SLOVENSKA BESEDA Uredniifvo: Dalmatinova 8 - Uprava: Beethovnova 6 Narožn i na: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Čekovni račun 17.152 Izhaja vsak petek ŠTEVILKA 37 V LJUBLJANI, 9. SEPTEMBRA 1938 LETNIK II. Dr. Dinko Puc: ri iv i ! ; i| Skrajšam d lelavml Pravilna rešitev sodobnih socifalnih problemov ni rešljiva le z dosedanjimi sredstvi Boj za 40urni delavnik v Franciji je svoj čas vzbudil pozornost vsega sveta. Bil je to poskus Blumove vlade, uresničiti v praksi to, kar je teorija spoznala za pravo. Delovni Čas ročnega delavca se je od francoske revolucije stalno skrajševal. Takrat je znašal redno po Iti ur, toliko, kolikor danes delajo samo še kmečki delavci ali pa izjemoma zaposlenci v drugih poklicih, n. pr. natakarji, študij socijalnih razmer je dognal, da je ta dolžina delovnega časa predolga iz več razlogov: ker je škodljiva za zdravje, saj ne pušča delavcu možnosti oddiha, izobrazbe in razvedrila; ker pada v drugi polovici delovnega časa delavčeva sposobnost, vsled česar je tudi za podjetnika boljše, da zaposli drugi posad; končno, ker dobi na ta način kruh cela vrsta nezaposlenih, ne da bi trpela pri tem proizvodnja. Zakonodaja skoro vsega sveta je sprejela te razloge kot pravilne in je določila delovni čas na 48 ur tedensko. Zdelo se je, da je to največ, kar je mogoče dovoliti, ne da bi trpel eden ali drugi. Toda napredujoča tehnika je sprožila nove probleme. Vsak »lan so iznašli nov stroj, ki je proizvajal hitrejše, boljše in cenejše. Ogromne mase delavstva so postale nepotrebne, ker je njihovo delo prevzel umnejše zgrajen stroj. «Racijonalizacija» proizvodnje je v vseh industrijah, tudi v poljedelstvu, sicer dvignila produkcijo, a zmanjšala število zaposlenih delavcev. Res je tehnika za del teh brezposlenih našla zaslužek drugje, kajti z vsako novo iznajdbo se najdejo tudi novi viri zaslužka, vendar pa izpadka ti novi viri niso mogli nadomestiti. Zato je bilo razumljivo, da so socijalni teoretiki začeli razmišljati, kaj sedaj? Ali naj ima od vsake tehnične iznajdbe korist samo podjetnik, delavec pa škodo? Ali nimajo iznajdbe služiti vsemu človeštvu in ne samo posameznikom? Gotovo so to opravičena vprašanja, na katera je bil mogoč samo en odgovor: ta odgovor pa je vodil zopet do zaključka, da pri sedanjem družabnem redu ni druge rešitve, kakor znova skrajšati delovni čas zato, da se najde zaslužek za tiste, ki so vsled napredka v tehniki izpadli. Tako je nastala zahteva po 40urnem tedenskem' delovnem času. Nastala je v Franciji, kar je naravno, ker v tej deželi svobode je vedno mogoča svobodna diskusija o aktualnih vprašanjih ne glede na to> da je tam tudi velika večina političnih strank več ali manj orientirana socijalno. Pritisk s strani delavskih mas je postajal vedno močnejši, tako, da se je končno Blumova vlada odločila vpeljati 40urni delovni čas kljub silnemu odporu vseh podjetnikov, zlasti industrije in trgovine. Toda teorija je eno, praksa drugo. Praktično se je skrajšanje delovnega časa proizvajalo tako, da se ni delovni čas skrajšal dnevno* ampak tedensko. Zaposlenost na dan je ostala ista, toda izpadel je na teden en dan dela, tako, da se je delalo le 5 dni, namesto 6. Delavcev ni bilo zaposlenih nič več, kakor prej, ker so podjetja izjavila, da za en dan v tednu ni mogoče najemati novega kadra delavcev, ki bi zaslužili premalo in ki bi tudi ne bili zadostno izvežbani. Vsled tega je seveda padla proizvodnja prav občutno, trgovine pa so tožile, da izkupijo mnogo manj, kakor prej in da izpadke enega delovnega dne nikakor ne pokrijejo večji posli v drugih dneh. Še celo v delavskih vrstah se je čulo tu pa tam, da imajo premalo zaslužka, da bi mogli praznovati dva dni v tednu, ko je gotovo, da se te dni več porabi... K temu je prišlo vprašanje narodne obrambe. Predsednik vlade je opravičeno poudarjal, da bo pri tem načinu dela Francija daleč zaostala za Nemčijo, ki dela v pospešenem tempu. Ta argument gotovo drži in zato je Daladier zmagal, ne da bi bil ospo-raval pravilnost teorije o skrajšanem delovnem času. Zato se bo Francija verjetno vrnila k skrajšanemu delovnemu času, č i m b o prenehala zunanja nevarnost. Toda že sedanja kratka praksa je pokazala, da samo to sredstvo še ne pomenja pravilne rešitve sodobnih socijalnih problemov. Dr. M. Korun; Celiio«! * k esKosiovaska V svetu mora zmagati spoznanje, da s« moralo vsi narodi zadovoljiti s sedanjim življenjskim prostorom Vprašanje sudetskih Nemcev, ki ogroža evropski mir, se bliža kritični točki, rešitvi. Kakšna bo ta rešitev, še ne vemo, kakor tudi ne, ali bo morda prišlo pri tem do krvavih zapletljajev, čeprav Sovore tehtni razlogi vsaj začasno za mirno rešitev. To vprašanje, kakor so ga postavili sudetski Nemci, seveda °e na svojo