali trobento ter jo že od daleč položi na mizo pred učitelja, pa nekam čudno se mu mudi nazaj v klop. Po razredu še vedno odmeva smeh, dokler učitelj osorno ne za-pove: , "Mir!" Deca utihne in Tone cvileče za-javka: "Ai, aaaiiiiij j j ! " Učiteljeva levica se je pretesno oprijela dečkovega ušesa, desnica pa je hkrati segla po dolgi palici. "Ali boš še kdaj?" Tone ne laže rad in si tudi ne upa obljubiti nič takega kar bržčas ne bo mogel izpolniti, zato tudi na učiteljevo vprašanje le previdno odkima in zopet za javka. "V kot!" Pokaže gospod učitelj, a Tone je zopet zadovoljen, ko začuti, da sta obe ušesi res svobodni. Kmalu pozabi bolečine in se skrivaj namuzne zdaj temu, zdaj onemu v razredu, kakor, da bi ga hotel oporn--niti: "Ali nisem lepo zapiskal?" Otroci se zahihitajo, a za učiteljevimi očali se jezno zabliska : "Tone, klečat!" In Tone že kleči. Malo ga je sram, malo ga začno tudi boleti kolena, pa zopet ne more mirovati. Naj se gospod učitelj še tako trudi, je vse zaman učencem se zdi mali bolj zanimiv nego vsa učenost. "Zdaj mi je pa že dovolj!" se razsrdi gospod učitelj. "Do jutri boš za kazen 100 krat napisal: V šoli moram biti priden in miren. — Razumeš?" Tone prikima. — "V klop!" ukaže nato gospod učitelj. Na vrsti je računstvo. Naštevan- ka dela kuštravim učenjakom hude preglavice, Toncu najhujše. Kakorkoli zasuče številke, se mu ne nalete prav. "Za norčije si dober, našte-vanka ti pa ne gre!" stopi gospod učitelj k dečku "Kje imaš računi-co", Tone izvleče zamaščeno in močno razcefrano knjigo iz torbe. "Kje si pa to ujel? Ali si znoj oti-ral z njo?" Tone se zasmeje in odkima. ' ' Pa vendar..." " Nisem, ' ' meni deček. "Prej jo je imela moja sestra, še prej pa starejši brat...." "Potem je res odslužila svoj rok. Ali bi se naučil naštevanke, ako bi imel novo knjigo?" "Nemara bi se pa res..." kima Tone, gospod učitelj pa vzame iz o-mare čisto novo računico in jo po-, kaže vsemu razredu: "Ta bo odslej Tončeva. Boste videli, kako bo jutri znal naštevanko. Vse vas užene v kozji rog!" Tone je vesel in ponosen. Kar zapiskal bi, ako bi še imel piščalko. "Kazen pa moraš kljub' temu napisati." "Bom", kima mali in vzlic kazni ta dan veselo odhaja iz šole. "Ali vidite, kaj sem dobil v šoli?" se brž postavi doma z novo računico. "Kaj si bil res tako priden?" se hkrati začudita mati in oče, a sinko se le namuzne, češ: "Sam sebe ne morem hvaliti, a novo računico sem le dobil. "Pa je Tonca čakalo tudi doma veselo presenečenje; oče je bil popoldne kupil oslička, češ: "Za krmo ni izbirčen, kaj malega bomo pa že kar lahko pripeljili z njim." Kakor je sinko zaslišal novico, je moral takoj v hlev. Sivi dolgouhec si je pazljfvo ogledoval mladega obiskovalca in je kmalu zadovoljno zarigal, češ: "S temle se bova pa menda dobro razumela." Tudi Tone je bil vesel in. je takoj prosil, očeta, da bi smel zjutraj s čredo še osla odgnati na pašo. "Če ti le ne bo preveč nagajal." "Oh, saj bo priden", je bil pastir tako navdušen za no- vega člana svoje črede, da mu oče ni mogel odreči prošnje. Zvečer ni mogel misliti niti na šolo niti na kazen. Malo je manjkalo, da po večerji ni kar za mizo zadremal, a zjutraj je bil prvi na nogah. Ko je gnal na pašo, je stopal poleg oslička in se je oziral na desno in levo, kje bi ugledal tovariša-pastirja in mu brž pokazal knjigo in sivca. Vzel je namreč na pašo s seboj tudi šolar-sko torbo, ker je bil trdno sklenil, da se bo res učil naštevanke in tudi napisal kazen. Na vse zadnje je gospod učitelj le dober človek in mu Tone že mora privoščiti malo veselja. Doma je našel za omaro velik kos bledorjavega papirja, ki je v njem mati prinesla zavitega nekaj blaga iz trgovine. S pipcem bo papir na paši lepo obrezal in se kar lotil pisanja. Kako je že naročil gospod učitelj? Aha: Stokrat — moram — v šoli biti priden in miren. Pa naj bo, če res mora biti! Ko napiše, se takoj loti naštevanke. Tokrat hoče Tone pokazati, da je korenina. Jutro je jasno in sonce začne kmalu pripekati. Živina išče sence in v čredi je najbolj potrpežljiv novi sivec, ki pridno muli travo okrog Tonca. "Najprej kazen!" si prigovarja pastir, razgrne -papir na veliko skalò .in ga skrbno obreže. Potem premišljnje. Stokrat napisati toliko besedi, to bo trajalo. Kaj, Nemara mu med učenjem šine kaj pametnega v glavo. Začne se učiti ko bi se prej malo lotil naštevanke? in mu izprva gre kakor namazano, polagoma pa se mu začne zatikati in številke se zopet prekucujejo po svoje kakor v šoli, kadar ga gospod učitelj nenadoma pokliče pred tablo. Tedaj pa, ej, sredi nejevolje se zablisne Toncu pametna misel! Kazen bo napisal, pa še kako urno jo bo. / • Naglo razgrne papir in se loti : STOKRAT MORAM V ŠOLI BI- TI PRIDEN IN MIREN. Črke so velike in se košatijo po papirju kakor županova krčma ob veliki cesti. "Juhuliu!" od veselja poskoči Tone in objame osliča. "Ako se gospod učitelj zdaj ne bo smejal, potem mu sploh ni več pomoči. "Deček zgane papir, ga previdno položi v torbo, vse skupaj pa skrije pod skalo in se zopet loti naštevanke. Ako bi ne bil tako trdno obljubil in bi ne imel nove knjige, bi zdajle že rajši legel v senco in malo oponašal skobca ali kragulja, tako mu pa res ne kaže nič drugega kakor vztrajati. Uči se in uči, sonce pripeka, živina polega v senci,