Nov pogled na hišni svet V tem zapisu bomo podali predloge in sklepe s' posveta krajevnih skupnosti in stano-yanjskiii skupnosti 6 organizi- . ranju hišmh svetov. Kot je zna-no, so z noviriii dokumenti na-še družbenopoltitične ureditve bišni sveti spet dobili svoje mesto. Pošveta o bišnih- svebili so se udeležili predstavniki vseh krajevnih skupnosti v ob-fini, obdinske konlerence SZDL in stanovanjske skupnosti-. Na začetku so odobravajoče ugotovili, da so dosedanje pri-prave in rezultati^pri organizi-ranju hdšnih svetov v vseh kra-jevnih skupnostih zadovoljivi, ponekod pa tudi nad pračak<> vanji. Metoda dela v krajevni skupnosti Gradišče je šg poseb-no učinkovita. V tej krajevni skupnosti so navezali neposred-ne stike s stanovaloi-in pone-kod ustanovili inciativne odbo-re za ustano-vitev hišnih svetov. Udeleženci posveta so predlaga-li, naj bi se podobne nietode # poslužili tudi pdvsod tam, kjer "zaenkrat pri ustanavljanju Mš--nih svetov še ndšo dosegli po-membnejšega premika. Menili so, da bi v nadaljnji akciji ob-navljanja Mšnih svetov ha tak hačin dosegld najboljše rezulta-te. Pri tem bodo y fcrajevnih skupnostib. posvetili posebno pozoriaost tudi združevanju manjših; stanovanjskih objek-tov za oblikovanje skupnega hišnega sveta. • Dosedanje izkušnje, pred-vsem pa naloge hišnih. svetov, so pokazale, katera vprašanja bodo odločilna za uspešnost hišnih svetov tako v vsebin-skem kot -tudi v organizacij-skem pogledu. Hi§ni sveti mo- • rajo biti čimprej obveščeni o višini denarnih sredstev za te-koče Vzdrževanje. Za to bo po-skrbela ustrezna služba pri sta-novanjski skupnosti, Prav tako rnora ^stanovanjska skupnost čimprej obvestiti občane—-sta-novalce, kakšne možnosti in poti so jim na voljo za ureja-nje tekočega in investicijskega vzdrževanja hiš. V pkviru sta-novanjske skupmosti se hišni sveti lahko dogoyotijo za upravljanje določenih sredstev, predvsem za investicijsko vzdrževanje. To naj bi urejali poškupnooblikovanem progra-mu med hišnim svetom in sta-novanjsko skupnostjo. Na dela hišnih svetov se ve-žejo mnoga strokovna ia teh-nična vprašahja, med katerimi zavzema vidno mesto denamo pbslovanje. Za kar. največjo tehnično racionalizacijo bo tre-ba pregledati vse mozne oblike v samoupravm stanovanjski skupnosti to tudi drugod. Sta-novanjsko podjetje Dom ima že vzpostavljeno obračunsko službo, ki se pri. svojera delu poslužuje računainiške obdela-ve. Zato bi bilo smotrno, so menili udeleženci posveta, da bl izkijučno telinični del finan-finega poslovanja hišndh svetov prevzela obračunska služba stanovanjskega podjetja Dom. Pri tem naj bo poslovanje za-siavljeno tako, da omenjena sliižba ne bo ime4a'.mkakršne možnosti vplivati"na vsebinski del finančnega poskrtanja, kar pomeni, da mofajo hiSni sveti razpolaganje ¦ s svojim ^denar-jem obdrzati izključno vsvoji pristojnosti. Udeleženci so: se tudi zavze-li, naj ostane ražmerje- razde-ljevanja "sredstev iz najemnin tako, kakršno je sedaj, vse &o-tlej, dokler ne bo na podlagi konkretndh izračunov ogravljen -rebalans obračuna sredstev, po-triebnih za vzdrževanje hiš. Dokler pa ti izračuni ne bodo narejeni, se je treba zavzema-td za obstbječa razmerja v ob^ čdnski stanovanjski skupnosti pa tudi v mestni stanovanjski skupnbsti. Pri tem naj bi do-segli enotnost pogledbv vse Ljubljane. Stanovanjsko podjetje Dom • se mora glede na svoje možno sta in zmogljivosti čimprej do-govoriti glede vzdrževaoja sta-novanjskib. objektov s bišnimi sveti. Pri tem velja dosledno upoštevati samoupravno funk-cijo hišnih svetov in pa racio-nalizacijo tako tekočega kot tudi tnvesticijskega vzdrževa-nja. C>pišimo to bolj nazorno. Stanovalci se prek bišnih sve-tov in stanovanjske skupnosti ob izdelanem programu stano-vanjskega podjetja Dom z -vse-mi nj^ovimi pogoji in zahte?