pobudo, ni češkoslovaško notranjepolitično, temveč zunanjepolitično, splošno evropsko vprašanje. Ono je le vzvod, ki naj dvigne ČSR iz dosedanje njene samostojnosti in neodvisnosti. Ker ne gre to ukinitev kar naravnost zahtevati, naj nudi vprašanje avtonomije sudetskih Nemcev dobrodošlo pretvezo, da se ta cilj doseže. Zunanjepolitični koncept današnje Nemčije je začrtal njen Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. lin V torek 6. t. m. je izpolnil naš mladi kralj Peter II. petnajsto leto svojega življenja. Le še tri leta ga ločijo od onega velikega, zanj in za vso Jugoslavijo velepomembnega dne, ko bo postal polnoleten in ko bo pred Bogom in narodom prevzel svojo težko in odgovorno dolžnost, da kot naslednik s slavo ovenčanega prestola Karadjordje-vičev aktivno poseže v usodo svojega naroda. V pričakovanju tega današnji vodja v svoji -knjigi «Mein Kampf» že pred leti. On smatra, da ima nemški narod, ki je poklican, da bodi prvi v Evropi, premalo življenjskega prostora. Zato si ga mora poiskati. Ker ga ni na zahodu Evrope, naj ga išče v vzhodnih in južno-vzhodnih agrarnih predelili Evrope, tam, kjer žive «manjvredne rase». Njihovo ozemlje mora nemški narod osvojiti in ga z Nemci kolonizirati, tako, da bo postalo novo1, res nemško življenjsko območje. Ti bogati agrarni predeli, naseljeni in obdelovani od Nemcev, bodo zagotovili nemškemu narodu dovolj življenjskih potrebščin in ga usposobili za boj za prvenstvo germanske rase v Evropi. Tako gledano, je napravila Nemčija prvi korak v začrtani smeri, ko je zasedla Avstrijo. Ž njo si je odprla prva vrata na vzhod. To zasedbo je mogla maskirati z narodnostnimi razlogi. Druga vrata na vzhod naj gredo preko ČSR; kljuko naj pritisnejo sudetski Nemci s svojimi narodnostnimi zahtevami. Od vseh zahtev, ki so jih postavili sudetski Nemci, je važna samo ena, ki je seveda — brez vojne — neizpolnjiva, namreč ta, da se mora ČSR odpovedati samostojnosti svoje zunanje politike in svojim svobodno izbranim zunanjepolitičnim zvezam, ki ji garantirajo njeno samostojnost ip neodvisnost. Če bi ČSR pristala na to zahtevo, bi se svoji državni samostojnosti odpovedala in postala vazal svoje močne sosede. Preko nje bi potem mogla leta odpreti svoja druga vrata na evropski vzhod in to prav tista, ki so za primer vojnih zapletljajev najvažnejša in, dokler so zaprta, — za Nemčijo — najnevarnejša. V tem tiči torej važnost nemškega vprašanja v ČSR. Zato so vse države v Evropi zainteresirane na njegovi rešitvi, kajti ni vseeno, kdo razpolaga z vzhodnim in južnovzhodnim evropskim življenjskim prostorom, tembolj, ker se bo seveda branil in osvajal samo s krvjo. Tako gledano, se bojimo, da je problem sudetskih Nemcev sploh nerešljiv, dokler obstoja dinamična soseda ČSR s sedanjo ideologijo, razen, če bi ČSR prostovoljno sprejela ukinitev ali vsaj omejitev svoje samostojnosti in neodvisnosti. Na to pa seveda ni računati. Tako se bo to vprašanje, četudi se bo začasno našla kaka zasilna mirna rešitev, vedno in vedno ponavljalo vse dotlej, dokler ne bo prostovoljno ali neprostovoljno zmagalo spoznanje, da se morajo pač vsi narodi zadovoljiti s tistim življenjskim prostorom, ki ga danes imajo. Romanje dobrovoljcev na Solunsko bojišče Pred 20 leti je 15. septembra v zmagovitem naletu združena srbska in zavezniška vojska z vojnimi dobrovoljci prebila solunsko fronto in zadala vojski centralnih sil smrtni udarec. Sledilo je naše osvobojenje in zedinjenje, s tem pa ustvaritev Jugoslavije. Večina vojnih dobrovoljoev po letu 1918. ni imela prilike, obiskati bojišča, kjer je s puško v roki pripomogla k zmagi. Zato so se člani ljubljanske in mariborske organizacije vojnih dobrovoljcev odločili, da obiščejo svoja nekdanja bojišča in da se ob 20letnici naše države poklonijo spominu svojih tovarišev, padlih za naše osvobojenje. Obisk solunskega bojišča je zamišljen v času od 24. septem- velikega dne se ozira vse prebivalstvo Jugoslavije z vedno večjim zaupanjem, ljubeznijo in ponosom v svojega mladega, resnega in nadarjenega kralja kot v svojo edino, svetlo, varno in boljšo bodočnost. V divjem vrtincu dogodkov, ki preplavljajo svet in ga držijo v trajni grozi in mrzlici, nam potekajo mračni dnevi, prinašajoči s seboj neprestano večja ali manjša presenečenja. Marsikatera med njimi so neprijetna posameznikom, mnoga pa tudi celim narodom, po-vzročujoč vsemu človeštvu neizmerne, največkrat nepotrebne skrbi. Življenje postaja iz dneva v dan težje in neznosnejše, ker ga grenijo nešteti problemi, ki se dajo le silno težko ali pa sploh ne rešiti. V take temne, brezizgledne in nevesele dni padata detinstvo in mladeniška doba našega mladega kralja. Popolnoma gotovi pa smo, da bo pod skrbnim varstvom svoje vzvišene matere, Nj. Vel. kraljice