Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
Ediled by: Editorial Board
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: j^g^j^fljA $3 per year, 25c per copy
DARUJTE
ZA "UNITED APPEAL" Z
ODPRTIM SRCEM!
LETNIK XIV. — VOLUME XIV.
10. OKTOBER 1920
Koroška, zibelka slovenstva, odkoder je svetniški škof A. M. Slomšek začel širiti z Moherjevo družbo slovensko izobrazbo . . Koroška z Gosposvetskim poljem, kjer so Slovenci ustoličevali svoje vojvode . . . Koroška, kjer je avstrijski šovinizem že desetletja pred prvo vojno ponemčeval v ljudskih šolah mladino- je doživelo 10. oktrobra 1920 usodni plebiscit, ki je bil vsiljen in izvajan z lažjo in prevaro.
Slovenska Koroška ki bi morala pripasti po vseh naravnih in človeških postavah k Sloveniji, je ostala del Avstrije. Kaj je vse moral prenesti od tega leta dalje koroški Slovenec? Slovenski jezik v šolah so odpravili, slovenski del Koroške je bil zapostavljen kulturno in tudi gospodarsko. Kar ja še ostalo živega slovenstva, je hotel z enim udarcem uničiti znoreli Hitler, .ki je imel v nemških Korošcih vnete sodelavce.
Upanje, da bo se pološaj zbo-Ijšal po letu 1945, se kljub meddržavni pogodbi ni popolnoma
uresničilo. Matična država — Jugoslavija ni storila nič. Nemška nadutost ne more prenesti, da bi Slovenci bili svobodni in enakopravni državljani. Kar so Koroški Slovenci po T. 1945 dosegli z velikimi napori, (n.pr. slovenska gimnazija) je le drobec tega, kar bi po meddržavni pogodbi Slovenci morali dobiti. — Celo cerk vena oblast se je izpozabila in gre preko navodil pok. papeža Janeza XXIII.
"Nočemo umreti" je zapisal Ksaver Meško. Res, koroški Slovenci so trdoživi. Še doni slovenska pesem, vzgaja se novi rod slovenskih izobražencev, Mohorjeva družba nadaljuje izročilo škofa Slomška.
Slovenci na Koroškem so marsikaj prestali in mnogo preživeli. Upajmo in Boga prosimo, da bi vztrajali kljub žalostni preteklosti. Kdor vztraja in v Boga zaupa, ta zmaga. To želimo ob spominu na usodni plebiscit koroškim slovenskim bratom.
M. Geratič
NE GLEJMO NAZAJ AMPAK V BODOČNOST!
(29. oktober 1918).
"Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke", tako je kot grom ottmcviiio- oktobra 19l18 po
Ljubljani in vsej Sloveniji. Vendar enkrat: Gospodar na svoji zemlji. Bili so prelepi dnevi, toda veselje prekratko!
Prilike niso bile ugodne. Veliki zavezniki so pozabili na VVilsono-vo obljubo, naj vsalk narod sam odloča o svoji usodi. Trgali so Slovenijo in najlepjši deli slovenske zemlje: vsa Primorska, Gorico in Trst so pripadli Italiji. Pozneje smo izgubili še Koroško. Ce ne bi imeli generala R. Malistra, bi izgubili Sp. Štajersko. V stislki so se voditelji zatekli v Beograd, Ceš, bratje nam bodo pomagali. Toda tudi ta pomoč ni bila veliko vredna. Ce bi ne bilo slovenske trdoživosti, bi izginili v meglenem bratskem jugoslo-vanstvu, ki je bila največja utopija tistih dni.
Ob mislih na 29. oktober imejmo pred očmi, da je bila to le prva stopnja k končnemu cilju:
Biti gospodar na lastni zemlji. Prilike niso ugodne. Velike sile zopet barantajo z osnovnimi pravicami narodov. Priznajo pravico enakopravnosti in državnosti črncem v Afriki, Slovencem, Hrvatom, Slovakom, Ukrajincem je še niso priznali.
Zato ne glejmo nazaj, kaj je bilo in se ne naslajajmo ob veličini takih le dogodkov, kot je bil 29. Oktober. Pljunimo v roke, zavihajmo rdkave in uprimo pogled v bodočnost. Narodi sami sebi ustvarjajo bodočnost!
Cilj imamo: Svodobna slovenska država, kjer naš rod bo tu gospodoval, naš rod in naše pravo". Še bodo trpki dnevi, še bodo tekla leta, lahko celo desteletja. Toda kdor ima vero , ki gore prestavlja in trmasto voljo do dela za ta cilj, se ne bo ustrašil prav nikogar. Naj velja Gregorčičevo vodilo:
"Na delo tdaj ker resnobni so dnovi a trud vam naj nebo blagoslovi' " — M.G.
Velika slovaška proslava Sv. Cirila in Metoda v Rimu
Preko 800 Slovakov iz različnih svobodnih držav se je zbralo v Rimu — Slovaški isntitut Sv. Cirila in Metoda blagoslovljen.
Po uspešni proslavi Sv. Cirila in Metoda v Torontu in drugih severnoameriških mestih, so se Slovaki iz svobodnih držav zbrali v drugi polovici septembra v Rimu, da pomagajo pri otvoritvi novega instituta, ki bo vzgajal in izobraževal duhovnike za Slovaško ter vzdrževal slovaško kulturo živo v svobodnem svetu. Ustanova, ki nosi ime Sv. Cirila in Metoda, je bila sezidana z darili Slovakov iz vseh nezasužnjenih držav, v proslavo 1.100 letnice prihoda svetih bratov Cirila in Metoda na Slovaško. Blagoslovitev zgradbe je bila končna faza, ki je zaključila Ciril-Metodovske proslave po vsem svetu.
Preko 800 Slovakov iz Avstralije, Argentine, Kanade, ZAD in iz svobodnih zapadnih evropskih držav se je zbralo v Rimu od 12. do 16. septembra. Pri blagoslovitvi so bili osebno navzoči zelo važni kardinali, kot državni tajnik kardinal Cicognani, zelo poznani kardinal Tisserant in kardinal Confalonieri. Sveti oče je sprejel vso grupo v avdijenci, ki je trajala eno uro. Ob tej
priliki je Slovake nagovoril z važnim nagovorom, ki so ga tiskali kot Osservatore Romano in drugi italjanski časopisi. Papež je sprejel tudi poznanega kanadskega industrijalca — Slovaka po rodu, g. S.B. Roman-a in ga. Romanovo v posebni avdijenci. Med važnimi osebnostmi, ki so pomagali pri blagoslovitvi slovaškega zavoda je bil stari prijatelj Slovakov, Slovenec g. p. Prešeren, pomočnik generala Je-zuitskaga reda.
V kanadski delegaciji, ki je tudi obiskala Rim v gornjih dnevih, sta bila tudi g. dr. J. Kirsch-baum in ga. Kirschbaum, ki sta stara prijatelja mnogih slovenskih političnih in kulturnih voditeljev v Evropi in Kanadi.
Slovaški kulturni in politični voditelji v svobodnem svetu so uporabili to priliko za posebne sestanke za razgovore o načinu in delu za osvobodijev Slovaške izpod komunistične in tuje nadvlade. Dr. Kirshbaum je, kot to poročajo slovaški časopisi, govoril Slovakom in Slovakinjam v Slovaški preko radia iz Madrida in Pariza.
ŠTEVILKA 10.— NUMBER 10.
OBRNJEN LIST
STRELI IZ BUNKERJA
Ko je kljub vsemu prizadevanju zob časa neusmiljeno razžrl obzidje, obrambne stolpe in okope staropolitične trdnjave, ki jo je — prej nedotakljivo in z vsemi autoritetami gori do samega Boga zavarovano — po polomu vrsta članov stare garde s svojimi zapriseženimi brambovci prestavila na irealna tla ter jo z njimi tem besneje branila, čim bolj je zevala praznina izgubljenih temeljev, je stare vojščake obvladal občutek breiuspešnosti in brezciljnosti in prevzela jih je onemoglost. Poleg vsega je še pmnehal vžigati izposojeni kanon "Slovenija". V tem vzdušju omrtvelosti je šinila mlademu praporščaku iz moštva v glavo prava odisejevska domislica. Videi je dobro utrjen bunker, ki si ga je zgradila številna posadka, ki ni bila pravzaprav v vojni ampak le na straži, pa je vendar iz njega kdaj pa kdaj zaneslo kako kroglo tudi proti "trdnjavi", ki je opozorila na strateško važnost postojanke. Če bi mu uspelo priti v ta bunker, bi iz njega kakor mimogrede lahko kril tudi trdnjavo. Načrt je bil starešinam všeč in praporščaku se je z zamenjavo uniforme posrečilo priti v postojanko in dobiti v njej mesto ob
strelni lini..... S svojim živahnim
streljanjem je očaral posadko, da ni ugovarjala, četudi je sekal po njihovih lastnih, kar je bil prisiljen storiti, če je hotel ščititi "trdnjavo", iz katere je v ta namen prišel.
Zaradi vtisa, ki ga je napravil na preprosto moštvo, mu je zras-
tel pogum, tako da je lahko brez skrbi postal predrzen. (Za ilustracijo: Ob vprašanju člana posadke cinično izpusti pri "nepopularnih časopisih" narekovaj ter mu strelja v obraz. Etični principi zanj očividno ne veljajo.) Ker torej za svoje početje ni nadel odpora in si je položaj dovolj utrdil, je pripeljal iz "trdnjave" še nekoga in sicer enega izmed članov stare garde same, v katerem so se poslednje sile uprle, da bi sledil neizbežni usodi svojega kroga. Temu —ki v bunkerju nima ničesar iskati — je prepustil mesto ob lini v uporabo. Ta je skozi njo kot glasnik zadnjih krčev izhirane garniture izbljuval iz svojih globin vse, kar je premogel — bojim se — že tudi s svojim zastrupljenim drobovjem vred. In rezultat? Stara politika ni postala s tem niti za las bolj sodobna in življen-ska, ker ji pač nikakršna injekcija ne more pomagati več. Na žrtve izbruha pa je bilo že preje polito toliko gnojnice, da se ta več ne prime. Autor je s tem nastopom za svoj krog dosegel pri vseh kolikor toliko resnih ljudeh prav nasproten učinek, saj se je ob tej priliki pokazal nakazni obraz stare politike s svoji najbolj odurni spaki. Za vso emigracijo, kakor pravijo glasovi, naj bi ta nastop napravil nepopravlivo škodo. Jaz pa pravim, da je škoda le na eni strani, na drugi strani pa korist, ker je bil s tem dan signal, da je prišel čas, da se, ker 'je stvar načeta, popolnoma razgali naša podoba iz polpreteklih dni.
OBRNJEN LIST
Razumljivo je, da se tisti, ki so veliko tragedijo leta 1945 preživeli sprašujejo po vzrokih in iščejo krivce za smrt tolikih svojcev in prijateljev. Toda kdor hoče najti resnične vzroke, ki so dovedli do katastrofe ob koncu druge svetovne, mora poseči daleč nazaj.
Kar bom tule napisal bo vzudilo ogorčenje v marsikom, ki ne razmišlja, ki si ne stavlja vprašanj in ne išče rešitev; bo morda kot baklja, ki pade na slamnato streho in bodo iskre začele pršeti na vse strani. In prav to bo morda povzročilo, da se bo našel kdo, ki bo podrobno razčlenil in osvetlil razmere, v katere segajo korenine poloma takozvanega Katoliškega gibanja. Jaz bom podal le nekaj glavnih, značilnih potez, v katerih se odkrivajo kali katastrofe. Pov-darjam pa še enkrat, da tega lista nisem obrnil jaz.
Po "ločitvi duhov", ko so slovenski katoličani skušali zajeziti vdor liberalizma z ustanovitvijo politične stranke, temelječe' na katoliški ideologiji, se je ideološki boj prenesel v politično areno. Primešal se mu je s tem nujno povsem političen element, namreč boj za oblast, ki je s svojo korupcijsko silo jemal življensko klenost in vzvišeno čistost temelju samemu — katoliški ideologiji-
Tako sta v slovenskem katolicizmu prišli v stik vera in politika z vso nevarnostjo medsebojnega mešanja. "Ce pomeni klerikali-zem vmešavanje klera v politično področje države, ali če je tendenca, da bi hotela duhovna družba rabiti javno oblast, da bi zadostila svoji težnji pa nadvladi, potem izjavljamo, da obsojamo klerika-lizem kot nasprotstvo pravega nauka Cerkve" tako opredeljujejo to francoski škofje. In v to smer je krenila ^>ri nas katoliška politika. Posebno nezdravo je na stranko vplival element oblasti zato, ker je z vključitvijo vernikov s pomočjo vse cerkvene organizacije stranka v normalnem političnem procesu praktično dobila monopol na oblast, katero je
uporabljala s strastno ozkosrč-nostjo. To nekrščansko, nečloveško izvajanje oblasti v imenu katolicizma je našlo z ogorčenjem odjek v delih Ivana Cankarja.