-vami o izvajanju tega progtra-ma lahko opredelijo, katera de-la naj zanje opravlja stanova-njsko podjetje Dom, kaj pa bodo .urejald prek dnigih pod-jetij in organizacaj. Tako naj. bi tudi preprečdli, da bi stano- valci plačevali delavce .stano-vanjskega podjetja Dom, ne da bi ti plačilo zaslužili z dejan-sko opravljenim delom. Pri izdelavi programa bi mo-ralo stanovanjsko podjetje Dom določiti tudi vrednostne kriteraje za posaffiezna opravi-la in sicer zato, da ne bi po opravljenih delih prihajalo do neskladij med vrednostjo in zahtevano ceno opravljenega dela. Razčiščevanje delovnih odno-sov in pogojev .dela snažilk in drugega osebja, ki je potrebno za vzdrževanje hiš in ki je bilo doslej vezano na-stanovanjsko podjetje Dom, scidi med po-membnejša vprašanja ob pre- hodu na delovanje- hišnih sve-tov. Razpravljalci so na posve-tu menili, naj bo tb osebje, na-čeloma, še vedno vezano na stanovanjsko podjetje Dom, vendar ob soglasju prizadetega hišnega sveta za vsak konkre-ten primer posebej. Druga možnost je, da delavec sklene delovno razmerje neposredno s Mšnim.svetom. Ne glede na to pa je dolžnost stndikata, da . čdmprej pripravi v sodelovanju s stanbvanjsko skupnostjo konkretne dogovore in doku-mente, da bi ta razmerja res-ničnp dobila funkcijo rednih delovnih razmerij. Tu gre za oblikovanje normativnih aktov, ki inorajo zagotoviti tem delav- ¦ cem enak položaj/ kot ga ima- • jb delavci v združenem delu. Hašni sveK naj bi bili (v skla- . du z zakonom) ustanovljeni do konca marca letos.. Ce žene bo mogoče te dolofibe popolno-ma uresničitirpa naj bo v tem dasu ustanovljena vsaj vefiina hišnili svetov. "Na posvetu so tudi sklenili, da je treba s stališdi o nalo-gah stanavanjskega podjetja Dom seznandti občane-stanoval-ce z objavo v glasilu občinske SZDL, Dogovorih. Večja uSnkovitost vzdrževa-Hja iriš terja višjo &tanarino. že v okviru sedaanje stanarine pa je potrebno vse možnGsti znotraj stanovanjske skupnosti za učinkovitejše investirajsko vzdrževanje- hiš. Pri tem .ie zla. sti pomembno zdnfievanje sredstev in njdh programskp usmerjanje. Zategadelj je po-trebno kar najhitreje skHcati posvet stanovanjske skupnosti ž inšpekcijskimi službami za-. radd preučitve njihovih zahtev pO' dopolnjevanju opremljeno-sti hiš in izdelave programa najnujnejših del in' y zvezi s tiera je treba poripraviti pred-nostni razpored. Glede-novih stanarin je.po-trebno ugotoviti, ali je sistem novega točkovanja ,'stanpvanj, pripravljen pred dvema leto-ma, izhajal iz stališč programa za odpravo socialnih razlik. Vi-deti je namreč, da so razlike v številu točk premajhne gle-de "na razliko v kakovosti sta-novanj. Morebitna nesoražmer-ja v tem smislu je treba bdpra-viti pred sprertiembo stanarin^ Ob pbhovitvi hišnih svetov mo-rarrio tudi razmisliti o novem načinu pobiranja^ stanarine. PrebivaJci naj bi jo nakazora-%" M s položnico.