AC ROC EPH A LUS XJll- 55-1992 Črna komatna tekica Glareola nordmanni ugotovljena na Hrvaškem Black-winged Pratincole Glareola nordmanni confirmed in Croatia Mauricio STIPČEVIC V zahodni palearktiki gnezdi črna komatna tekica v zmernem stepskem področju nekdanje Sovjetske zveze (Harrison 1982). Gnezditveni areal se razteza vzhodno od severne obale Črnega morja v Ukrajini do severoza- hodne obale Kaspijskega morja in reke Ural. Občasno ali poredko gnezdi v Franciji, Nemčiji, Madžarski, Bolgariji in Romuniji. Kot redek preletnik se po- javlja v mnogih deželah zahodne pa- learktike: na Islandiji, Irskem, v Norve- ški, Švedski, Finski, Češkoslovaški, Avs- triji, Madžarski, Švici, Franciji, Angliji, Nemčiji, Libanonu in Libiji (Cramp et al. 1983). Od oktobra do novembra se črne komatne tekice selijo v subtropsko in tropsko Afriko (Harrison 1982). Največ jih prečka ekvator in večina populacije prezimuje na jugu Afrike v Botsvani in Južnoafriški republiki, v gnezditveni areal pa se vračajo od marca do aprila. Majhno število opažanj na poti iz enega v drugi areal kaže na to, da selitev poteka hitro in brez prekinitev na veli- kih višinah (Hayman et al. 1986). Tudi na Balkanu se pojavlja zelo red- kokdaj. Matvejev in Vasic (1973) nava- jata podatek s Prespanskega jezera v Makedoniji v juniju 1964 (Sage 1966), vendar dvomita o pravilni determinaciji. Opažena je bila tudi v Tivtu v Črni gori 1975 (Matvejev in Vasic 1973), vendar avtorja tudi v tem primeru dvomita o pravilni determinaciji. Nesporen je edi- nole v Perleški bari jeseni 1963 ustre- 180 ljeni mladostni osebek (Dimitrijevic 1977). Vransko jezero v Dalrnaciji je eno izmed preostalih močvirnih prebivališč na hrvaški obali. Prav tako imenovani ornitološki rezervat meji na avtokamp »Crkvine«. Dne 31. 5. 1990 zjutraj, ko sem prečkal podrto žično ograjo na robu avtokampa, so maloštevilni po- brežniki hiteli pobirat hrano na nizkem obrežju in po plitvinah med trstičjem in nizko travo. Razen nekaj rdečenogih polojnikov Himantopus himantopus, ko- matnih deževnikov Charadri us hiaticula, močvirskih martincev Tringa glareola, malih prodnikov Calidris minuta, srpa- kljunih prodnikov Calidris ferruginea, togotnikov Philomachus pugnax in enega beločelega deževnika Charad- rius alexandrinus, sta po polsuhem peš- čenem obrežju tekali tudi dve komatni tekici Glareola spec. Ena je bila znatno temnejša od druge. Ko sem se jima približal, sta poleteli in pristali trideset metrov dlje. Leteli sta mimo mene le nekaj metrov vstran, tako da sem raz- ločno videl, da ima ena tekica podperu- tje rdeče sivo ( G. pratincola), druga pa popolnoma črno, kar je najpomem- bnejša značilnost črne komatne tekice Glareola nordmanni. Ptici nista bili pla- šni, verjetno zaradi utrujenosti, in se nista kaj prida vznemirjali zaradi mo- jega motenja, tako da sem se jima lahko približal na 7 do 8 metrov. Opazoval sem ju z daljnogledom 1 O x 40 mm, dvajset minut ob odlični vidljivosti in s XIlI- 55-1992 soncem za hrbtom, tako da sem lahko opazil nekaj pomembnih razlik. Zgornji del telesa (glava, hrbet, peru- ti) ene tekice ( G. nordmann1) je bil temnejši (temnosiv), konec repa pa krajši od vrhov peruti. V primeru druge tekice se je pri tej dobro videla večja in širša črna proga med očmi in klju- nom, ki se je zdela kakor maska. Rdeča lisa na žvalah ob kljunu je bila precej manjša. Na zatilju je bilo na temno si- vem perju opaziti rjast nadah, česar ni mogoče reči za spremljevalko ( G pra- tincola). Nekatere druge značilnosti, po kate- rih se vrsti razlikujeta, sem opazil pri tekici G. pratincola. Ko sta ponovno poleteli, je bilo na njenih perutih videti tenko belo črto na obrobju sekundarnih peres, medtem ko jih na perutih druge ptice nisem opazil. Včasih se zaradi obrabljenosti peres ta beli rob težko opazi, a le redkokdaj povsem izgine (Porter e t. al. 1977), Na zgornjem delu telesa je bilo opazno tudi nasprotje med temno sivimi letalnimi in svetlo sivimi krovnimi peresi, kar pa ni mogoče reči za tekico G. nordmanni. Tudi škarjasti rep je bil daljši in je dajal vtis, da je bolj škarjast, kot pri drugi ptici. Nobena pa se med opazovanjem ni oglašala. Ker sta bili tekici opazovani skupaj in iz neposredne bližine, je bilo z lahkoto opaziti razliko med rdeče sivo in po- vsem črno podperutjo. Druge razlike, ki jih navajajo standardni priročniki ACROCEPHALUS (Prater et al. 1977, Cramp et al. 1983, Bruun et. al. 1986, Hayman e t al. 1986), kot so razlike v velikosti, širina peruti, dolžina noge, orbitalni obroč, položaj rdeče lise na žvalah, črna črta pod kljunom, širina črne proge na koncu repa in