V svoji brošuri "Moj odgovor" Dr. Ivan Sušteršič takole razgalja slabe strani slovenskega klerika-lizma. "(Klerikalizem) ... je vzgojil žalibog tudi precej hinavcev in koristolovcev ter najogab-nejši tip konjunkturalnih politikov, ki jih je vlekla politična moč stranke. Najhujše pa je, da je naredil iz Cerkve, vsaj navidezno, politično stranko in jo tako ho-češnočeš omrzil neklerikalnim vernikom, jo potegnil na cesto in automatično vpletel v dnevne politične spletke."
iPoleg tega pa je kazala katoliška stranka tudi na znotraj nezdrave pojave, ki jih ustvarja vpliv absolutne cerkvene autori-tete, ki je v taki kombinaciji skoraj nizrbežen, pa grobo prizadeva demokratične principe, ki edini morejo ustvarjati zdravo ozračje v stranki. (Skozi vso zgodovino slovenske katoliške stranke se ponavljajo upravičeni očitki skrivanja za "škofovo sutano".) V vzdušju take relativne demokratičnosti se je formirala vedno bolj odločno diktatura v stranki. Iz nje so bili z različnimi taktikami izločeni vsi, ki so mislili drugače in tako stranka ni imela desnice, sredine in levice, ki v svobodni medsebojni tekmi z novimi idejami in prijemi naravno prilagajajo stranko novim časom in potrebam, temveč je stranka krenila z naslonom na desnico v izraziti neplodni konzervativizem.
K vsemu temu je socialni program stranke za gospodarski dvig manj premožnih slojev, ki so ga začeli izvajati Sušteršič, Lampe in potem zlasti Janez Evangelist Krek, kasneje zbledel in je bila za stranko usodna odločitev osloniti se ne na delavstvo, kot je nekaj časa imel v mislih Janez Evangelist Krek, temveč povsem na najbolj konzervativni element v narodu, na kmeta — gruntarja. Ta naslonitev je stranki kasneje
onemogočala prevzeti vodstvo v boju za pravice delavcev, novega socialnega razreda, ki je bil na pohodu. Za to pa tudi sicer stranka sama v sebi ni imela pogojev in moči. Politični program stranke v dobrodit naroda so namreč potisnili v ozadnje drugi elementi: obramba "verskih svetinj " z močjo politične oblasti, ki so jo izvajali nestrpni dogmatiki, pehanje za donosnimi službami političnih koristolovcev v stranki ter boj z liberalno stranko za oblast, boj, ki je ustvarjal vzdušje stopnjujoče se nestrpnosti in zastrupil ozračje s sovraštvom, ki je vdiralo tudi v zasebna razmerja ljudi. (V ilustracijo lova za službami glej značilni primer intervencije Remca kot zastopnika Slovenskega katoliškega starešinstva ob imenovanju ing. Serne-ca v Sušteršičevem Odgovoru.)
Ob uvajanju vsevečje diktature v stranki pa so bili iz nje izločeni ali potisnjeni v ozadje tudi predvsem tisti, ki so zagovarjali napredne socialne načrte, ki so jim bile pri srcu predvsem potrebe malega človeka in delavca. Nasproti tistim, ki so zahtevali konkretnih socialnih izboljšanj, je stranka postavljaja fasado splošnih naukov papeških socialnih okrožnic, za katero je v smislu cerkvene lojalnosti skušala zbrati
delavske volilce, ne da bi z vsemi silami tudi vodila boj za resnični dvig življenske ravni delavstva. Povezava z Beogradom, kjer so se vgnezdile najbolj nazadnjaške sile juga, pa je dokončno zapečatila to poglavje. Neprestani boj proti centralizmu v vladi iz strahu, da se država razbije — ne da bi iskala povezave s Hrvati za dosego pravic obeh narodov — je izčrpaval sile vso dobo obstoja Jugoslavije, ubil zdravo rast in para-liziral skoro vsak gospodarski in socialni napredek ter siceršnji dvig Slovenije.
Vzporedno s stranko je šel tudi razvoj vsega življenja v katoliškem taboru. Od ločitce duhov" je prešlo katoliško prizadevanje zgolj v obrambo katolištva in sicer v smeri iskanja krivoverst-va in izločanja krivovercev. To je dovedlo do take ožine in ostrine, da je suha črka grozila ubiti vsega duha. Vsi <razboritejši, razgle-danejši in samostojnejši so bili končno tako ali drugače proglašeni za krivoverce in izločeni iz katoliškega občestva.
Medtem ko se je na eni strani reševalo krščanstvo politično in je že politična opredelitev odločala za pripadnost katoliškemu občestvu, se je na drugi strani na področju organizacije duhovnega življenja samega rodil pojav, ki
je skušal vse duhovno življenje katoličanov vkleniti v najtesnejše vezi organizacije laikov, ki je uvajala policijski sistem in tajnost po vzoru komunistične partije in je grozila vedno živo življensko raznolikost vkleniti v kalup brezdušnih form duhovnega totalitarizma.
Politično klika, ki je obvladala stranko in duhovnolaična, ki sta bili preko cerkvene hierarhije med seboj povezani, sta tako tvorili jeklene klešče, v katerih so se znašli slovenski katoličani in te so se stiskale bolj in bolj in Število "krivovercev" in "krivovers-kih" skupin je rastlo iz dneva v dan. Ni čudno, da so ob tem mnogi prišli do prepričanja, da ni mogoče z demokratičnim procesom v katoliškem taboru storili več ničesar in da je v interesu krščanske ideje same z zunanjo pomočjo razbiti ta monstrum. Tako so bili številni potisnjeni v ko-munistini tabor, tako je bilo komunistom delo z nastavljanjem mrež olajšano, tako je prišlo do tega, da so se OF priključili krščanski socialisti, ki so bili že po svojem nazivu, kakor so takrat razlagali papeževo okrožnico, izključeni iz katoliške skupnosti.
To in pa občutje inteligence, da je na vseh področjih prevladala (Dalje na drugi strani)
Priljubljeni slovenski kvartet iz Toronta, ki je dosegel velik aplavz in uspeh pod vodstvom g. Andreja Blumauerja, ko je nastopil, kot smo že poročali, na veliki proslavi 1.100 letnice Sv. Cirila in Metoda. Še večji triumf pa je imel, ko je nastopil na večer "dneva dela" na velikem odru mednarodnega razstavišča !(CNE) v Torontu. Poročila so se o četvorici laskavo izražala. Fantje pridno vadijo in nam obljubljajo obilico presenečenj. Vsem nastopajočim in Andiju, naše čestitke in zahvala, da tako uspešno predstavljajo Slovence pred tujci.
OBRNJENI LIST
(nadaljevanje s prve strani)
raven poljudnosti ter da so postavljene neodstranljive ovire možnostim za razvoj resničnih kvalitet in vrhuskih dosežkov, ki zahtevajo v osnovi določene poteze drznosti, morda celo tveganosti, je napeljalo vodo na komunistični mlin, kateremu so znali ti spretno naravnati kolo ne curek. V vsem kar je sledilo potem, ko so komunisti prisilili vse svoje nasprotnike v na zunaj najbolj kompromisujoči poziciji v oboroženo obrambo, se je seveda odražalo vse tisto kar sem zgoraj navedel. V tem času se je posebno pokazalo, da so bila nasplošno naša obzorja zelo ozka, da nismo brli razgledani v svetovni politiki, da smo imeli politike, ki so bili vešči le taktiziranja v Beogradu in medsebojnega izigravanja ter da nismo imeli diplomatsko izšolanih ljudi. Od takrat naprej označujejo naše zadržanje, naša dejanja in nehanja naivnost, nezrelost in absolutna dezorientacija. Ce izvzamemo osnovno spoznanje ' komunistične konspiracije, lahko rečemo, vsaj v političnem smislu: slepci so bili vodniki slepcev.
Ob prikazovanju zadržanja tega in onega iz najbolj kritinega obdobja, ki ga podaja kdo z vso kilkarsko strastjo, bi človek najraje objavil poziv modrijanom, naj se javijo med njimi tisti, ki lahko iskreno izjavijo za tiste čase: dorasel sem bil dogodkom, pravilno sem presojal in pravilno ter modro odločal in ravnal. Vsi smo bili otroci gori opisanih razmer. Ce so se izkazali slabo tudi mladi ni čudno, saj so se učili pri starih in druge šole razen njihove niso imeli. Resnični krivci so tisti, ki šo razmere pred vojno ustvarjali ali k njim pripomogli. To razgaljanje gnilobe, ki se v zadnjem času vrši — in mislim tu predvsem na ono, 'ki jo "bunkers-ki pisec" odkriva s svojim načinom, je res zgodovinski doprinos, in sicer zaključni, iz zgodovine slovenskega klerikalizma. Pred domovino so to poslednji krči izhirane politike, ki se dokončno sama v sebi razkraja.
Ta podoba pa bi bil res najža-lostnejši konec, s katerim bi šla v zgodovino slovenska politična emigracija. Toda hvala Bogu ima ta proti temu svetlo; vzvišeno postavko, to je veličastno žrtev, sijoč spomenik brezmejnega idealizma, deset tisoč mladih življenj darovanih na oltar domovine. Te žrtve so zastavile svoje življenje iz ljubezni do momače zemlje in svojih ljudi in stoje ob vsej prit-likavosti neomadeževane. Kot simbol- se mi zdijo besede, ki mi jih -je, ko sva ležala v travi pred vetrinjsko cerkvijo eden izmed njih dejal na vprašanje kam sedaj: "Na vsak način ne tja, kamor "gospodje" ". In so tako res šli svojo pot. Oni so, ki so aktivna postavka na naši strani, oni in kar je med nami nesebičnih, tihih delavcev in resničnega zgolj narodnega dela. Ob tej preizkušnji, namreč življenju v tujem svetu, se je pokazala prava podoba ljudi. Pokazali so se vsi tisti, ki nosijo izrazit pečat preživele dobe: konjunkturisti in karieristi ter koristolovci in materialisti na sploh, pa naj bodo iz te ali one skupine. Danes vsak sam nosi odgovornost pred zgodovino, odgovornost za svoje zadržanje in za zadržanje tistih, katerim je v dober ali slab zgled.
Iz tistih težkih časov pa nam je ostala še ena svetinja, ki nam jo je pred svojo smrtjo izročil mučenec tistih dni: ideja o lastni slovenski državi, ideja katere vredni ali nevredni dediči smo mi vsi. Ta ideja se je ubrala z aktualnimi težnjami v domovini in tako emigracijo povezala s stremljenji vsega naroda za boljšo bo-
RAZGLAŠENE ORGLJE...
V "Klicu Triglava", štev. 285 se je pod naslovom "Bodimo vendar realisti" razpisal Trigla-cov "gospodarski strokovnjak" Ljubo Sire. Odveč se je spuščati v resno debato z osebami katerim je Jugoslavija Alfa in Ornega.
Jugoslovenci, med katere spa-daje razni pisci pri KT, so vtaknili glavo v pesek kot to stori noj, kadar je v nevarnosti. Kot
dočnost. Čeprav so se morda ob predstavitvi te ideje emigraciji in svetu ter v prvih letih boja za njeno popularizacijo nujno kazali odsevi vzdušja razmer pred odhodom iz domovine, se je kasneje ob njej marsikaj izčistilo in je vse, kar ni bilo kleno, odpovedalo in odpadlo.