Marije, in vzgajan od preizkušenih, zvestih in zavednih vzgojiteljev stopil v stvarno življenje in na slavni prestol tak, kakršni šo bili njegovi vzvišeni predniki: kot pravi sin svojega naroda in kot potomec prave narodne dinastije, katera je doslej razumevala vsa narodna stremljenja in potrebe ter jih z narodom tudi delila z iskrenim, nepotvorjenim občutjem. Takih vrlin in vzornih lastnosti ne more nihče ustvarjati umetno, temveč se dajo le podedovati. Polni občudovanja, ponosa in zadovoljstva smo v zavesti, da naš mladi kralj v vseh teh lepih in moških vladarskih lastnostih prav v ničemer ne zaostaja za svojimi slavnimi, velikimi predniki. On je vse naše upanje, naše življenje, naše veselje in vsa naša bodočnost! Vsi, ki ga poznajo, so soglasni v. svoji presoji, da se kažejo v njem že od najzgodnejše mladosti vse zgoraj naštete značajne lastnosti in vrline. Kralj Peter II. je neizmerno požrtvovalen, priden, delaven, ljubezniv in dober z vsa~ komur, bodisi pri igri, bodisi pri resnem delu in učenju. Vsi ga hvalijo zaradi teh vladarskih in osebnih človeških odlik. Res je, da je pri vsem tem morda tudi nekoliko preresen, toda razumeti moramo, kako silna in neizmerna bolečina se je vselila v njegovo mlado, občutljivo srce, ko je zločinska krogla marsejskega morilca končala dragoceno življenje njegovega velikega očeta. K sreči pa ta bol ni mogla zlomiti njegovega srca in poleta njegovega zdravega, močnega duha. Pretekli torek je vsa Jugoslavija kar najbolj slovesno in navdušeno proslavila šestnajsti rojstni dan svojega mladega kralja, tega najmlajšega evropskega vladarja, in je s še silnejšimi in krepkejšimi dokazi podkrepila svojo globoko ljubezen do njega in njegovega kraljevskega doma. Velika je vloga, ki jo je našemu kralju Petru II. dodelilo življenje, še mnogo večja pa je odgovornost, ki jo bo čez tri leta prevzel v svoje roke, tako pred lastno domovino in svojim narodom, kakor tudi pred zgodovino sveta. Zato gledamo vsi vanj kot v svojo največjo nado, bedeči in čuječi nad njim kot nad svojim najdragocenejšim zakladom. Živio Nj. Vel. kralj Peter 11.! VPISOVANJE v državno priznano EHOLETNO TRGOVSKO UČILIŠČE -CHRISTOFOV UČKI ZAVOD" Ljubljana, Domobranska cesta št. 7. Redno glavno vpisovanje se vrši sedaj vsak dan dopoldne in popoldne. Zavod je potrjen od ministrstva trgovine in industrije. Ustna in pismena pojasnila in ilustrirana šolska določila brezplačno na razpolago! Največji in najmodernejši zavod te vrste voljci dobe, oe že lie brezplačno. bra do 2. oktobra t. 1. Potovalo bi se z brzovlakoin do Bitolja in bi se od tu porabilo tri dni za dbisk Kajmakčalaiia ter drugih važnejših točk solunskega bojišča ter po možnosti napravilo tudi izlet do Prespanskega in Ohridskega jezera. Pri povratku bi obiskali Oplenac, v Beogradu pa vojni muzej in veličastni spomenik neznanemu junaku na Avali. Ministrstvo prometa je za potovanje odobrilo čeirtinsko Voznino. Prevozni stroški z odhodom iz Ljubljane, odnosno iz Maribora v Bitolj in nazaj ter avtobusne vožnje bodo znašali največ din 350. Preskrbljeno bo, da siromašnejši tovariši-dobro- Pii Sv. Jakobu v Šiljevici na Jadranu se je leta 1036. začel graditi krasen mladinski dom Od mestne Občine ljubljanske. Sredi dela pa so prenehali in od takrat stoji na pol Kaj bo novega ta mesec? Minister g. dr. Korošec je imel v nedeljo govor v Kočevju, kjer je med drugim povedal, da ta mesec ne bo nikakih važnih političnih dogodkov, razen, da se bo še kak drobec priključil vladni jftz. Ta trditev je vzbudila Veliko pozornost in vse se sprašuje, kdo bo sledil g. Ka-balinu. Padec š}i c&afevs Vi la rnHI ▼ flfe *•!# «4 '■'«©»«* !v jpfcufSv Majhna nagrada Ker jim je že zmanjkalo gradiva, si je tfekdi izAiislHl, da je pok. pisa-Zofka Kvedrova očitala pred vojno V ((Dttmafem prijatelju* in sicer v listnici uredništva akademi- pa vsaj po najnižji ceni prenočišče in prehrario. Napravljeiii sb potrebni ukrepi, da bi veljala četttinska Voznina tudi za svojce dobrovolj-cev. Organizatija obiska solunskega bojišča je v polnem teku in je nujno, da se prijavijo vsi oni tovariši (s svojci), ki se nameravajo udeležiti obiska solunskega bojišča, do zaključno 12. t. m. ljubljanski, odnosno mariborski organizaciji vojnih do-brovoljcev, pismeno ali pa osebno. S prijavo se vplača din 230.— za železnico ter din 20.— za stroške. Vsa nadaljna navodila bodo pravočasno objavljena. dovršena stavba izpostavljena vsem vremensfkim nezgodam kot v zasmeh «smotrnosti» naše socijalne politike. Stavba razpada, občinski svet pa se ne zgane... ku Dinku Pucu, da «plonka» novele. Seveda je ta trditiev popolnoma izmišljena. Pok. Zofka Kvedrova, ki sta si bila z D. Pucom dobra prijatelju, ni tega nikdar ne trdila, ne zapisala, ker zato ni imela nobenega povoda, saj D. Puc ni bil nikdar sotrudnik «Dom. Prijatelja«, niti ni pošiljal uredništvu kakih prispevkov. Da pa bodo gospodje sv6Je trditve lažje dokazali, razpisujemo nagrado din 1000.