Drnžba sv. Mohorja. V tem mesecu, v februvariju, godi se sedaj že 26. leto vpiaovanje v družbo av. Mohorja. Ako še kaže kaj, da alovensko ljudstvo živi, atevilo udov, kar se jih vpiauje leto za letom v to družbo, — njib ogromno število je za to tako znamenje, da 8e lehko zavzamo slovenski rodoljubi, kar strme pa pri tem vai, ki bi raji dnea kakor jutri slovensko ljudstvo za večno pokopali. Kdor še ima torej le količkaj arca za slovensko Ijudstvo, zanj je to veaelo znamenje, kajti ljudatvo, ki ae zaninia v tolikem številn za slovenake bukve, za podueenje v domači in toraj eez vae ljubi besedi, — ne, tako ljudatvo še ni za v grob, marveč kaže očitno, da mu še teče in to živa alovenska kri po vaeh udih. Navali. kakor se jih ji je a kraja in se jih ji še akorej čedalj več vzdiguje zoper njeno tiho pa aila uapešno delovanje — vai ti navali, aodimo, so nam le dokaz več za t», d"a je ona nevarna ali nevarna je aamo njim, ki ne vstrpe radi, da se alov. ljudstvo otrese jarma sovražnih tujcev. Reanica, več ko dobi družbinakib bukev v roke, bolj izpoznava ljudstvo, kdo da akrbi za nj in kdo da rau le overa mogoče blagostanje. Sovražniki družbe ao ali nemškutarji ali pa tudi Ijudje, katerim je to nekam trn v peti, da stoji ona trdno, vedno na tleh krštanske vere. In tega ne atare' oni brez vsega uzroka. Družba av. Moborja je v re8nici doaeliraal trden jez zoper nemškutarijo in ravno tako, <"e še ne v večji meri, zoper razkriatijanjenje sl. ljudstva. Oboje ae namreč poakušava pri naa in v naaih dneh godi ae to z večjo ailo, kakor le kedaj poprej. Lehko smo torej te družbe veseli ali veže naa tudi dolžnost, da jo podpiramo vsi, vaak po svoji atrani. Lani je družbk imela 29.590 udov, izdala pa je 6 bukev in je torej ona sama med slov. ljudstvo, ki ga je malo čez poldmgi milijon, 177.o40 bukev apraviM Te pa niso take, ki jih pogleda človek le enl^at, potem pa jih odloži za vselej,— ne, te bufev^, bukve sv. Mohorja ae rade ber6, gred6 od *ok do rok in tako je njih sad lebko v polni re»ici stoteren. Da je temu tako, to ved6 tudi naši nasprotniki in zato bi kaj radi, ko bi kje, od katere atrani koli, družbi mogli do živega. V dež. zboru v Celovcu ao prav le za to družbo zvlekli v avoje razprave in natolcevali ao jo, kolikor se je z njih stališča le dalo, toda hvala Bogu, ni ae jim poarečilo ugonobiti je. Zviti pa kakor ao aovražniki slov. ljudatva, ninemogoče, dabodo sedaj natihemzoper njo delovauje in ji, kjer koli bodo mogli, udov odvračali. V nekaterih krajih, kjer je še nemškutarija doma, bode se jim to vee ali manj po volji godilo, to pa tem bolj gotovo, ko bi tam od naše strani roke križem držali. Tega pa ae nam na arečo ni akorej nikjer bati. V vaaki župniji, v vaaki občini in tudi že po vaseh ao naši ljudje že do cela prepričani, kako dobro da družba vpliva na Ijudatvo, in zato upamo iz vsega, da nes6 aovražniki naši le dolge noaove iz avoje agitacije, drnžba sama pa si nabere še le več udov iz tacih krajev. Ce je pa tudi po 8lov. krajih družbenih udov res lepo število, vendar najviaje še ni in zmerom ae je mogoče, da se ono vaaj v nekaterili krajih nategne. In ravno letoa se nam dozdeva, da moramo vse moči zbrati, da še število udov pomnožimo. Najlepai dokaz bo potlej to, da naa očitno sovraštvo do naa, do slov. ljudatva, do krač. vere, katero se prikazuje pri naaih nasprotnikih v vsej grdobi, nikakor ne potlači, marveč* nas še le ojačuje in potrjuje v dobri reči, za katero dela družba av. Mohorja. Bukve, katere nam družba namerava letoa podati v roke, so pa tudi vaeza to, da jih bodo njeni udje lenko veseli. ,,Življenje Marije device in sv. Jožefa", ki ae v 5. snopiču nadaljuje, pa ,,Šmarnice", ki bodo či8to nove, skrbe za pravo, nehlinjeno pobožaoat. ,,Ob(-;ne izgodovine" izide ll.zvezek in z njim dobimo lep kos tega, kar se je v 17. in 18. stoletju godilo priFrancozih, v Veliki Britaniji pa pri Ircih. ,,Slovenski pravnik" podučuje naa, kako da naj delamo pogodbe, da se v njih ne ukanitno. ,,Slov. večernice" pa ,,koledar za 1. 18S7" — da bodo te lepe in nam akrbe za poduk in kratek čas o zimakih večerih, tega, menimo, nam ni treba še povdarjati. Po takem pa tudi radi in kar smo le v stanu, najsrčniše izre/emo željo svojo, da se letos število udov družbe sv. Mohorja pomnoži v toliko, da bomo tudi takrat brali v njenem koledarju: ,,To je največje število, kar smo jib kedaj imeli."