Označevanje tega gibanja z imenom predvojne skupine je danes lahko edinvle že poskus pred javnostjo prikazati vse to le kot nadaljevanje starih ribarij. Že od vsega početka so se namreč okrog te ideje začeli zbirati tisti razgibani in razmišljujoči, ki so kljub izrodkom v njem ostali zvesti ka-tolištvu od vsega začetka, vztrajali na njegovi strani in vzeli tudi nase vso pokoro pa potem vedno v najtežjih okoliščinah in z največjimi žrtvami kazali pot k spoznanju in prerodu. To je tisti del emigracije, ki srka vase široka obzorja in katerih pogled je uprt v vseh smereh daleč naprej.
Ko se v domovini odpirajo nove perspektive naj ta ve, da je del emigracije pred leti formuliral novo smer narodovih naporov prav v boju z reakcionarno miselnostjo predvojnih političnih formacij, tisto miselnostjo, katere se doma tako boje. Čeprav nam je dragoceno vsako slovensko življenje, vemo. da svoboda ne pade nobenemu narodu sama kot zrela hruška v naročje. Predvojnega slovenskega katoličana karakteri-zira po m sen ju mladega "komunističnega iskalca" Primoža Kozaka "pičel pogum dejanj". Ta klaverna karakteristika je ob novih razvojih spet udarila na dan čeprav le na lokalnerg odseku zavita v bleščečo skrb za visoke ideale miru. Toda šele svoboda ustvarja resnični mir. Prepričani smo in upravičeno pričakujemo, da na poti k slovenski svobodi in miru nihče ne bo neodgovorno žrtvoval slovenskih življenj in bo izbiral sredstva, ki bodo zahtevala najmanj žrtev. Zato bodo vse težnje in prizadevanja domovine v tej smeri našle simpatije tega dela emigracije. In kot sem dejal med n-ami in njimi ni strašila na-zadnjaštva pač pa je med nami in njimi tisoče pobitih žrtev čistega idealizma in resnične domovinske ljubezni. Vsem tem ogromnim človeškim žrtvam bi se bilo mogoče izogniti, če se ne bi tisti, ki danes vedo, da so bili izigrani, udinjali komunistom za izvedbo farse narodne osvoboditve v resnici rdeče revolucije, ki je pripeljala slovenski narod na rob groba. Stara politika bi sicer rada z vzdrževanjem predvojnega politič nega vzdušja in krčevitim vztrajanjem na pozicijah, ki so jim zdavnaj izpodmaknjena tla, dokazala, da je bila vsaka misel na mirni prerod na vznotraj utvara in daje prav onim, ki so videli edini zihod v njenem razbitju. Vendar ni dvoma, da bi s povezavo vseh zdravih elementov, s pametjo in razsodnostjo lahko prebrodili brez večjih žrtev težke čase in potem izvedli potrebne reforme in sanacijo splošnega političnega vzdušja ter očiščenje krščanstva. Zato poti mimo teh žrtev ni. Samo one morejo biti temelj bodče nove oblike slovenske narodne skupnosti in prav zato verujemo, da v tej smeri boj za slovensko svobodo ne bo terjal več toliko človeških žrtev saj so zanjo darovali življenje že deset-tisoči in je to dovolj težka odkupnina. Nedolžno prelita kri sama ruši najmogočnejše prestole. Vsi doma, ki uvidevajo strašno nevarnost, ki jo za slovenski narod predstavlja sedanji komunizem in iščejo novih poti, morajo urediti vprašanje svoje vesti v smeri soodgovornosti za tolikšne krvave žrtve. Emigracija, te žrtve dviga na svoj ščit.
Tako se začenja nova stran v knjigi slovenskega političnega življenja.
B.G.
hlapci rojeni, kot hlapci vzgojeni hočejo, da bi slovenski narod bil še dalje podložen srbski hegemoniji. Zato ne vidijo, niti nočejo videti stvarnosti. In ta stvrnosti je, da so Slovenci siti beograjske vlade, ki molze Slovence vse od takrat, ko smo se nesrečno "ujedinili". Ujedinjeje za Beogradske vlastodržce, naj bodo kraljevi, republikanski ali rdeči, pomeni eno smo glavno blagajno, od katere naj bo odvisen zadnji pometač v Sloveniji in na Hrvatskem. Odveč bi bilo posegati nazaj v zgodovino. Pre-boleča je in rane, nikdar za-celjene, so se odprle še bolj, ko tam pešujeta Tito in Rankovič s podporo v Moskvi šolanih Slovencev kot je n. pr. Kardelj.
Vse, kar je zapisanega v obrambo Jugoslavije, je staro ponavljanje in potvarjanje. Lj. Sire krakomalo noče verjeti, da je Slovenija tako izmozgana kot jo n. pr. kaj nazorno prikaže Fr. Jeza v knjigi "Tlaka slovenskega naroda". Samo neko splošno omalovaževanje, češ, saj ni tako hudo, toda dejstev, podprtih s številkami, ni doslej ovrgel nihče.
Spodtikajo se nad "neodvisno Slovenijo" in trdijo, da nobena država ni popolnoma neodvisna. To je res! Saj je bil tudi kmet, ki je bil nekoč "kralj" na svojem gruntu, v marsičem odvisen od pomoči sosedov, toda bil je samosvoj, nihče mu ni mogel ukazovati, kaj ln kako naj dela, kako naj upravlja svoje prihranke, kaj naj kupi in kaj naj proda. To je tista neodvisnost, katero Slovenci zahtevamo! Bomo morali iskati pomoči pri sosedih, v inozemstvu. To iskan je pomoči se uveljavlja v meddržavnih gospodarskih pogodbah. Bomo morali kaj uvažati, bomo pa seevda tudi izvažali in upamo, da ne bo kaj takega, kot se godi sedaj, da podjetja v inozemstvu vračajo dostavljeno blago iz Jugoslavije nazaj kot— zanič....
Neodvisna, morda bi bil koljši naziv Svobodna Slovenija pomeni za nas državo z vsemi atributi državnosti. Ali kulturni slovenski narod tega ni zmožen? Zakaj mu vsiljujete jarem, ki ga ne mara? G. Sfiligoj iz Gorice pišev v kt: "Jugoslavija jamči neodvisnost". Smešno! Kako se
LITVANSKI SVETOVNI KONGRESS V TORONTU
Zastopniki Litvancev, ki so razkropljeni po svetu, so imeli v začetku septembra "svetovni lit-vanski kongres". Kljub razmeta-nosti po mnogih državah imajo Litvanci izredno dobro medsebojno povezanost in zagotavljajo svobodne volitve svojih zastopnikov s pismenimi volitvami. Za-padne velesile ne priznavajo zasedbe Litve po Sovjetih, tako da imajo Litvanci še vedno svoje diplomatske zastopnike. Zborovanje so zaključili z mašo v katedrali sv. Mihaela v Torontu, ki jo je daroval njihov škof v begunstvu Vincent Brizgys, pridigal pa je torontski pomožni nadškof-koadjutor P. F. Pocock. Zboroval-ci so sprejeli tudi poseben apostolski blagoslov iz Rima.
je Jugoslavija brigala za koroške Slovence, kako za usodo Trsta? Ne mnogo. In dalje trdi, da ni "niti enega glasu proti Jugoslaviji". Ta trditev je še bolj smešna. Ali vidi g. Sfiligoj v srca tlačenih Slovencev? Dajte jim svobodne volitve, da brez strahu odločijo: Jugoslavija ali Slovenija, pa se bodo g. Sfiligoj in gg. okrog Triglava čudili. Še v Slovenijo si več ne bodo upali vzpri-čo dejstva, da tako trmoglavo zagovarjajo sedanje krivično iz-mozgavanje in devajo v nič "češ, saj ni tako hudo"....
In še ena trditev g. Sfiligoja. Primerja odtok slovenskega denarja na jug z odtokom italijanskih davkov v podporo južnim Italijanom. Italijan je Italijan, pa naj živi v Benečiji, Sardiniji ali Siciliji. En narod je! Ali smo Jugoslovani en narod? Nikakor! Slovenec naj obdrži to, kar je prigaral za svoje lastno zboljšanje, južni "bratje" pa si naj pomagajo tudi po svoje. Delati je treba, znati je treba, varčevati in, biti pošten, pa bo tudi tem začela sveteti nova doba, porojena ne iz tuje pomoči ampak iz lastne pridnosti,
G.L. Sire trdi: "Slovenstvo je odvisno od žilavosti in realizma samih Slovencev, ne pa od politične ureditve." V prvem delu stavka irr?, pisec prav, v drugem delu pa ne! Kadar kak narod stopi v polnoletnost, zahteva svoj del in svojo pravico. Če imajo pravico do lastnih držav nepismeni in nešolani črnci v Afriki, zakaj jo odrekate Slovencem? Pravilna politična ureditev
Tilo pride na obisk v Washinglon
Uradno so sporočili, da bc predsednik Severno Ameriškil Držav J.F. Kennedy dne 17. ok tobra sprejel Josipa Broza \ Washingtonu. V uradnem sporočilu pravijo, da se bo to zgo dilo na željo Tita samega. Pred leti, ko se je Tito ponujal Eisen-howerju na obisk in bi skoraj prišlo do njega, je bil val ogro čenja tak, da je Titov obisk mo ral odpasti.
Koga bodo v Beli hiši sprejeli in pozdravili neoziraje se na to ali pride na željo Bele hiše ali pa na njegovo lastno iniciativo odnosno vsiljivost?
1)	Lažnjivca! Hrvaški roduljub Msgr. Ivan Stipanovič je objavi! v "Danici" članek v katerem pra vi: "Vsaki komunist je lažnivec in človek dveh obrazov". Ima prav. Tak je tudi Tito. Če bi se pokazal tak kot v resnici je, b; mu nihče na svetu ne verjel ir likdar ne bil deležen od svobod nega sveta niti počenega groša Tako pa zavija pravi obraz ^ lepe fraze. Zgodi se, da mu kdc nasede. Amerika mu je že. Tc dokazuje nad 2 bilijonska pod pora!
Morilca.
2)	Tito je odgovoren za smrl in masovna klanja protikomu nističnih borcev. Domala cvei
je za narodovo življenje bistve ne, da življenjske važnosti. Ir tako pravilno politično ureditev lahko pričakujemo smo v svo bodni slovenski državi. Sami s bomo uredili državo in zakono dajo tako, kot je to v skladu j kraščanskimi demokratičnimi načeli (ne mislim tukaj Slov. krščanske demokracije v Torontu, ki ima o demokraciji svoje bojme), ampak resnično voljo ljudstva izraženih na svobodnih volitvah. Neodvisni bomD pa v toliko, da bomo sami določali, kdo nas naj zastopa na zunaj, sami sklepali pogodbe, ki bodo prav nam in samo nam, imeli svojo vojsko v kolikor nam bo potrebna in bo Slovenec za vedno zavarovan pred nasiljem beograjskih priganjačev.
Da, bodimo realisti! Pozabimo na preteklost, opustimo staro lajno jugoslovenstva in mislimo zrelo kot misli le narodno zaveden, v sebe in v Boga zaupajoč Slovenec, če tega ne bomo znali storiti, potem bo za vedno na nas ostal pečat hlapčestva!
M.G.
Za vse kanadčane...
DOBRODELNE USLUŽNOSTI V ONTARIO
Iion. Lnuis P. Cecile, Q.C„ LL.D.
Uslužnosti Oddelka za javno dobrodelnost so narazpolago, brez omejitev, vsem prebivalcem Ontaria. Potrebne okoliščine ali drugi osebni problemi so lahko zadostni razlog, da lahko dobite osebno ali družinsko podporo. Kanadsko državljanstvo ni zahtevano in denarna podpora v kakršni koli obliki je lahko podeljena brez ozira kako dolgo je dotična oseba prebivala v Ontario.