— tistemu, ki dokaže, da je Zofka Kvedrova napisala o akademiku D. Pucu kako tako trditev v «Dom. Prijatelju® ali pa kje drugje. Zagrebška „Nezavisnost“ katere protektorji so našli, da Hrvati niso Slovani, ampak Goti, piše o sporazumu dobesedno sledeče: «Beseda ,sporazum’, kakor se uporablja V naši notranji politiki zad- njih deset—petiiajst let, ne pomeni nič drugega, kot izdajstvo. To besedo bi bilo treba črtati iz hrvaškega besednjaka, ker so se pod tem imenom vršile največje sramote in zločini, kar jih pozna hrvaška zgodovina. Tudi danes je ta beseda v ustih razne golazni, ki hoče izkoriščati Hrvate v svoje podle svrhe. Z besedo ,sloga’ sipljejo danes po-kvarenjaki Hrvatom pepel v oči, da bi jih uspavali. Hrvatom sloga ni potrebna*---------itd. Ta «Nezavisnost», ki se nazivlje nacionalistična (v smislu osi Rim— Berlin), je tudi pisala, da je videla v Beogradu ob dospetju Mačka stisnjene pesti in na rokavih rediteljev rdeče pasove (v resnici so bili beli!). Čisto po znanem vzgledu ... Krepko laži in obrekuj, nekaj ostane! Dobra žetev LetOs smo pridelali pšenice 2 milijona 746.154 stotov, približno 400 tisoč stOtov več, kot lansko leto. Cene pa Verjetno ne bodo visoke, ker je bila dobra letina tudi drugod, zlasti v Zedinjenih državah ameriških in v Kanadi, ki sta pridelali saini okoli 100 milijonov kvintalov več. Pa tudi drugje v Evropi je bila žetev dobra. Kljub temu imamo že danes zaaranih za izvoz okoli 30.000 vagonov. Tudi ostanek borno z lahkoto prodali v Nemčijo, Belgijo in Anglijo. Samo, da se nam ne dogodi to, kar se je letos: da nazadnje sami ne bomo imeli kaj jesti. Kje je resnica? Španec Francisceo de Mardones je napisal V angleškem listu «Manche-ster Guardian« sledeče: «Kot katolik in kot gerteraini tajnik krščanskih sindikatov v zemlji Baskov ter kot očividec smatram za svOjo dolžnost, objaviti angleškemu hrtrodu stvari, ki so se dogodile in Se še dogajajo v tej zemlji. Dokler je bila Vlada Baskov na moči, je preprečila vsak (fbskus protiverske Agitacije. Edini poskus te vrste se je dogodil pri samostanu Merced, toda poslanec iz tega kraja, Azola, član republikanske levice, je preprečil ta poskus in dal aretirati več požigalcev, med katerimi je bilo več uglednejših Članov desničarskih strank. GOvori se tudi o lovu na duhovnike, o izganjanju jezuitov itd. Neovrgljive dokaze imam, da so bili baskiški jezuiti iz bogoslovja Pon-teficio v Camillasu in frančiškani iz Santanderja odposlani k svojim družinam odnosno preseljeni v kar-ineličanski samostan v Begoni. Zasluga za to gre anarhistu Elpiodu Moro, za kar se mu je opat samostana v Begoni javno zahvalil v imenu frančiškanskega reda. Jezuiti v Bilbao so bili sploh vedno popolnoma svobodni. Toda iinain dolg seznam baskiških duhovnikov, ki so jih pobili frankovci, kakor tudi katoliških delavcev, ki so bili postreljeni in obešeni od upornikov samo zato, ker so bili katoliki in Baski.» Naša prosveta V «Učiteljskem tovarišu« beremo: «V naši domovini je še 233.000 otrok, ki bi bili obvezni obiskovati osnovno šolo. Za te otroke bi bilo potrebnih še nekaj tisoč šolskih poslopij.* — In tudi nekaj tisoč učiteljskih moči. Brezposelnosti med mladim učiteljskim naraščajem bi bilo na-mah konec. Pa, žal, ni mogoče vsemu narodu dati najosnovnejšo izobrazbo, ker ni «budžetne inoguč-nosti* v take postranske svrhe. Je pač veliko važnejšega. Saj tudi niso vsi ljudje v državi navajeni jesti z enako žlico: eni hočejo imeti veliko, drugi dobe majhno, nekateri so brez vsake, Ribničani in tudi drugi kmetje obrajtajo bolj leseno, nekateri pa srebrilo... Prava vzgoja .! AN> ni 8ote> t' -t ■. '♦iij&V ’ • ■' '' '"N* ,r Rasizem tudi že pri nas V glasilu Jugoslovanskega obrtništva dravske banovine »Obrtniku« beremo naslednjo zanimivo beležko iz njegovega «rešeta»: «Rasizem med slovenskimi obrtniki. Oni dan sta zaprosila dva obrtnika za isti lokal v hiši meščanske imovine v Ljubljani. Oba sta iste stroke. Toda zanimivo je za današnje razmere, kako daleč smo prišli, saj sta oba hotela prepričati mestne očete, da je eden večji pristaš JRZ, kakOr drugi in to ne od danes, — že dalj časa —, menda od rojstva. Razum- ljivo sta si konkurenta nabavila za Večji uspeh najraznovrstnejše tehniške pripomočke, enemu je pa ce- lo prišlo na misel, da se mora sklicevati na raso, kakor to delajo v drugih državah, kjer raso ne jemljejo kot znak političnega pripadnika, ampak čisto kot nekaj drugega. Naš dični rasovec ali rasist pa je šel dalje in je mestne očete uver-jal in zagotavljal, da je lOOodstotni «rasni klerikalec*, kar bo menda držalo, samo, da dobi pravoverni lokal.