razlika v letenju, niso bile opa- žene. Razlikovanje in opredeljevanje črne komatne tekice v letu na osnovi barve podperutja je zelo težavno in je treba biti pri tem na moč previden. Rdeče siva podperut rjave komatne te- kice je na večji razdalji, pri slabi sve- tlobi in pri neugodnem položaju sonca, videti povsem črna, tako kot pri črni komatni tekici (Cramp et al. 1983, Pe- terson et. al. 1983, Bruun e t al. 1986, Hayman et al. 1986). Sistematski položaj rjave in črne ko- matne tekice je bil v preteklosti neja- sen. Mnogi sistematiki so menili, da gre samo za različni barvni fazi (obliki), danes pa sta razdvojeni kot zelo po- dobni in sorodstveno bližnji vrsti (Cramp et al. 1983, Hayman et al. 1986, Bruun et al. 1986). Črno komatno tekico je mogoče po- gosto videti v jatah rjavih komatnih te- kic, opazili pa so tudi že gnezditev para črnih v koloniji rjavih. (Hayman et al. 1986, Cramp et al. 1983). Opisano opa- zovanje je prvi podatek o črni komatni tekici na Hrvaškem. LITERATURA BRUUN, B. DELIN, H., SVENSSON, L. (1986): Birds of Britain and Europe. Hamlyn, Middlesex. CRAMP, S., SIMMONS, K.E.L. (eds.) (1983): The Birds of the Western Palaeartic, Vol. III. Oxford University Press, Oxford. DIMITRIJEVI C, S. (1977): Šljukarice ( Charadni- formes) na področju Vojvodine. Larus 29-30: 5-32. HARRISON, C. (1982): An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic. Collins, London. HAYMAN, P. , MARCHANT, J., PRATER, T. (1986): Shorebirds, An identification guide to the ACROCEPHALUS waders of the world. Christopher Helm, London. MATVEJEV, S. D., VASIC, V. F. (1973): Catalo- gus Faunae Jugoslaviae. IV/3 Aves. Acad. Scient. et Artium Slovenica, Ljubljan. PETERSON, R. MOUNTFORT, G., HOLLOM, P.A.D. (1983): A Field Guide to the Birds of Britain and Europe. Collins, London. PRATER, A. J,, MARCHANT, J. H., VUORINEN, J. (1977): Guide to the identification and ageing of Holarctic Waders. BTO, Tring. SAGE, B. (1966): Recentes observations ornit- hologiques au lac Prespa, Macedonie (Yougosla- vie). Alauda 34: 45-54, 120-132. POVZETEK Dne 31. 5. 1990 je bila na obrežju Vranskega jezera v Dalmaciji opazovana črna komatna tekica Glareola nordmanm; in to iz neposredne bližine na tleh in v letu v družbi z rjavo komatno tekico Glareola pratincola. Ob vzporejanju teh dveh sorodstveno podobnih vrst so bile opažene raz- like v obarvanosti podperutja, gornjega dela te- lesa (glave, tilnika, hrbta in peruti), v kontrastu med letalnimi in krovnimi peresi, črni progi med očmi in kljunom, rdeči lisi na žvalah, beli obrobi sekundarnih peres, razmerju med dolžino repa in vrhovi peruti in velikosti škarjastega repa. To je prva ugotovitev črne komatne tekice za Hrvaško. SUMMARY On 31st May, 1990 a Black-winged Pratincole Glareola nordmanni was recorded on the shore of Lake Vransko in Dalmatia. This individual was observed closely on the ground and in flight in company with a Collared Pratincole Glareola pratincola. Comparing this two closely related species, some distinctions amongst them are no- ted, such as the colour of underwings, colour of upper-parts (head, nape, back, wing), contrasts between flight feathers and upper wing-coverts, black lores, red patches on gape, white trailing edge of the secondaries, relation between posi- tion of the wing and tail-tips, and lenght of the tail-fork. This is the firs record for Black-winged Pratincole from Croatia. Mauricio Stipčevi6, Marka Maruli6a 29, 57000 Zadar, Hrvatska 182 Vprašanja ornitološkega atlasa KMEČKA IN MESTNA LASTOVKA XI 11-55- 1992 Ornitološki atlas Slovenije za obdobje 1979--88 je skartiran in dopolnjen s podatki iz obdobja 1989-92. Pri razlagi razširjenosti posameznih vrst pa se je izkazalo, da so redke vrste hvaležnejša tema kot pogoste vrste. Mednje spadata tudi kmečka in mestna lastovka. Tako bi z največjim zadovoljstvom razlagal bele liste njune razširjenosti, ko bi me ne zadrže- valo prepričanje, da sta bili v teh kvadrantih spregledani. Mi lahko pomagate? Manjkajo mi tudi podatki o največjih kolonijah ene in druge vrste, kar si je v preteklosti marsikdo pribeležil. Zanimivo bi bilo najti tudi najvišje gnezdo kmečke lastovke v Sloveniji, je to na kakšni hribovski kmetiji ali planinski koči? In končno . tisto najbolj popularno: prvi datum prihoda kmečke in zadnji datum odhoda mestne lastovke. Dobre novice lahko napišete na dopisnico ali pa jih sporočite kar po tele- fonu. Iztok Geister, Pokopališka pot 13, 64202 Naklo, tel. 064/47-170. ORNITOLOŠKI ATLAS SLOVENIJE · : 1 1 - L---» ~ » ~ ~, ~ ~ « . , « ' ' ~ ~ ~ ~ » t) , . U ~ 17 W U ~~ V HIRUNDO RUSTICA DELICHON URBICA