Ontario je zares Pokrajina najrazličnejših mogočnosti za veselo in napredujoče življenje. Velike zaloge naravnih bogastev naše zemlje, naša živa industrija in podv-zetni ljudje proizvajajo v veliki meri gospodarsko dobrobit, ki jo uživa večina našega prebivalstva. Toda vsakdo izmed nas se lahko znajde vsak čas pred osebno nezgodo in težavo ter se mora obrniti za pomoč k prijateljskemu sodržavljanu. Pomoč je možno dobiti s pomočjo najrazličnejših dobrodelnih programov, ki spadajo pod oblast oddelka. Nekateri izmed teh so naslednji:—
•	Materinska podpora
•	Pomoč dela nezmožnim
•	Dobrodelnost za otroke
•	Pomoč za stare
•	Domovi za stare
•	Uzlužnosti za rehabilitacijo
•	Dnevna zavetišča za dojenčke
•	Splošna dobrodelna podporna
Pomoč za vdove in podpora za samske ženske je novi program, ki se tiče tistih, ki so dosegli 60 leto ali čez (morajo pa biti vsaj stalno 12 mesecev že v Ontario.) Nadalnja pojasnila lahko dobite od oddelka v parlamentnem poslopju v Torontu, ali v kateremkoli 17 uradov širom pokrajine. Izšolani uslužbenci vam bodo radi postregli ter vam svetovali v pogledu zakonodaje, ki čuva socialno dobronamernost za vsakega ontarijskega prebivalca.
llovenije je bil poklan od komu-lističnih krvolokov leta 1945! rColiko so morali žrtvovati v krvi Hrvati, koliko Makedonci? Kdo naj to pozabi? Svobodni ivet gre pa mimo tega in se ne imeni ne za slovenski, ne za irvatski Katyn.
Uzurpatorja.
3)	Tito je nosilec oblasti, ki je v bistvu nasilna, nedemokra-ična, ki omejuje in brutalno :atira vsako osebno, politično jospodarsko, versko in socialnc ;vobodo. Teror je teror, pa na.; ;e ponavlja v taki ali drugačn obliki. Če je danes pod silo raz mer popustil, bo lahko jutri do jroze nategnil vajeti!
Centralista
4)	Tito je nosilec gnusnega centralizma, ki tlači in mozga dovenski in hrvaški narod. Oba laroda hočeta svobodo v lastnih iržavah. Titova UDBA tišči vsa larodna prizadevanja ob tla ter polni ječe. Na usta Slovencev, Hrvatov in Macedoncev je vžgala ključavnico, da zamori ;las svobodeželjnih narodov.
Zakaj pride Tito v VVashing-on? Zato, da bo izbezgal spet nekaj novih miljonov dolarjev ■a nikdar siti beograjski žep, da ;e bo lahko še dlje vozil v svo-;em elegatnem "Galebu" ter pri-ejal slovesne pojedine tujim ;ostom 1 ter sipal v oči pesek 'ahkovernim diplomatom, med ijimi tudi ameriškim. Narod bo ia stradal še dalje!
Zgodovina bo sodila, koliko je :>il ta obisk vreden. Volilci pa naj tudi povedo svoje. MG.
•	Catholic Social Life Con-ference, katoliški shod za angleško govoreče Kanadčane, je zboroval letos od 16. do 18. septembra v Edmontonu, Alberti. Predmet zborovanja je bila socializacija, kakor jo je opredelil pok. papež Janez XXIII. v okrožnici Mati in učiteljica. Glavne govore so imeli torontski pomožni škof Francis Marrocco (Socializacija in človeški napredek.) ga dr. Lavvrence E, Lynch (Socializacija in družinsko življenje), prof. Gerald E. Clark (Socializacija in gospodarsko življejne), prof. Otto E. Lang (Socializacija in politično živ-ljejen) rektor dr. E. Garvey, C.S.B., (Socializacija in kulturno življenje) ter direktor Coady International Instituta (Socializacija in mednarodno življenje). Dan pred zborovanjem je bil sestanek katoliških časnikarjev, ki so se odločili, da bodo pripravili samostojno kanadsko organizacijo. Za predsednika pripravljalnega odbora je bil izvoljen Msgr. J.G. Hanley od tednika The Canadian Register.
•	Drugo zasedanje Vatikanskega cerkvenega zbora se je pričelo 29. septembra. Ker je papež Pavel VI. določil, da se bo zasedanje nehalo 4. decembra, večina pričakuje, da ho potrebno še tretje zasedanje kljub temu, da bo drugo zasedanje vetjetno bolj produktivno kot je
SODELOVANJE MED VLADO IN VMESNIMI ORGANIZACIJAMI
Kanadski škofje so posvetili svojo letno izjavo za Dan dela vprašanju sodelovanja med javno oblastjo in vmesnimi (subsidiar-nimi) organizacijami družbe. Obsežna izjava razpravlja na eni strani o odgovornostih vmesnih organizacij do javne oblasti in na drugi strani o odgovornosti javne oblasti do vmesnih organizacij.
Vmesne organizacije morajo:
1)	spoznati, da se njih odgovornost v sedanjem času povečuje;
2)	razširiti svoje obzorje in povečati sodelovanje ter pospeševanje obče blaginje;
3)	zasledovati in pospeševati skrbno sodelovanje z javno oblastjo;
4)	podvzeti vse ukrepe in izraziti mnenje, ki mora biti izraz resnega študija in mora izražati mnenje njihovega članstva, ki jih smatrajo za potrebne za pospeševanje obče blaginje;
5)	organizirati, kjer je le možno, odbore ali svete za študij in raziskovanje;
6)	postaviti na odgovorna mesta usposobljene in izkušene osebe, ki bodo sposobne oceniti dejanske probleme in jih rešiti;
7)	povečati in poglobiti zvezo med voditelji in članstvom;
8)	poskušati zibližati vse poklicne in nepoklicne skupine v družbi, so že tako številne in se še vedno množe;
9)	storiti vse, da se bodo vmesne organizacije, ki predstavljajo različne odseke družbe, medsebojno spoštovale.
V drugem delu izjave naštevajo škofje dolžnosti javne oblasti. Ta mora:
1)	priznati v polni meri obstoj vmesnih organizacij in njih potrebo;
2)	skrbeti, da bodo imeli poedi-ni državljani kot tudi vmesne družbe polno pravno zaščito v medsebojnih odnosih kakor tudi v odnosih do zastopnikov javne oblasti ;
3)	iskati in pospeševati učinkovito sodelovanje z vmesnimi organizacijami;	_ _
)4 sodelovati kot partner s temi
skupinami pri predhodnem študiju zakonov in odredb;
5)	kjer je potrebno, ustanoviti posvetovalne organe;
6)	dajati pobudo vsem uslužbencem javne uprave, da bodo iskali stikov z voditelji teh organizacij ;
7)	stalno in uradno iskati sodelovanje teh organizacij za izvajanje in nadziranje zakonov in odredb;
8)	seznanjati državljane in vmesne organizacije kolikor le mogoče jasno s pravimi dimenzijami problemov in s posledicami ukrepov, ki jih predlaga.
bilo prvo. Škofje so dobili mnogo gradiva že domov, tako da bodo bolj pripravljeni in da bodo mogli hitreje priti do zaključkov, vendar je celotni program tako obsežen, da ga bo težko opraviti v odmerjenem času.
OPOZORILO ...
kaj storiti, da ostanete zavarovani
ONTARIO
PROVINCE OF 0PP0RTUNIIY
ONTARIO DEPARTMENT OF PUBLIC WELFARE
H«n. LeUlt P. Cecile, Q.C., LL.D., Minister
ONTARIJSKO BOLNIŠKO
ZAVAROVANJE
•	Ako izpremenite delo, ravnajte se po navodilih, ki so tiskana na vaši listini vplačil ("Certificate of payment, form 104), katero vam mora vaša skupina izstaviti.
•	Ko dosežete vaš 19. rojstni dan nimate več zavarovanja skupaj s stariši. V tridesetih dneh se morete vpisati posebej, če hočete obdržati zavarovanje. Prijavnice dobite v bolnicah, bankah in zavarovalnem uradu (Commission offices)
•	Če se poročite, morate vplačati družinsko vplačilo, ki krije moža, ženo in vse od vas odvisne. Povejte vaši skupini, ALI, če vplačuje direktno, sporočite zavarovalnici (Commission).
ONTARIO HOSPITAL SERVICES COMMISSION 2195 Yonge Street, Toronto 7. Ontario
j

Vsem Slovencem in Slovenkam se priporoča restavracija in taverna
•	Koncem junija so bili posvečeni v duhovnike v Mariboru naslednji gospodje: Anton Horvat, SDB iz Beltincev, p. Avguštin Jug, OPM, iz Studenic, Leopold Selčan iz Frankolovega, Feliks Strniša iz Kapele, Mihael Valdhuber iz Kamnice in Izidor Velebert iz Bogojine.
•	Zani slovenski prekmurski pisatelj in dramatik dr. Frank Bukvič je začel v septembru poučevati nemški jezik in književnost na jezuitskem vseučilišču v Fairfieldu, Conn.
•	Slovenian Research Center, Box 843, Columbus 16, Ohio, je izrabil "počitnice" za zbiranje gradiva in se je med drugim obogatil z bogato zbirko pisatelja Ivana Jonteza.
•	The Catholic Digest prinaša v avgustovi številki članek o Slovencih v Bridgeportu in o delovanju njihovega župnika dr. Andreja Farkaša.
•	Vnukinja ameriškega predsednika Theodorja Roosevelta, Miss lEdith Roosevelt, piše knjigo, za katero je prispeval gradivo o. Slovencih univerzitetni profesor sociologijo dr. Edi Gobec.
•	Šef policije v Barbertonu,
Ohio, je Slovence % Martin A Seryak (Šerjak), ki je bil od 8 do 10. septembra gostitelj Organizacije šefov policije države Ohio; g. Seryak je podpredsednik te organizacije.
•	Med visokimi funkcionarji v Washingtonu zastopajo Slovence: senator Lausche, poslanec Blatnik in Ludvik Andolski, ki je postal U.S. Civil Service Commissioner (zaprisežen kon cem aprila). Skupno z ostalima dvema komisarjema ima juris-dikcijo nad več kot 2,500.000 zveznimi uslužbenci.
•	Kralj polk—Frank Yankovic — se zdravi po( avtomobilski nesreči v bolnišnici. Dnevno dobiva od 150 do 200 pisem, kar je zgovoren dokaz njegove priljubljenosti.
Toronto
predstojnik carinskega urada v Clevelandu in dr. Miha Krek. Prvi je v svojem govoru krepko izrazil vero v popolno svobodo slovenskega naroda. Drugi pa je govoril o pomenu svetih bratov.
•	Od 5. od 15. julija se je v Baragovem domu vršila prva razstava umetniškega kluba "Lok" pod naslovom: Razstava sodobne umetnosti. Razstavljali so udje "Loka": kipar France Gorše, slikarja Miro Zupančič in Jože Vod-lan. Kot gost pa je pri razstavi sodeloval tudi slikar Milan Vo-lovšek iz Argentine, ki se muni sedaj na poslovnem obisku v Clevelandu. Vsega skupaj je bilo razstavljenih 14 plastik in 31 silkars-kih del ter poleg tega večje število risarskih študij Zupančiča in Vodlana. Vodlan in Zupančič sta med nami razstavljala prvikrat. Prišla sta šele pred nedol-gim čason v Cleveland. Umetnostno šolo sta obiskovala v Linzu v Avstriji. Razstava je bila velik u-metniški dogodek in kulturni uspeh. število obiskovalcev je preseglo 400.
•	No Slovenski pristavi so ob
raznih nedeljskih popoldnevih tekom poletja priredila svoje zabave na prostem sledeča društva: Slovenske šole, Štajerski klub, Slavček. Slovenska telovadna zveza je priredila svoj veliki letni nastop. Za zadnjo nedeljo v septembru pa je odbor pristave pripravil vinsko trgatev.
Chicago
(pod Bloorom) na 1115 Bay St., Toronto
Imamo
Dining lounge licence under the liquor licence act.
Postrežemo vam tudi z vinom iz Slovenije. (6 različnih vrst.)
AMERICAN EXPRESS CARDS
Honored
•	Bogoslovni profesor Lojze Ambrožič iz Toronta se je udeleževal tretjega svetovnega kongresa Anglikancev v Torontu kot poročevalev. Večina katoliških tednikov v Severni Ameriki je objavila sliko prof. Ambrožiča in še dveh drugih katoliških duhovnikov, ki so bili gostje ameriških protestantovskih epi-skopalnih škofov.