« Evangelij Jugorasovcev V svojem uvodniku, posvečenem Nj. Vel. kralju Petru II. ob 151etnici njegovega mladega življenja, piše jugorasovski zeleni «Slovenski delavec* sledeče: «S slepoto je Bog udaril tiste vladarje preteklosti, ki so podpirali modrost tega sveta in njegov nauk, da oblast izhaja od naroda, od ljudstva. Narod ali ljudstvo gotove skupnosti ni noben suveren, neodvisen gospodar na zemlji, ki bi mogel po mili volji masovnih razpoloženj dajati smisel oblastem in določati vsebino njihovim ukrepom. Oblast je le od Boga-Stvarnika, ki je začetek človeške narave in družabnega socijalnega sestava, ki mu pravimo narod.« — Zelo poučno in pomembno! Dvomimo, da so protektorji gornjega ju-gorasovskega glasila v prestolnici istega mnenju ... Nehoteno priznanje Včasih se nekomu zaleti, zakaj se ne bi tudi jugorasovskemu unitarističnemu in centralističnemu zelenemu dojenčku vesoljne JRZ »Slovenskemu delavcu*. Ta nebogljenček bi rad v svojih tiskanih plenicah stresal «izvirno duhovitost*, kakor sam pravi, pa se mu je to tako «duhovito» posrečilo, da njegove tiskane plenice vsak vrže daleč od stf-be in si spričo ((duhovitosti« zatisne nos, če mu pO nesreči le pridejo v roke. V zadnji številki se razburja nad tem, da ((Slovenska beseda« zagovarja demokracijo in človečan-stvo ter da obsoja množestveno morjenje španskega naroda s strani upornika generala Franca in njegovih podpornikov, vse to pa v znamenju križa in katoliške vere. Pa še pravi, da »smo tako neumni, da mislimo, da se mora katoličan od kateregakoli nasilnika pustiti bičati, če hočete, jermene s hrbta rezati, če pravi, da to vrši v imenu zakona. Po goljufiji je prišla na oblast sedanja ljudska fronta v Španiji in s krvjo se je usidrala v svojih prvih početkih«. Zelo nam je žal, da ne moremo biti jugorasovskih misli, da se katoličan ne sme pustiti bičati od vsakogar, temveč le od generala Franca ali podobno orijentiranih ljudi drugod po svetu. Ljudska fronta se je torej usidrala v Španiji s krvjo, general Franco pa se skuša usidrati le z — medom, mlekom, svetinjicami, rožnimi vencem in pa z žegnano lurško vodo... Kakšna bodi bodoča vojna? Rimski «Giornaie d’ltaliu» piše o novem italijanskem pojmovanju vojne takole: ((Italijansko pojmovanje vojne je, da bodi vojna hitra in hitro odločena. To ustreza pogojem Italije, ki je bogatejša na ljudeh, inteligenci in drznosti, kakor na železu, zlatu in bencinu. Nasprotno pa pluto-demokracije mirno računajo na posest velikih mas zlata, železa in bencina. Ker imajo po nazadovanju rojstev vedno manj ljudi, zato računajo na dolgo vojno, ki teži za tem, da izrabi nasprotnikove finance s kolikor mogoče majhno izgubo ljudi. Proti temu načinu vojne stavi Italija nov način hitre, silovite, neizprosne vojne.* Velike demokracije hočejo torej v eventualni bodoči vojni varovati ljudi in njihova življenja ter trošiti rajši zlato, železo in bencin, dočim vidijo njihovi nasprotniki ideal človeške bodočnosti v mttožestvenem morjenju in iztrebljcvanju človeštva brez usmiljenja in brez naj1 manjšega spoštovanja človekovega dostojanstva do zadnjega moža, starca, ženske in otroka... To so divni rezultati večtisočletne «kultu-re», na katero se nekateri bojeviti narodi tako radi sklicujejo, zato pa je več, kakor gotovo, da bodo ljudstva vsega sveta kar blazno drvela z njimi v lasten pogin ... Prava zadovoljnost \ ■ . .. -a \ "i ■ v.. ' ** Htai. V, \ Zunanja politika » ■**'' '' x. > ife sHfl p* pbt&t niivta-'.- ;s .;*yj »r jttvv* \W Draginja na Dunaju Dunaj je bil znan kot eno najcenejših mest. To se je zdaj bistveno izpremenilo. Zelenjava in sadje domačega porekla sta poskočila v ceiii za 100 odstotkov. Mnogo živil primanjkuje. Boljšega riža sploh rti dobiti in sloviti dunajski gulaž je postal redkost, ker ni — čebule! Podražilo se je seveda tudi drugo špecerijsko in tudi manufakturno blago. Udobna ležišča Krščaliskosocijalna »Delavska pravica« v svoji zadnji številki zopet ostro obračunava s svojimi nasprotniki iz edinozveličavnega tabora JRZ oziroma z njenimi zelenimi ju-gorasovci, o katerih pravi, da so polomili že dosti svojih strupenih žrel nad njo in da zaman žive v prepričanju, da je krščanskosocialno delavstvo neka '«banda slabičev, kakor jo imajo okoli sebe politični kristjani«. Nadalje pravi o svojih nasprotnikih iz onega tabora, v katerem so nekoč živeli vsi skupaj v interesni povezanosti, katoliški disciplini in božjem strahu, naslednje: «Ker je naša organizacija dobra in se vedno izpopolnjuje, nekaterim (JRZ — op. naš. ur.) ne gre v glavo, kako je to mogoče, ker so oni proti. Ne pomislijo pa, da se niti solnce okoli njih ne suče, četudi počivajo v raznih udobnih in zaenkrat dobro zavarovanih ležiščih, čudovito je pa posebno to, da bi ti naši narobe zagovorniki radi videli, da bi mi postali komunisti, da bi laže udarili po nas. Seveda se jim ta želja ne l>o uresničila, razen če proglase papeža Leona XIII., ki je izdal kot poglavar katoliške Cerkve veliko okrožnico o delavskem vprašanju, za komunista. če je bil on komunist, potem smo tudi mi komunisti. Saj je znano, da so bili celo «katoliški» kapitalisti proti Leonovi okrožnici, češ da se preveč približuje Marksovemu komunizmu. Današnji častilci kapitalizma bi pa danes najrajši zamolčali omiljeno okrožnico Pija XI., saj tudi ta kapitalistom ne gre v račun.