-----    16   -----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Zopet seje začel državni zbor na Dunaji. Zbornici poslancev je bilo 10. dne t. m. na znanje dano, da je Njih Veličanstvo sprejelo   adreso (pismo)  zborničino. Kmali pridejo važni predlogi na vrsto, in zbornica, ki je veliko govorila   o adresi,   bo imela priliko,   zdaj djansko   spričati  resnico  svojih besed.    Naj povemo, kolikšno je  zdaj število  poslancev.    Po februarskem statutu bi jih moralo biti v vsem skupaj 343, pa jih je zdaj le 204,   in   sicer iz Češkega 44,   5 iz Dalmacije, 31 iz Galicije, 18 iz doljne Avstrije, 10 iz gornje Avstrije, 3 iz Solnograškega, 12 iz Štajarskega, 4 iz Koroškega, 6 iz Kranjskega,^5 iz Bukovine, 26 iz Erdelje, 18 iz Moravskega,   6 iz Slezkega,   8  iz Tirolskega in po 2 iz Istre, Goriškega, Trsta in Vorarlberga.    Nobenega ni iz Ogerskega, HrvaŠkega, Slavonije in iz Beneškega,   ktere  dežele^ bi imele poslati 114 poslancev, pa dozdaj nočejo.    Iz Češkega jih manjka  10,   iz Moravskega 4, iz Galicije 8, iz Štajarskega, Koroškega in Tirolskega po   1.    Med 204   poslanci je   63   cesarskih uradnikov, advokatov 23, notarjev 6, grajšakov, kmetov, fabrikantov, zdravnikov in privatnikov skupaj 84,  duhovnov 19, vojakov 4. — „Kamerad" piše, da se naša armada na  Laškem  ne bo  zmanjšala;  laški vladi — pravi —  ni upati   drugač  kakor z orožjem  v roci.    Iz Turina se sicer piše,   da   bo  ondašnja  vlada armadine stroške   za   letošnje   leto   znižala   za   39   milijonov   in 837.198 lir;   al ta novica  se  nič kaj ne vjema z novo-letnico kralja laškega, ki je rekel, da se nadja, da bo „zvezda laška" jim   letos   zasvetila.   —   Konjiki avstrijske armade dobijo  zopet  novo   opravo.   —  Konec preteklega leta je bilo med ljudmi bankovcev 36.361 po 1000 gold.,  986.120 po 100 gold.,   11 milijonov in 65.565 po 10 gold., 13 milijonov in 48.867 po 5 goldv 62 milijonov in 35.699  pa po  goldinarji. — Safafik-ova   doprsna   podoba,   iz prečistega  kararskega mar-mora po  podobarju Pilc-u izdelana,  25 palcev  visoka in čez prsi 15 palcev široka,  je   zdaj   dodelana.    Mili obraz slavnega moža je,   kakor   da  bi živel.    Slika ta pride v vseučilišče pražko. To je prvi učeni Slovan, ki ga sama vlada tako časti,   da je dala napraviti dragoceno podobo. — Nasproti temu pa se drzne eden tistih časnikov, ki dobivajo podpore iz „dispositionsfonda" in to je tista glasovita „Oestr. Zeit.",   ki ima za Slovane le psovke,   napasti  možd enake veljave,   slavnega Pa-lackega,   da   ga   imenuje   „gemeinschadliches Indivi-duum"! V kakošno mlako je že zabredlo dunajsko časnikarstvo ! — Najvažnejše dve stvari, ktere gugate zdaj politični svet, ste okrožno pismo (enciklijia) sv. očeta, in  prusko-avstrijske razmere   do   Siesvik-Hol-štajna.   Ne menimo se zato,   kar  pisarijo  časniki o okrožnici papeževi, ki vsak po svoje razmatrujejo pismo; nam je le bolj mar za to, kaj menijo različne vlade o njem, ker to daje pismu imenitnost, kakošne ni kmali imela kaka  stvar na svetu.    Da cesarju Napoleonu nikakor ni po volji papeževo pismo, kaže najbolj to, da isti dan (24. dec), ko je zagledala okrožnica v Rimu beli dan,  je  cesar Napoleon   svojega žlahtnika princa Napoleona, ki je zet kralja laškega in najhuji zoper-nik posvetne oblasti papeževe, izvolil za podpredsednika skrivnega svojega   svetovavstva.    Francozi mislijo,   da zdaj utegne nastopiti  „samostojnost francozke (galikan-ske) cerkve", ki so jo sklenili škofje francozki 1. 1682 pod kraljem Ludevikom XIV., po kterih je vladar francozki v svetnih zadevah  popolnoma   neodvisen   od   papeža, ki podložnikov francozkih nikoli ne more oprostiti pokorščine do vladarja, in da papeževa oblast se more
vršiti le po pravilih in navadah, ktere veljajo na Fran-cozkem. Kako bo tedaj zdaj pritiskal cesar Napoleon na škofe francozke, in kaj bojo ti počeli, bo kazala prihodnost. Liberalne stranke pa Napoleon tudi o tej zadevi ne bo dobil na svojo stran, ki bode le hujskala razprtje, da si sama svojo pogačo peče. — Vladni dunajski časnik „Wien. Ztg." pravi, „da se ne spušča v presojevanje papeževega pisma, ker vlada zdaj nima vzroka za to; to pa se more reči, da oklic papežev ne bo premenil avstrijskih postav in naprav." — Kaj kuha pruska vlada o šlesvik-holšteinskih zadevah, je še skrito pred svetom, in čeravno nekteri časniki trdijo, da ste si pruska in avstrijska vlada v vsem edini, vendar trdijo drugi, da ni tako.