•	V spomin John Collingvvood Reade-a, (o katerem pravi pro-ram: "Who was dedicated to the proposition that people from many Jands vvere "Canadians ali", kot smo že poročali v prejšnji številki, so odkrili spominsko plošto v "International Instiutu v Torontou v nedeljo 29. sept. Odkiritje je izvšil g. John Yaremo, Q.C., pokrajinski tajnik in minister za državljanstvo, sodelovali so g. Gordon Sinclair, kot Master of Cere-monies, g. Jack Dennett kot govornik, ter pri koncertu ga. Eva Beames, sopran, ga. Helli Sa-pinski sopran, g. Cornelius Op-thof, bariton, Mme. Emilie Ru-blev, spremljevavka, g. Walter Buczynski, pianist, in zbor "Pro-motheus" pod taktirko Stephan Huminilowych. Dvorana je bila lepo okrašena. Goste so sprejemala dekleta v narodnih nošah. Od Slovenk je bila v narodni noši gdč. Zlata Bartol. Za narodne noše so imeli posebne sedeže pred odrom. Slavnost v zvezi z odkritjem so tudi oddajali na CBC-TV in drugih Torontskih postajah. Prireditelji so bili s vso komemoracijo in koncertom zadovoljni. Spored je bil pravi umetniški užitek za poslušalce.
Cleveland
• Prireditve v poletnem času
7. julija se je vršil VI. slovenski katoliški dan posvečen tisočsto-letnici prihoda sv. bratov Cirila in Metoda med naše prednike. Do poldne je bila v cerkvi sv. Vida sv. maša v staroslovenskem jeziku. Popoldan pa se je na farmi društva sv. Jožefa vršil spored govorov, pevskih, plesnih in telovadnih nastopov clevelandskih društev, kateremu je sledila zabava. Govorila sta John F. Kovačič,' čestitke očku, mamici in Silvani
•	Zadnje letošnje romanje v Lemont je bilo 1. sept. To je romanje fare sv. Štefana v Chicagu, zdruzeno z medenim piknikom. Vsa letošnja romanja so bila posvečena 1100 letnici prihoda sv. bratov Cirila in Metoda med Slovane. Vse pridige je imel p. Fortunat Zorman, OFM. Tudi to nedeljo je govoril pred lurško votlino o sv. bratih. Zlasti je povdaril, da sta Ciril in Metod prinesla Slovanom nele sv. vero, ampak postavila tudi temelje njihovi kulturi. Prav lepe misli je govornik nanizal o pomenu in vrednosti materinega jezika in kako važno je, da se ta dragocena dediščina ohrani med Slovenci čimdalje. Prav bi bilo, da bi te klene misli slišali tudi tisti, ki so že zatajili materinski jezik in pa oni, ki so na tem, da ga z mlačnost jo in malomarnostjo izrinejo iz družinskega občestva.
•	Tetka štorklja je avgusta in septembra obiskala kar dve slovenski družini. Najprvo je pustila hčerko pri Ireni in Pavletu Pečaričv na 2638 S. Keeler Ave., v nedeljo 15. septembra pa je Ivan Buh iz 2016 W. Coulter St. prijatelje in znance razveselil z dišečimi cigarami v spomin, da so "kupili" fantka. Ivan in Francka bi tokrat rada dobila kaj ženskega k hiši, pa je tetka bila muhasta. Upamo, da se bo enkrat tudi to zgodilo. Srečnim starišem, starim manicam in starim očetom očestitke!
•	Umrl je nepričakovano slovenski rojak Jože Kuhar. Našli so ga mrtvega. Zedela ga je srčna kap. Pokojnik je bil med drugo svetovno vojno precej aktiven v četniškem pokretu. Po činu je bil kapetan. Naj po čica v miru!
•	Martinovanje z vinsko trgatvijo bo v soboto 16. novembra v Tomazinovi dvorani. Prireditev je pod okriljem Slov. Narodne Zveze. Igral bo poznani Roman Possedijev orkester. Pridite in povabite še prijatelje!
•	Poravnajte naročnino za "Slov. Državo". Da našemu zastopniku ne bo trebalo hoditi po hišah, plačajte naročnino kar pri cerkvi g. Mirku Geratič". Boste dobili takoj tudi potrdilo. Ker nekateri morebiti ne dobivajo redno lista (preselitev itd), opozorite zastopnika tudi o tem.
FAIRFIELD, CONN.
Punčko so kupili pri našem prijatelju g. Arminu Kurbusu na 62 May Str. Melita je njeno ime. To je druga deklica v družini in upamo, da bodo enkrat presenečeni še s fantkom. Naše
Naslov:
ANTONY AMBROŽIČ
V vseh pravnih zadevah se
lahko z zaupanjem obrnete na	. ,,,
, , A t	Barrister, Notarv Public
novega slovenskega odvetnika	^^ gt> T0ry0nt0) 0nt.
111 notarja.	Telefon: LE. 1-0715
pQ20R ROJAKI ! Sprejem na letališču ali železnici, og-
dr»ti i ictc ci/ritl led rima. prenočišče, domača hrana PUlUJtlt iKUtl jtd vse te skrb; bodQ odveč> če se
RIM v DOMOVINO? boste obrnili na:
Vinko A. LEVSTIK
Director in lastnik
Hotel 'BLED'	in Hotel-Penzijon 'DANILA'
Via S. Croce in Gesuralemme 40,	Via L. Luzzatti 31
Roma, Tel., 777—102	Roma, Tel., 750—587
Izrežite in shranite! Piište mi za cene in prospekte!
CARL VIPAVEC
obrnite se z zaupanjem v vseh nepremičninskih,
družinskih	SLOVENSKI ODVETNIK
in pravnih zadevah na:	IN NOTAR
278 Bathurst St., Room 4, Toronto, Pot. — EMpire 4-4004
TO NAJ BI IMELI PRED OČMI KOROŠKI CERKVENI KROGI
Ponatiskujemo govor kardinala H. Pellegrinnettilja, hivšega nuncija v Beogradu, kakor ga je prinesel "Naš Tednik-Kronika" v Celovcu. pod naslovom: "Ob velikem jubileju sv. Cirila in Metoda".
Ob 1100-letnici prihoda sv. Cirila in Metoda med Slovane je primerno, da naše bravce seznanimo z duhovitim predavanjem, ki ga je imel kardinal Hermenegild Pel-legrinetti leta 1939 ob začetku druge svetovne vojne. Pred odličnim mednarodnim občinstvom je predaval o sv. bratih kot glasnikih mednarodnega demokratičnega bratstva (prim. Pellegrinet-ti, La catechesi cristologica dei Ss. Cirillo e Metodio. Milano 1939). Med drugim je poudarjal naslednje:
"Sv. Ciril je imel tisto, kar je danes redko, namreč čudovito ravnotežje med zavestjo skupnosti človeškega rodu ter med zavestjo individualnosti plemen in narodov ... Bil je Grk, sin visokega cestarskega uradnika, izobražen v Carigradu, profesor filozofije, učen v vseh grških vedah . . . vendar v vsem svojem delovanju ni pokazal nikafkega prezira do drugih narodov, niti do neizobraženih rodov; večje višine bizantinske prosvete, ki jo je popolnoma obvladoval in se je zavedal, ni nikoli uporabljal, da bi poniževal narodni čut drugih narodov. — Gotovo se je Ciril zavedal, da je njegov jezik in njegova književnost visoko nad vsemi drugimi; bil je grški domoljub. Toda nikoli ni mislil, da bi to pomenilo, da je treba grški jezik s silo vsiljevati drugim narodom ali da je treba zanemarjati jezike drugih narodov."
"Slovanski črkopis je izumil . .. iz globokega in dejavnega prepričanja, da mora Kristus, ki razsvetljuje sleherno dušo na tem svetu, priti v stik z vsako dušo po tistem, kar je sleherni duši najbolje, najnaravnejše, ter res naj-prisrčneje občevalno: materni jezik, narodni jezik. Gotovo je tudi, da vsak Kristusov blagovest-nik tako misli . . . Toda sveta brata sta temeljno dostojanstvo vsaikega jezika, utemeljeno v dostojanstvu udeležbe pri cerkvenem življenju v Kristusu globlje ume-vala, širokosrčneje občutila in uporabila kakor drugi misijonarji."
"Ta dva velika (Ciril in Metod) sta hotela na sebi predstavljati in upodabljati veliko idejo: Grka, ki sta v latinskem Rimu maševala slovensko, sta presunljivo dokazovala katoliško edinost na grobu sv. Petra pred papeževimi očmi."
"V Cirilu ni bilo nič tistega, kar bi danes imenovali nacizem; v njem ni bilo izključevanja drugih narodov. Saj je navzlic vdanosti svoji domovini in svojemu cesarju brez omahovanja postal vse tujemu, še napol barbarskemu narodu."
K tem lepim mislim kardinala Pellegrinnetti ja naj dodamo samo to: Naj visoiki vzged sv. bratov Cirila in Metoda nauči tudi koroške cerkvene kroge: Ne razna-rodovati, iampak s spoštovanjem jezika narodne manjšine koroških Slovencev jih dvigati k večni in časni sreči! Cerkev naj ho tista, ki ohranja nele verske, ampak tudi narodne vrednote narodnih
manjšin! t—tč.
PRIMERNO DARILO ZA SLOVENSKI BOŽIČ
Vse bralce našega lista opozarjamo, da lahko naročite krasno slovensko božično ploščo, ki je izšla za Bozic leta 1962. v Chicagu, Illinois. Napravila jo je ena od dveh najboljših družb za izdelovanje gramofonskih plošč, RCA Victor. Prodajna cena plošči je $5,00, vključena poštnina in zavarovalnina Ce pa jih kdo vzame 25 komadov skupaj, jih dobi po ceni $4,00 za komad. Plošče se dobe pri sledečih:
V	KANADI^„SIovellska Države", 646 Euclid Ave. Toronto
g. Vladimir MAUKO, 1115 Bay St., Toronto 5, Ont. Rev Janez KOPAČ, 229 Brown's Line, Toronto 14, Ont. Rev. Louis TOMTZ, 120 Sherman Ave. North, Hamilton, Ontario
Rev. Joseph MEJAČ, 95 Macdonald Ave.,
Winnipeg 2, Manitoba Tvrdka "COMET", 555 St. Clair W., Toronto 10, Ont.
V	U.S.A.: CHICAGO, Illinois:
Dr. Ludwig LESKOVAR, 2032 W. Cermak Rd., Chicago 8, Illinois
BALKAN Music Mart, 6919 W. Cermak Rd.
Berwyn, Illinois. CLEVELAND, Ohio: _
FAMILTA, Religious Goods Store 6116 Glass Ave., Cleveland 3, Ohio MILVVAUKEE, VVisconsin:
TOPPING & Co., 736 No. 2nd St., Milvvaukee 3, Wis.
NEW YORK CITY:	.	,t ciriii?
League of Catholic Slovene Amencans (LEAGUE C.S.A.), P.O. Box 32, (5733 Catalpa Ave., Brooklyn 27, N.Y.
V	AVSTRALIJI:	,„„„„„ * .	ct
Rev Basil VALENTIN, "MISLI", 6 Wentworth St., Point Piper, Sydney, N. S.W. (Box 136, P.O., Double Bav), Australia.
V	VSEH DRŽAVAH ZAPADNE EVROPE:	.
Pri duhovnikih, ki delujejo med slovenskimi izseljenci v: Belgiji, Holandski, Franciji, Nemčiji, Angliji, Švedski, Italiji, Švici.
V	ARGENTINI^ RAJER Q LanuSj 1438 MORON, Prov.
Buenos Aires.
Cole-io Esloveno, Rivadavia 234, ADROGUE, F.G.R. (BsT Aires).
Ploščo je mogoče igrati le na dobrih fonografih z diamantno ali vsaj safirovo iglo. Je široka 12 palcev (30 cm), je LP. Vsebuje 16 najlepših božičnih pesmi, onginalni posnetek zvonjenja iz Slovenije, nagovor škofa, t dr. G. ROZMANA, pritrkavanje na "chimes" (kovinske valje!) in Gruberjev božični preludij "Sveta noč....".
Slovenska Nardna Zveva v Chicagu je dobila od Macedonske Patriotične organizacije, ki je imela svojo konvencijo v Chicagu, naslednji dopis:
RESOLUTION
Greetings to the Freedom Loving Slovenian People
The 42nd annual convention of the Macedonian Patriotic Orga-nizations of the United States and Canada vvhich vvas held in Chicago, Illinois on September 1, 2 and 3, deems it its pleasant duty to send greetings to the brotherly Slovenian people.
The convention deeply admires the fervor vvith vvhich for centu-ries the brotherly Slovenian people defends its nationality, its language, its religion and culture and its national heritage. In the Slovenian movement lor the salvation from communism and the domineering and tyra-nical Serbiab chauvinism in the prison knovvn as Yugoslavia and in their effort for the establish-ment of an independent State of Slovenia the convention sees
struggle vvaged by the Croats and the Macedonians for their freedom and independence.