* Ker je JRZ s svojim zelenim jugorasovski mi «Slovenskiin delavcem« vred v zadnjem času sila korajžna in glasna, je pričakovati, da bo v svojem kapitalističnem na-strojenjn in ogorčenju proglasila tudi oba zgoraj navedena poglavarja katoliške Cerkve za — komunista, saj česa drugega v svoji prislovični doslednosti in politični zvestobi itak ne more storiti... Odgovor dr. Jana Bate V svojem listu «Zlin» piše znani češkoslovaški industrijec dr. h. c. Jan Bat'a o priliki znane nemške časopisne kampanje proti njemu med drugim naslednje: «Bat’a — češki Žid! Tako me že dolga leta nazivlje nemški tisk. Ta vest je bila razširjena v javnosti s strani spoštovane konkurence v Tretjem rajltu še takrat, ko sem imel v svojih rokah še večino delnic našega podjetju v Otruchu v Gornji šleziji. Temu nasproti moram ugotoviti, da je dokazano, da seni potomec rodbine, ki je že leta 1576. izpovedovala katoliško vero. Toda, jaz se ne bi niti danes sramoval, biti Žid. Tudi kot Žid bi se smatral enakega vsem ostalini ljudem na svetu. Rad bi le vedel, doklej se nameravajo ^ljudje v Nemčiji posluževati laži in neresničnih trditev? Prav za prav mi to hi nič mar. ! Vendar bi pa rad vedel, ali je danes v Nemčiji^ sploh še kdo, ki bi se upal nastopiti proti lažem in sleparstvom v propagandi? O tem bom še poročal češkoslovaški javnosti in vsemrt ostalemu svetli.* V Rimu ni vse v redu. Angleški list «Sunday Refereea» poroča, da o se odnošaji med Vatikanom in Mussolinijem močno poslabšali in da so nekateri vodilni katoliški krogi prepričani, da bo papež v najkrajšem času prisiljen zapustiti Rim in Italijo. Kardinali, ki se mudijo v Rimu, na svojih neprestanih sejah tudi že razpravljajo o vprašanju naslednika sedanjega papeža. Domači pomenki Mladinski dom ob morju — zapuščen in razvalina iMIfp Kmetska posojilnica NOVE VLOGE ljubljanske okolice r. z. z n. z. v LJUBLJANI, Tyrieva c.18 vsak čas razpoložljive jb °/ obrestuje po*t 'o vloge proti odpovedi po 5/o Za vse vloge nudi popolno varnost — Otvarja tekoče račune in izvršuje vse denarne posle — Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slovenski denarni zavod, ustanovljen leta 1881. DOMA IN NA TUJEM Telefonsko številko 48-43 je dobil direktor trgovskega učilišča «Christofov učni zavod» v Ljubljani. To spremembo naj si zabeležijo v telefonske imenike interesenti. Redno vpisovanje v državno priznano enoletno trgovsko učilišče «Cliristofov učni zavod», Ljubljana, Domobranska 15 je sedaj v septembru vsak dah dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 2. do 7. ure tudi v nedeljo in na praznik. Zavod je potrjen tudi od ministrstva trgovine in industrije. Pismene in ustne informacije brezplačno na razpolago. Ljubljanski jesenski velesejem ima sicer smolo z. vremenom, vendar je obisk sorazmerno še prav velik in zadovoljiv, prav tako pa je bilo sklenjenih že tudi precejšnje število lepili in izdatnih kupčij. Obiskovalci so z obiskom razstavišča, nič manj pa tudi zabavišča in raznih umetniških prireditev zelo zadovoljni, posebno ugajata tako meščanskim krogom, kakor tudi podeželanom velika razstava lepe fotografije in pa umetnostna razstava slik ter kiparskih del naših domačih umetnikov. Na tej umetnostni razstavi razstavlja nad 40 umetnikov od najstarej-Sih še živečih do današnjih najmlajših nad 230 divnih umetnin. Razstava ni le poučna, temveč-nudi slehernemu obiskovalcu res prvovrsten umetniški užitek. Velesejem bo trajal še do vključno 12. t. m. Javnost še posebej opozarjamo, da je obisk velesejma z vstopnico za din 10 s kuponom zvezan z nagradnim žrebanjem, pri katerem imate lahko srečo in zadenete enega lepih in vrednih dobitkov, med katerimi so motorno kolo, radio-aparat, šivalni stroj in 30 prvovrstnih damskih in moških dvokoles. Poklonitev slovenskih obrtnikov na Oplencu. Zveza obrtnih društev za dravsko banovino v Ljubljani se je odločila, da izpolni obljubo, dano o priliki tragične smrti nepozabnega vladarja Zedinitelja, sedaj ob štiriletni c i njegove smrti. V dneh od 13. do vključno 17. oktobra bodo naši obrtniki pohiteli na jug, kjer se bodo 16. oktobra (v ne-deljo) dopoldne