Greetings the brotherly Slovenian people the convention vvants to express> its undimin-ished faith that justice and freedom vvill triumph in Slovenia, Croatia and Macedonia and that ali oppressed peoples by the Serbian greed and aggres-sion in the prison state knovvn as Yugoslavia vvill gain their freedom and independence.
May God bless and guide the struggle of ali the peoples oppressed by communism and Serbian chauvinism and aggres-sion.
Long live the brotherly Slovenian people and its century old
worthy contribution to the | ideal for statehood.
Veseli smo te lepe poteze naših bratov Macedoncev in nas veseli, da imamo v njih zagovornike naše ideje. Bog blagoslovi tudi delo njihovega pokreta za svobodno Macedonsko državo.
ANTIGONiSH
Predzadnji teden v juniju je imela tukaj letni občni zbor Nova Scotia Credit Union League, provincialna centrala hranilnic in posoljilnic. V odbor je bil izvoljen za tri leta prof. Rudolf Čuješ. Koncem tedna pa je zboroval tukaj krajevni laični kongres za atlantske škofije Kanade. Zborovanje v soboto dopoldne je vodil dr. R. Čuješ, ki je govoril tudi na predhodnih krajevnih sestankih. Glavni govornik je bil Romeo Maione iz Ottavve, ki je član pripravljalnega odbora za 3. mednarodni laični kongres, ki bo sledil zaključku Vatikanskega cerkvenega zbora. Kongresa se je udele-
žil poleg domačega škofa Williama E. Povverja še škof Lieverman iz St. Johna, N. Br.
WORLD JUSTICE, četrtletna revija Zveze za mednarodno pravičnost, ki izhaja pod pokroviteljstvom Louvainskega vseučilišča v Belgiji, objavlja v junijski številki letošnjega leta prispevek dr. Julije Paymann pod naslovom: The United States of Europe and Latin America (Vol. IV., Nr. 4. str. 475 do 491).
• U.S. Nevvs and VVorld Report
poroča vštevilki od 23. septem-
Sporočilo ki zadeva vse ljudi, ki se zanimajo.
ONTARIO
Vabilo na vložitev priporočil za
ZDRAVNIŠKO ZAVAROVANJE
Ontarijska vlada je vpostavila juridično telo za proučevanje:
1.	Ker ima v mislih vzdržavanje telesnega in stvarnega dobroimetja ontarijskega ljudstva ter socialnega, gospodarskega in zdravstvenega stanja, ki se bo doseglo z vpostavitvijo in vzdržavanjem primernega zdravniškega zavarovalnega programa, zato . . .,
Bo pregedalo in izprašalo, organiziralo sestanke za preučevanje in razgovore, sprejemalo predloge, ki se tičejo tozadevnega predmeta, ter jih primerjalo z osnovnimi načeli, nameni in cilji zakona 163 iz dobe 1962-63. zasedanja ontarijskega pokrajinskega parlamenta, ki zadeva zdravniško zavarovanje.
2.	Po potrebnem preučevanju in prevdarku, bo naredilo predloge in poročilo o stvari, o katerih je vršilo izpraševanje pod pogoji, ki so tu obrazloženi, in so jih odgovorni ravnatelji smatrali potrebnim. To bo predloženo ministerskemu predsedniku in izvšne* mu odboru za Ontario.
Sporočila on nameravanih vložitvah priporočil morajo biti zabeležena na, ali do 11. oktobra in dokončna priporočila (25 primerkov) pa morajo biti vložena najkasneje do 15. novembra pri tajniku.
Dr. J. Gerald Hagey Chairman
T. C. Clarke, tajnik, Room, 418, 67 College St.
Toronto l Telefon: 365—4024
PRVA SLOVENSKA ZADRUGA V TORONTU
HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA
VAM NUDI
višje dohodke od Vaših vlog kot drugi denarni zavodi, cenejša in ugodnejša osebna in hipotečna posojila, nasveta za boljše vodstvo Vašega družinskega gospodarstva, brezplačno zavarovanje Vaših vlog in posojil za primer smrti.
Uradni prostori: 646 Euclid Ave., Toronto Telefon blagajnika LE. 2—4746
SLOVENSKA POTNIŠKA AGENCIJA
WORLD TRAVEL SERVICE LTD.
Potniške karte za letala, ladje, vse kombinacije, kfot skupinska cenejša potovanja, imigrantske, družinske itd. — tudi na kredit.
Pošiljke denarja, zamenjava bankovcev. Potni listi, vizumi, prošnje za imigracijo. Slov. knjige in gramofonske plošče. Prodaja kovčkov in torb.
258 College St.
WA. 3-4868
Toronto
| Potrebujete kakšno uslugo? Obrnite se na agencijo "MUNDUS" v Trstu. Ustregli vam bomo točno, naglo in poceni.
če želite	•
kakšnakoli podatike ali dokumente iz stare domovine ah iz drugih evropskih držav;	. ..
če želite kakšno antikvariatno ali novejšo slovensko knjigo ali revijo;	, .	.. ..
če se želite naročiti na kak slovenski ali tuj! list;
če iščete "kakšno pogrešano osebo;	...
če želite preko oglasa v slovenskem tisku v Sloveniji ah v zamejstvu najti zakonskega druga a'li družico; če želite kakšne umetne spominske predmete, sinke, razglednice, noše itd. iz Slovenije;	. če so vam potrebne informacije glede potovanja v Evropo, rezervacije prenočišč itd.;
če želite dati karkoli tiskat v slovenske tiskarne v Trstu, Gorici ali Celovcu;
če so vam potrebne slovenske igre, note itd.; če iščete zastopstvo za vaše 'tiskovine;
če potrebujete kakšne gospodarske informacije ah zveze; če hočete poslati iz Italije ali Avstrije karkoli sorodnikom v Jugoslaviji zanesljivo in hitro;	.
če potrebujete znanstvene podatke ali ze napisana predavanja za slovenska društva;	.	.
če želite umetniške slike slovenskih krajev, osebnosti ah
verske vsebine ali karkoli drugo,
pišite na naslov
Agenzia "MUNDUS" Via Roma 24, TRIESTE, ltaly
V 24 urah vam bomo odgovorili ali izpolnili vašo žel jo. Pospešili boste njeno izvršitev in si prihranili čas ter nadaljnje dopisovanje, če boste že priložili približni znesek stroskov usluge. Zadovoljni boste z nami.
bra o "dveh rdečih, ki bosta obiskala Kennedyja". Poročilo spremljata sliki Tita in Gro-mika. Oznaka pri Titovi sliki: "Maverick Marxist Tito". V tekstu je sledeča razlaga te oznake: "Položaj tega balkanskega voditelja je edinstven. Moskvo podpira v večini mednarodnih vprašanj vključno njen spor z Rdečo Kitajsko. Toda na drugi strani izvaja "maverick" tip marksizma, ki ga loči dovolj od sovjetskega bloka, da uživa ekonomsko pomoč Zapada—vključno 2,8 milijard dolarjev od ZDA od 1. 1948". (str. 24).
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja
prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 40., pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.	J
DR. JULIJA PAYMAN:
TRADICIJA SV. CIRILA IN METODA
(Ob 1.100 obletnici njunega prihoda na Moravsko).
VERA - VAŽNA POMOČ EVROPSKI EDINOSTI
Privid ROMANIA je Evropi zapustil veliko dediščino, — sen politične enotnosti. Toda že ob koncu starega veka, ko je propadlo Zahodnorimsko cesarstvo, je Bizancij, zahtevajoč najvišjo oblast nad vesolj stvom, začel razglašati nedeljivost cesarstva ter jo tisoč let branil pred vsakim nesporazumljenjem od strani Azije. Bilo je torej v senci obrambe evropskega VZHODA, kjer je ZAPAD našel izhod iz anarhističnega vrenja.
Tekom srednjega veka je privid enotnosti toliko pridobival na sugestiji, kolikor je ROMANIA izgubljala na oblasti. Ves zaslepljen od mita enotnosti se je srednjeveški svet obračal enkrat na papeža, potem pa zopet na cesarja kajti začetkoma je bil ta boj med duhovnim in svetnim samo stava med dvema načinoma iste enotnosti.
Oklevajoč med izročilom politične enotnosti in resničnostjo mnogovrstnosti, med duhovnim cesarstvom in časovnim imperializmom, ni prišlo do zaželene enotnosti ne po cesarskem in tudi ne po papeškem načrtu, ker je s propadom Zahodnega cesarstva nekdanji enotnosti sle dila puščobna raznovrstnost. In iz meglene zmede srednjeveške ga sveta se je izluščil NAROD ki je postal Evrope globoka re sničnost
*
Tako moremo razumeti, zakaj razumejo katoličani iz Češke ir Slovaške pod besedo "tradicija' predvsem tradicijo sv. Cirila ir Metoda in pa sv. Venčeslava Prva simbolizira idejo združenjr zapadne vzhodno Cerkvijo, tore unionistično idejo, sv. Venčesla\ je pa simbol dokončne zveze s zapadno kulturo. To je hote! povdariti tudi aposto"ljski nun cij v Pragi, Msgr. Ciriaci, ki je v svojem nastopnem govori malo let pred zadnjo vojno izjavil; "Čeprav je ta dežela šele pred nedavnim dosegla samo stojnost, je kljub temu zelc bogata narodnih izročil; po svo ji zemljepisni legi v osrčju Evro pe je pa tudi piost, ki veže razne narode, in zdi se, da je po božj previdnosti namenjena, da tvori temeljni steber miru in ravno vesja".
Tudi odgovor predsednika Masaryka je daleč presegel okvir diplomatskih vljudnosti in vseboval misel, da nakazuje centralna lega Cehoslovaški posebne naloge, saj je bila in je še križišče raznih tokov, Cehi in Slovaki cela stoletja izpostavlje ni, so jim vselej narekovali tudi toleranco. Opozorilo poslanika Vatikana na tradicijo kot na zemljepisno lego samo potrjuje, da si je Sveta Stolica na jasnem, kaj bi Ceško-Slovaška mogla pomeniti za razmah in podvig katoličanstva ne samo Srednji Evropi, ampak tudi na Vzhodu.
Ne samo tradicija apostolskih bratov in sv. Venčeslava ter zemljepisna lega, ampak tudi okolnost, da je pred zadnjo vojno živelo tam nekaj tisoč uniatov grško-vzodnega obreda, dela Ceško-Slovaško za oporišče katolikega prizadevanja za pot na Vzhod. Velehrad je vse do zadnje vojne prevzemal nalogo, katera je bila pripadala Lvovu. Uniatski kongresi v Velehradu, povzdignjejen velehradske misijonske šole v papeški kolegij, papeška okrožnica za 1100 letno proslavo sv. Cirila, povzdignjenje velehradske romarske cerkve v basilica minor in drugi čisto politični znaki dokazujejo, da so češko-slovaški katoličani pot politični osvoboditvi stopali tudi s samostojnimi nalogami pred pristojno mesto svetovne Cerkve.
Zedinjenje katoličanov s pravoslavnimi ni zgolj slovanska zadeva. Niti pravoslavni, niti uniati niso vsi Slovani. Slovansko vprašanje je pa tu kljub temu najbolj važno, ker je večina pravoslavnih slovanska. Vprašanje zedinjenja Slovanov po veri je zelo važna, če ne edina točka unionističnega gibanja. Idejo zedinjenja Slovanov po veri so v Cesko-Slovaški in Jugoslaviji navadno imenovali ciril-metodijsko idejo, na Moravksem pa tudi velehradsko idejo. Ra-
vse njuno življenje in delovanje je bilo vzor bodočega zedinjenja Zapada in Vzhoda po veri.
Krščanstvo sta prinesla iz Vzhoda, podvrgla pa sta se avtoriteti rimskega papeža. In bilo je na tleh današnje Ceško-Slovanške, kjer se je doigraval ta boj med Vzhodom in Zapadom.
Sveti Venčeslav pa je s svojo mučeniško krvjo zapečatil stik Cehov s zapadno kulturo. V da-našji Ceško-Slovaški je dokončno zmagal Zapad na področju kulture in civilizacije: pri vsem tem so se pa oči domoljubov često obračale proti Vzhodu. In to domoljubno sanjaren-je se je prenašalo tudi na verska tla in se je neredko izgubljajo v nejasnih formulacijah. Ciril-metodjsko tradicijo so radi iskali vse drugje nego tam, kjer je dejansko bila. Kulturni zgodovinar Stransky n. pr. je šel tako daleč, da je trdil, da je bila Metodova (Moravska Cerkev) pravoslavna, mnenje, katerega je deloma prevzela tudi evangeljska nemška književnost.
J. Dobrovsky (jezikoslovec in zgodovinar, rojen 1753 v Gyor-meta na Madžarskem, umrl 1829. v Brnu), katoliški duhovnik in ustanovijtel Slovanske filologije, je v ciril-metodski ideji našel toliko pozitivnega, da je obžaloval, da staroslovanski obred ni bil ohranjen, s čemer bi bili pridobili literaturo tiste dobe.
Jan Kollar, madžarsko-slova-jki pesnik (1793-1852), ki je štu-liral evangeljsko teologijo v Teni, bil nato pridigar v Budimpešti in od 1849. leta profesor za slovanski stari vek na Dunaju, istanovitelj kulturnega pansla-.'izma, v svojem panslavističnem sanjarenju ni mislil na zedinjenje Cerkva. Kot evangeljski duhovnik je videl najboljšo ve-"o v svoji konfesiji in bil vet orežet humanističnih idej: Književnost naj bi Slovane zedi lila.
Dajjnoglednost verskih družb tudi ni segala zelo daleč. Še prec '.adnjo vojno so radi navajali verze iz Kollarjeve" Slavi dcera":
"Nechte svar, co hrob užvlasti vyryl;
Slyste narod, ne krik Feaku,
Vas je Hus i Nepomuk y Cyrill".
(Pustite prepir, ki je domovino že skoro na rob propada prive del, poslušajte narod, ne pa vpitje feakov, Vaš je Hus in Nepomuk in Ciril.)
Palacky n. pr. je pripisoval ustanovitev samostana "Na Slo-vanech" po Karlu IV. neposred no prizadevanju zedinjenja in pravilno je pazil, da je vprašanje liturgičnega jezika nekaj postranskega in v slovanskem ob redu ni videl kake odločitve ver skega vprašanja slovanstva. Na svojem potovanju v Rusijo je spoznal, kako si je pravoslavje izoblikovalo svoje življenske oblike, ki bi bile komaj združljive z orientacijo Cehov na Zapad Odločno je odklanjal zmoto, da bi bila obstojala kaka idejna zveza med pravoslavjem in češko reformo; pokazal je, da nista bila samo svetniška verska glasnika, ampak tudi poznejše postave iz češke verske zgodovine, n. pr. sveti Prokop in pa menihi iz Sazave, vdani sinovi Rima Havliček pa je ves prevzet od oblike pravoslavnih ceremonij in iskreno želi zedinjenje slovanstva v veri in to že zato, ker se mu zdi, da pri Slovanih vera bolj poseguje v dejansko življenje nego pri drugih narodih. Preveč je previden, da bi ostal pri goli formi. Slovanom želi tisto vero v kateri se, po njih lastnem priznanju, nahaja "največji duhovniški zaklad".
Svobodnomiselna smer češke politike se je že pred vojno zopet vrnila nazaj k čisto domoljubnemu, ozko narodnemu stališču. Liberalna narodna stranka je končno sprejela v svoj program ciril-metodijsko idejo, ni pa bolj natančno opisala njene orientacije.
Za Sladkovskega in njegov krog je bila glavna točka programa prizadevanje za slovansko bogoslužje, da bi narod tvoril trden, neomahljiv jez proti
Italijanski katoliški akademski starešine so imeli kongres v Pa-dovi, ki je obravnaval vprašanje kulture in evropske edinosti. Za zaključek so prišli v Rim, kjer jih je sprejel sv. Oče. V svojem nagovoru je dejal med drugim:
"Vaše zanimanje za kulturo vas ne odvrača od zgodovinske ali družbene realnosti, v kateri ste poklicani živeti, marveč vas postavlja kot študente in katoličane v srčiko sodobnega življenja. Od vas zahteva, da ne opazujete te panorame kot neprizadeti in zavarovani gledalci, marveč kot razumevajoči soudeleženci na svetovni pozornici, ki ste poklicani, da izvršite svoje opravilo, ki je posebno vaše, ker ste osebe, vzgojene v življenski misli in pripravljeni za pričevanje in učinkovito delovanje".
Papež je povdaril, da je uresničitev evropske edinosti v veliki meri odvisna od truda, ki ga. bodo v to delo vložili poedinci.
Vlogo vere v tem delu je označil takole:
"Prepričani smo, da more biti katoliška vera činitelj izrednega pomena za vcepitev duhovne življenjskosti tej v bistvenem enotne kulture, ki mora biti podlaga za življenje družbeno in politično ze-dinjene Evrope.
"Na žalost obsega katolištvo danes samo del Evrope in niti krščanstvo ne obsega vseh. Kljub temu pa je nedvomno, da črpa Evropa premoč svojega pravnega reda, plemenitost velikih idej svojega humanizma in bogastvo ooživljajočih načel svoje civilizacije iz tradicionalne dediščine Kristusove vere."
Sv. Oče je za zaključek pozval zborovalce, naj povečajo svoje kulturno delovanje, da bodo tako širili poznanje vere tudi med Irugimi.
DEMOKRATIČNI ODPOR V SLOVENIJI
(Slovenia—Press)
Izseljenski tisk skoraj sploh ni komentiral letošjih junijskih volitev v jugoslovanski zvezni parlament. Volitve so bile 16. junija (že oz koncu maja pa je bil prvi del volitev, ker je novi volivni sistem zelo zapleten in predvideva tako direktne kot indirektne volitve, kot v preteklem stoletju v Avstriji, pred uvedbo splošne volivne pravice). Morda je prav zapletenost sedanjega sistema povzročila, da ni skušal nihče v inozemstvu vrednotiti volivnih rezultatov, ker si pač niso bili na jasnem, kaj pomenijo.
Rezultati pa so bili zanimivi, vsaj kar zadeva Slovenijo. Po podatkih, ki jih je objavil jugoslovanski tisk, je volilo v vsej Jugoslaviji za postavljene komunistične kandinate (drugih ni bilo) 97,8% volivcv, proti pa 2,2%. Slovenija pa je pokazal precej več odločnosti v odporu. V Sloveniji je namreč kar 5,1% volivcev glasovalo proti kandidatom. To je bil najvišji odstotek proti kandidatom oddanih glasov v vsej državi. Na Hrvaškem je znašal 2,3%, v Srbiji 2,0%, v Makedoniji 1,1%.
Za volivne razmere v totalitar nih komuističnih diktaturah, kot je Jugoslavija, so pokazali Slovenci tokrat krepak odpor, ki je vzbudil, kot se je zvedelo, veliko zaskrbljenost v Beogradu. Uradni rezultati volitev sploh niso bili objavljeni v slovenskem tisku: zaslediti pa jih nismo mogli niti v ostalem jugoslovaskem tisku.
K temu je treba dodati, da 3,7% volivcev v Sloveniji sploh ni prišlo volit (na Hrvaškem 3,6%), tako, da dejasko okrog 9% volivcev v Sloveniji ni glasovala za kandidate, ampak je direktno ali indirektno pokazalo svoj odpor. V številkah izraženo pomeni to, da
zumljivo je, da se ta ideja veže . Nemcem (politika, ne vera!!), z imenom bratov apostolov, k^jtilMnogi Mladočehi so ostentativno
prestopili v pravoslavno vero. Tudi stara češka stranka je mela svoje lastne interpretacije ;iril-metodijske ideje.
V svbji "Češka otazka" je MAS-3ARYK pisal proti takratnemu
površnemu mladočeštvu, da bi ciril-metodijska ideja mogla imeti smisel samo takrat, če bi bila verska ideja. V svoji humani orientaciji in navezovanju na češko reformacijo prav nič ni odobravel ciril-metodijske ideje, kljub temu pa jo tako formulira, Ja zadnji predvojni dogodki dajejo njemu prav. Razume se, da je ta ideja učinkovala tudi v narodnem oziru. Že rajgerski menih RehorVolny (t 1871.) je oil prepričan, da bi mogla deželo dvigniti, samo kaka velika zgodovinska misel in je v svojih zgodovinskih delih vedno ponavljal, da sta apostolska brata in Velemoravska osvoboljitelji izpod tujih vplivov.
Odtlej je pa prevladovala ciril-metodijska ideja, s katero se veže sleherno versko-nravno prizadevanje. In pomen Vele-nrada, kamor je tradicija prenesla glavno mesto velemorav-ske države (Lvov) in pa sedež sv. Metoda, je najbolj rastel po jubilejnih slovesnostih v letih: 1863, 1869 in 1885, ki so jih obhajali za tisočletnico prihoda slovanskih apostolov na Moravsko (1863), smrti sv. Cirila v Rimu (1869), in smrti sv. Metoda (1885).
Teh slovesnosti se je udeležil ves katoliški in pravoslavni svet. Po objavi okrožnice "Gran-de Numus", s katero je papež Leon XIII. priporočil kult svetih verskih glasnikov celokupnemu cerkvenemu svetu, je Velehrad rastel v svojem pomenu kot romarski kraj, posebno pa, ko je škof Anton Ciril Stojan sloves obnovil s tem, da ga je imenoval za pozorišče rednih unioni-stičnih kongresov, katerim je papeška kurija posvečala posebno pozornost. Velehradski apostolat sv Cirila in Metoda je bil neposredno dodeljen Orientalski Kongregaciji. To kongregacijo za Vzhodno Cerkev je med prvo svetovno vojno ustanovil papež Benedikt XV., ki je v Rimu začel tudi Orientalsko Akademijo, na kateri morejo študirati tudi pravoslavni. Isti papež je tudi že med vojno poslal apostolskega vizitatorja P. Genochija v Ukrajino, da pripravi tla za unioni-zem. Takšnih ukrepov bi lahko našteli celo vrsto, že od Leona
XIII. naprej, ki je oznanjal enakovrednost vzhodnega obreda z latinskim ter stalno ščitil uniate pred sumom panslavizma.
Pij X. je kazal živo zanimanje za ta vprašanja ter je dal mnogim uniatom na bližnjem Vzhodu pravilno hierarhično organizacijo. Kurija pri vsaki priliki ponavlja, da ciril-metodizem, katerega sta med južnimi slovani propagiralo zlasti škofa Stross-mayer in Slomšek, ni kaka lokalna zadeva teh .dežel, pač pa naj bi bila zadeva celokupne svetovne Cerkve.
Pa poglejmo stanje pred zadnjo vojno. Od vseh vzhodnih obredov je grški naj važne jški, li-turgični jezik je pa staroslovanski. K temu obredu je spadala večina prebivalstva karpatske Rusije. Pri unionističnem gibanju ravno ti največ odtehtajo, kajti isti obred z malimi razlikami imajo tudi pravoslavni Jugorusi in Ukrajinci. (Pred zadnjo vojno jih je bilo okrog 3l/2 miljona. Nadškofa so imeli v Lvovu, znanega unionističnega metropolita Septyckega; v Rimu jim je pripadala cerkev Santa Maria ai Monti. Pred vojno so Lvov smatrali za oporišče uni-onističnih prizadevanj. Današnje politične razmere pa učinkujejo, da to delovanje, v kolikor se more tako imenovati, vse bolj prehaja in je že pred vojno prehajalo na Cesko-Slovaško.
Kakšna konkretna upanja pa se vežejo na unionistična prizadevanja? Nekaj od tega izvemo na koncu kjnige škofa d'Herbig-nyja (katerega je pisateljica v Ženevi osebno spoznala v času, ko se je tam ustanavaljal Vrhovni Cerkveni Svet.), voditelja Orientalskega Instituta v Rimu. Knjigo "L'Aspect religieux de Moscou" (Verski vidik Moskve) je napisal po svojem povratko iz Moskve, škof se na koncu knjig sprašuje: "Kako je sv. Pavlu moglo biti pri srcu, ko je prvič stopil na tla antičnega Rima? Njegov položaj je bil mnogo slabši nego je oni današnjih evangelizatorjev sovjetske Rusije, kajti v Rusiji se med narodom Kristusovo ime še ni pozabilo. Kako brezupen se je sv. Pavlu moral zdeti njegov položaj v primeri z mogočnim rimskim cesarstvom in njega sijajno upravo. Toda zgodovina uči "nadaljuje škof d'Herbigny," da je vprav ta sijajna uprava in komunikacija nehote največ prispevala k širjenju krščanstva. Današnja (to je pisal 1926.) Ru-
je 93.785 vpisanih slovenskih volivcev pokazalo svoj odpor do Titovega komunističnega režima, ki teži kot mora slovensko duhovno življenje in gospodarsko izsesava Slovenijo. Pred volitvami je bilo razširjenih v Sloveniji okrog 5.000 letakov Akcijskega odbora za neodvisno Slovenijo, ki so pozivali Slovence, naj bojkotirajo volitve ali glasujejo proti kandidatom (t.j. da oddajo neveljavne glasovnice.)