poklonili na grobu na Oplencu, nakar se bodo Vrnili v Beograd, kjer bodo osta- li do ponedeljka zvečer. Ob tej t>riliki si bodo- ogledali prvo jugoslovansko obrtno razstavo, ■hodne revije ter vse večje znamenitosti prestolnice. Prirejen bo tudi sestanek s tamkajšnjimi Obrtniki. Iz Ljubljane bo vozil poseben brzoviak. Vse priprave so že v polnem teku in vlada ih e d obrtniki za to poklonitveno romanje izredno Veliko zanimanje. K. temu potovanju pa se lahko prijavijo tudi vsi drugi stanovi, kar bo marsikdo z veseljem pozdravil in izkoristil ter Se pridritžil našim obrtnikom pri njihovem romanju na Oplehac. Grob blagopokojnega kralja Aleksandra I. na Oplencu je obiskalo doslej že nad milijon romarjev iz vseh krajev Jugoslavije, deloma pa tudi iz tujine. ^'Viskovalci so položili na grob okrog 24.000 krasnih, velikih vencev iz svežega cvetja in nad tisoč vencev iz žlahtnili kovin, predvsem iz zlata in srebra. Nova knjigarna. V Ljubljani je bila prejšnji teden odprta na svečan način nova «Slovensko-francoska knjigarna«. Žetveni rekord. Posestnik Ljubomir Markovič iz Kragujevca je pridelal letos ha svojem zeih-S ljišču, ki meri nekaj nad 7 in pol hektarja njiv, pognojenih z umetnim gnojilom superfosfa-torti, na vsakem hektarju po 4260 kilogramov prvovrstne pšehice. Vsi po isti poti. Te dni je sklenila egiptovska vlada, da bo uvedla obvezno vojaško službo. Organiziranje egiptovske vojske bo vodila angleška vojaška misija. Turška vlada se pogaja z židovskimi organizacijami glede naselitve 100.000 evropskih židovskih beguncev v Sandžaku-Ale-ksandreti. Stanovanjska kultura je merilo splošne kulture. To velja posebno za današnje razmere. Pri nas je stanovanjska kultura na precej visoki stopnji, to pa ne samo po zaslugi modernega stavbarstva in sodobnega načina življenja, ampak tudi zaradi visoko razvite pohištvene obrti in industrije. Sloves naše pohištvene obrti sega daleč čez slovenske meje in z izdelki naših mizarjev so vsi odjemalci zadovoljni. Da se je razširil glas o našem pohištvu tako daleč, je predvsem zasluga Ljubljanskega Velesej-! ma, ki že skoro dvajset let z dragoceno smotrno propagando pospešuje to panogo naše domače obrtne in industrijske delavnosti. Vlada tretjega rajha je objavila dekret, s katerim razveljavlja vse pravice na bivše avstrijsko plemstvo, s čimer so vsi bivši člani avstrijske cesarske rodbine postali navadni državljani Nemčije. Vsak nemški državljan, ki je izpolnil 15. leto starosti, mora imeti osebno legitimacijo o identiteti. Velika zemljišča v Rimu, na katerih bodo zgrajena poslopja za svetovno razstavo leta 1940., je te dni obiskal Mussolini in odobril vse načrte. Italijansko državo bo veljala ta razstava nad milijardo lir. Celokupna letošnja letina pšenice v Italiji se ceni na 7 milijonov ton in bo torej Italija motala za zadovoljitev najnujnejših potreb uvoziti najmanj še 1,500.000 ton tuje pšenice. Velika ležišča petroleja so bila v Zadnjem času odkrita v Perziji. Že prva Vrtanja so pokazala, da bo mogoče črpati iz novih vrelcev najmanj po tri milijone ton surovega petroleja na leto. Letošnji francoski vinski pridelek bo znašal, kakor računajo, kakih 65 milijonov hektolitrov. Stare vinske zaloge v Franciji Sfe cenijo na 10 milijonov hektolitrov. Nemčija proizvede doma vsako leto za 4235 milijonov mark «p)Kmarnih» in za l8l0 milifonOv mark «sekundarnih» surovin. Iz štaregia materijala in iz odpad- kov dobi vsako leto za 500 milijonov mark surovin. Iz domačih surovin v vrednosti 6 milijard mark izdela vsako leto za 38.5 milijard mark izdelkov, dočim mora uvažati na leto za 3 milijarde mark tujih surovin, iz katerih izdela za 20 milijard mark raznih izdelkov. Domača nemška proizvodnja se je povečala lani napram letu 1936. za približno 12%. Društvo narodov v Ženevi je izdalo statistični pregled svetovne trgovine, v katerem ugotavlja, da evropski industrijski izdelki vedno bolj izgubljajo svetovna tržišča na korist Japonske, Indije, angleških dominijonov in pa predvsem Sovjetske Rusije. Od leta 1925. do 1937. je Japonska povečala svojo industrijsko proizvodnjo za 75%. Sovjetska Rusija pa celo za 450 %. Zadružne organizacije na Bolgarskem so dosegle nov velepomemben uspeh. Po daljših pogajanjih so dobile v svoje roke vse zasebne sladkorne tovarne v Bolgariji, izvzemši edino tovarno v Gornji Orehovici, ki je še ostala v bančnih rokah. S tem bi se moglo reči, da stopa proizvodnja sladkorja na Bolgarskem že v okvir zadružnega monopola. Cene sladkorja na Bolgarskem so spričo gornjih dejstev občutno nazadovale. Tudi ori nas ne bi nič škodovalo. bi sledili bolgarskemu vzerledu . .. Novi maršal poljskega sejma (parlamenta) Slawek se je v svojem nedavnem političnem govoru izjavil proti vsem totalitarnim stremljenjem