V Sloveniji in na Hrvaškem je na oba načina izrazilo svoj odpor skupno okrog 258.000 ljudi. Ti predstavljajo elito odporniškega gibanja proti beograjski titovski diktaturi v obeh podjarmljenih deželah.
Gotovo pa je, da niti ti objavljeni — neuradni — podatki še ne nudijo popolne slike odpora, kajti upravičeno lahko sklepamo, da so resnične številke še neugodnejše za titovski režim. Zato tudi še do danes ni prišel na dan z dokončnimi številkami. Da pa je rezultate "friziral", je razvidno med drugim iz dejstva, da razodevajo številke glasov, ki so bili oddani za posamezne kandidate, neko premišljeno in verjetno vnaprej določeno lestvico, po kateri so dobili najvišji partijski predstavniki za dva, tri ali še več odstotkov glasov kakor drugi kandidati in to skoro vedno v skladu s svojim položjem. Cim višji položaj imajo, tem manjši je odstotek glasov, ki so bili oddani proti njim. V posameznih primerih je morda res bilo tako, toda da bi bili volivci tako navdušeni zanje, to pa je že malce — pretirano . . .
Proslava Slovihskega dneva v Chicagu
V nedeljo 13. oktobra bo ena največjih slovenskih prireditev na ameriškem osrednjem Zapadu, Slovenski dan za državo Illinois.
Guverner države, Otto Kcrner in župan mesta Chicaga, Richard
sija je postala središče imperija z zavestno protikrščanskim programom. V Moskvo hodijo danes Kitajci, Tibctanci rnoha-medanci in drugi po inštrukcije, Kdo ve, če ne gre za slično delo Previdnosti kot v starem Rimu? Tisočletne sanje Cerkve so te, da envangelizira Azijo. Doslej pa še rti bilo mogoče predreti v osrčje teh eksklusivnih kultur in kultov. Zdaj pa se je na Vzhodu Evrope stvorila velika azijska država. Morda bo evangelizacija stala še mučeniške krvi ( ! ! !) Toda gre za uresničenje stoletja starih sanj Cerkve. Pri Bogu ni nič nemogoče". Tako zaključuje knjiga škofa, ki je bil prav gotovo zvesti tolmač kurije. Pa naj na ta načrt gledamo, kakor si bodi, veličine mu ne moremo odrekati.
Zdaj pa razumemo tudi prizadevanje, da bi našli v osrčju Evrope strategično točko za duhovni osvojilni boj Cerkve. Vprav katoliški zgodovinski filozofi vedno znova krepijo Speng-lerjeva opozorila na nevarnosti, ki pretijo zapadni kulturi, kulturi, ki se spreminja v samo vnanjo in se ne zaveda svojih verskih temeljev. (Oswald Spengler 1880—1936 "Untergang des Abendlandes"). Katoliška Cerkev se čuti odgovorno za zapadno kulturo, katero je v največji meri pomagala graditi, in gleda v unionizmu jez proti nevarnostim, od katerih se čuti ogrožano, od "VZHODA".
Zato slovanstvu pripisuje tako veliko nalogo ter mu zadnji čas daje vedno večjo pozornost. In danes, ko svet počasi, toda vidoma postaja ENO, je ciril-metodijska ideja "Zedinjenje vseh Slovanov v veri" bolj aktualna kot še nikdar poprej. Avtorica, ki se za zedinjenje vseh kristjanov zanima že od leta 1926. prav iz lastne izkušnje priporoča bralcem, ki se žele o ciril-metodovski ideji natančneje poučiti, najbolj obširno in najboljše tozadevno delo pra-škefa duhovnika Dvorak-a, katero je 1. 1926 predložil Orientalskemu Institutu v Parizu kot doktorsko dizertacijo (700 strani :
Les Slaves, Byzance et ROME.
(Slovani, Bizancij in Rim.)
(Konec prihodnjič)
VABILO NA PREDNAROCBO
V tisku je knjiga
Franc Jeza: "Neodvisnost-edina demokratična alternativa"
Knjiga vsebuje razprave o današnjih slovenskih
političnih problemih. Slovenci, naročite se nanjo. Naročite jo že zdaj. Izšla bo za konec leta. Cena dva dolarja.
Prednaročila sprejema Agenzia MUNDUS, via Roma 24, Trst (Trieste), Italia, pa tudi naše uredništvo.
SLOVENCI!
S to številko našega lista začenjamo z nabiranjem prispevkov za Slovenski osvobodilni sklad, po vzgledu drugih narodov. Tudi slovenski osvobodilni boj stopa v novo, odločilno obdobje, ki zahteva poleg moralnega poguma in osebnih žrtev v političnem boju tudi znatna denarna sredstva, katerih posamezniki ne zmorejo več. Bilo bi tudi krivično, prepustiti to breme samo posameznim ljudem, ki so že s političnim delom močno zaposleni. Zato je dolžnost vsakega demokratičnega Slovenca, ki hoče doživeti svobodo in neodvisnost svoje domovine, da prispeva po svojih možnostih v Slovenski osvobodilni sklad.
Prispevke sprejemamo
Akcijski odbor za neodvisno Slovenijo
Daley, sta uradno proglasila 13. oktober za Slovenski dan. Prok-lamacija omenja poleg pionirskega dela Slovencev za mesto in državo, tudi zgodovinske obletnice, katerim je ta dan posvečen; to je 45 letnici osvoboditvi Slovencev izpod Austrije, 1100 letnico prihoda slovanskih blagovestni-kov in začetnikov staro-slovans-kega knjižnjega jezika, sv. Cirila in Metoda v slov. kraje ter 13 letnico slovenskih radio oddaj za Chicago in okolico.
Program se bo pričel točno ob 3 uri pop. v. obeh dvoranah velike Sokol Hali, 2619 So. Lavvndale Ave. Oeta ameriške Legije bo izobesila ameriško in slovensko zastavo in po pozdravnem govoru, predsednika odbora, dr. Ludvika Leskovarja, bo "Miss Slovenian Day", gdč. Marta Krašovec, čitala proklamacije v obeh jezikih, nakar se bo razvil pester spored petja in narodnih plesov. Med točkami naj omenimo pevske zbore: Franc Prešeren, Mladinski zbor, deški šolski zbor Sv. Štefana in gostje srbski pevci zbora "Obilič"; med solisti, gdč. Marija Kranjc, operna pevka Janet Nol-ting in Marian Erman. Ncd folklornimi plesnimi skupinami bodo tri slov. radijske plesne grupe, 50 slovenskih plesalcev v krasnih narodnih nošah. Odraslim plesalcem, ki so ponovno nastopili na televiziji, se bo prvič pridružila tudi skupina mladenk ter 9 parov naših najmlajših, ki bodo gotovo osvojili srca vseh. Plesne točke bo spremljal Frank Kovačičev orkester. Gostovali bodo prvič tudi hrvatski kolo plesalci in polski TV plesalci s poznanim Joe Pat. Baletno točko bodo izvaljale učenke Rene Urban šole. Izredna točka bo veliki "finale", ki pa ostane tajna v presenečenje vseh.
Za Slovence zaslužni osebnosti bo podeljeno Slovensko odlikovanje in med propramom bodo tudi predstavljeni navzoči predstavniki slov. kulturnih in bratskih društev, javni delavci in predstavnik guvernerja in župana.
Posebnost letošnjega Festival bo tudi nastop kralja polk, Franka Jankoviča, ki bo prvič zopet med svojimi navdušenimi ljubitelji polk, po hudi avtomobilski nesreči. Po oderskem programu se bo razvila ljudska veselica in kronanje kralja in kraljice slovenskih valčkov. Poleg Jankoviče-vega orkestra bodo igrali tudi Roman Possedijev, Rudi Hodnikov ter že omenjeni Kovačičev orkester.
Postreženo bo tudi s slovenskimi dobrotami, domačimi klobasami, potico, krofi ter vse vrste okrepčil. Gomilar je obljubil, da bo imel dovolj zaloge, ker nas je prejšnja leta velika množica obiskovalcev našla ne dovolj pripravljene. Tudi sedežev bo dovolj, saj ima dvorana z balkonom 1500 sedežev.
Vsakdo, ki se je udeležil dosedanjih Festivalov Slovenskega dneva v Chicagu ve, da ti dnevi res močno odjeknejo v javnosti. Vedno privabijo tudi mnoge ameriške goste, predvsem vse, ki se zanimajo za narodnostno folkloro, kar ja dokaz visoke kulturne ravni naših slov. festivalcev.
Iskreno vabimo rojake od blizu in daleč na to mogočno manifestacijo slovenstva v osrčju Ame-
rike. S svojo navzočnostjo boste ne samo preživeli nekaj nepozabnih ur v domači družbi, ampak tudi pomagali nadaljevati naš kulturni program. Videli boste, da pot slovenstva v naši novi domovini ne gre v zaton, ampak z novimi silami naprej v lepšo bodočnost.
L.L.
'Povabilo v VVashinton'
"Daiyl Nevvs" in New-Yorka poroča 13. sept. med drugim:
"UPI je dala včeraj tole novico: Tito, predsednik Jugoslavije, bo napravil neformalni o-bisk pri predsedniku Kennedy-ju v VVashingtonu 17. oktobra. To sporočajo iz Bele hiše".
Strinjamo se s komentarjem ameriškega slovenskega lista, ki pravi:
. . ." Zakaj ne bi takih naznanil Bele hiše povedali točno? Pravilno bi se ta novica glasila: "Predsednik Kennedy bo dne 17,. oktobra segel v okrvavljene roke srednjeevropskega množičnega morilca in komunista, ki se imenuje Josip Broz, alias Tito, ki se je pravkar sporazumel z rdečim Hitlerjem iHruščevim, da bo pokopal kapitalizem".
NOVICE
•	Zborovanje Društev Najsvetejšega Imena v Buffalu, New York, se je udeležil tudi msgr. Richard 0'Brien, ki je star 101 let in je menda najstarejši župnik na svetu.
•	Papež Pavel VI. je izjavil pred kratkim v svoji letni rezidenci Castel Gandolfo, da bi bilo napačno, če bi hotel kdo tolmačiti sedanji povdarek na pa-stirstvo kot spremembo obsodke raznih zmot, ki jih je Cerkev Obsodila. "Prizadevanje uporabiti koristna in nujna zdravila za nalezljive in smrtno nevarne bolezni še ne pomeni, da je kdo spremenil svoje mnenje o njih. Pomeni samo, da jih skuša ozdraviti tako teoretično kot praktično. Pomeni, da sledi diagnozi zdravljenje, ki doda rešilno ljubezen obsodbi nauka".
•	Po postritvi razmerja med
Sovjeti in Rdečo Kitajsko-neka-teri predvidevajo celo prenehanje diplomatskih odnošajev- je odpotoval Hruščev za dva tedna na obiSk k Titu, ki ga zmerjajo Kitajci za komunističnega krivo verca. Tito je zopet pomnožil svoja prizadevanja, da bi se mogel sestati jeseni s predsednikom ZDA Kennedyjem, ko se bo udeležil zasedanja UNO. Ker bo imel malo preje razgovore s Hruščevom, je možno, da bo tokrat uspel, ker je po podpisu pogodbe o delni prepovedi atomskih eksplozij za Zapad zelo važno, da kar najbolje spozna bolj tajne misli in. načrte Sovje-tov.	i \ . |
•	Letos je poteklo 40 let odkar so začeli slovenski lazaristi v Grobljah pri Ljubljani izdajati Katoliške misijone. Revija izhaja sedaj v Argentini.
•	Pričakujejo, da bo proizvodnja avtomobilov na svetu letos dosegla 15 milijonov vozil.