gotovih političnih krogov na Poljskem in jih je proglasil za skrajno škodljiva. Proizvodnja nafte na ozemlju bivše Avstrije se bo v kratkem povečala in je Nemčija že naročila v Ameriki potrebne vrtalne stroje, ki ‘bodo mogli doseči v zemlji globino 4000 metrov. Dosedanji stroji so vrtali na petrolejskem ozemlju v Zisters-dorfu najgloblje le do 1500 metrov. Dosedanja produkcija nafte na nekdanjem avstrijskem ozeml ju znaša okrog 200 ton na dan, kar krije 12 odstotkov domače potrebe. Kneževina Lichtenstein meri 157 kvadratnih kilometrov in ima 11.000 prebivalcev. Kot taka je najmanjša evropska država, vendar igra v mednarodnem gospodarskem življenju precej vidno vlogo kot izvozna država za poštne znamke. Letos so določeni njeni dohodki na 2,900.000 švicarskih frankov, izdatki pa na 1,880.000 frankov. V dohodkih izkazuje prodaja filatelističnih zbirk postavko 460.000 frankov, ki jih v glavnem plačajo zbiralci 'starih znamk v tujini. Davki v tej kneževini so najnižji na Vsem svetu in znašajo komaj tri-oetrt pro milla od premoženja in en odstotek od dohodkov. Naši davkoplačevalci bi najbrže ne imeli ničesar proti taki davčfti odmeri... Avstrijski Graz (Gradec) je dobil po najnovejši odredbi kancekrja Hitlerja častni naslov in za naše evropske možgane marsikdaj absolutno nepojmljivi in nesprejemljivi, je prav tako res, kakor je tudi dandanes res, da niso nešteti ne-svobodomiselni in diktatorski ukrepi raznih evropskih državnih voditeljev in vlad nič bolj sprejemljivi za občutje in pamet slehernega svobodoljubnega Američana. Naj navedemo nekaj zanimivih ameriških posebnosti: V nekaterih mestih države Kansas je pod grožnjo strogega zapora prepovedano kajenje na javnih prostorih. V Milwaukeeju je bilo še pred nekaj leti najstrožje prepovedano prodajanje cigaret, pač pa je bilo dovoljeno kajenje. V državi Kentucky damam ni dovoljeno, da se pojavljajo v prosti naravi v kopalnih oblekah bi-ez spremstva uniformiranih policijskih stražnikov. Tžvzeta so iz te prepovedi le ograjena javna kopališča. V vsej državi Severni Karolini morajo biti postelje v hotelih najmanj po dva čevlja oddaljene druga od druge. V Bostonu v državi Massachusetts, ki ga imenujejo «ame-riške Draždane», ne sme imeti nihče večjega psa od 25 centimetrov. Od leta 1915. je v državi Jowa prepovedano trošiti denar za alkoholne pijače. Ženska, ki gre v Nillvood Illinoisu brez spodnjega krila na izprehod, se kaznuje z visoko globo in zaporom. V Kaliforniji je bilo še leta 1879. prepovedano, da bi se v isti kadi kopali istočasno dve osebi. Neki goreč varuh zakona, ki se je poprej prepričal, da je ta zakon še danes v veljavi, je nedavno ovadil sodišču dva majhna dečka, ki sta istočasno opravljala svoje redno tedensko «generalno čiščenje* oziroma kopanje v kopalni kadi. In zgodilo se je, da je sodišče oba dečka tudi obsodilo. V neki drugi državi pa je po zakonu prepovedano kuriti ogenj pod oslom, ki v svoji trmi noče naprej. Ta zakon je nedvomno na mestu, zanimivo pa je, da ga je sploh bilo treba uvesti. Zadnje dni obiičite paviljon yRožna dolina* NA RAZSTAVNEM PROSTORU »LJUBLJANSKEGA VELESEJMA” Točimo izbrana štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. Prav tako bo poskrbljeno tudi za najokusnejše tople in mrzle jedi. Na pipi vedno sveže svetlo „LEŽAK“ In temno „BOK“ pivo pivovarne „Union“ Za obilen obisk se priporoča VIKTOR JELOČNIK Priporoča se za vsa v elektrotehnično stroko spadajoča dela in dobave muiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiira Pojasnila v strokovnih zadevah brezplačno. • Cene zmerne. Postrežba točna in solidna • Zahtevajte reference • Nočna služba za nujna popravila • Kličite telefon 27-04. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE MIHELČIČ IVAN - LJUBLJANA BORŠTNIKOV TRG ŠTEV. 1 ♦ TELEFON 27-04 IzvrSujemo vse nove napeljave, preureditve, dograditve in popravila instalacij za luč, moč, signale, radio itd. Vse formalnosti, prijave io naprava načrtov za stranke za priklop na omrežje krajevoih elektraren izvrSimo brez doplačil. Popravljamo vse električne aparate, motorje, likalnike itd. Dobavljamo za instalacije in popravila prvovrstni materijal, kakor tudi svetila in žarnice Obiščite gostilno Za obilen obisk se priporoča Ražem Ljublfana-Žabjak - Telefon štev. 28-57. Toiim od ravnokar došle vagonske pošiljke izbrana dalmatinska vina najodličnejše kvalitete. Zdravilno črnino po.... . Din I0-— specijalno belo po ■ • • ..Din 10— kakor tudi štajerska in dolenjska izbrana vina. P r i * n a n 0 izvrstna kuhinja Vam nudi vedno razne posebnosti. Zo»»n R a i e m. Gostilna „ŠTRAJZEL“~|| Za kositra! «SloT«n*ke besede*: dr Disko Puc. Za uredništvo: dr. Stanko Ju«. Tisk Delniške tiskarne. d. dUpreditavnik Iva* Ovaenik - vwi r Ljubljani