Leto XIX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za 'It leta 90 Din, za */« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino. industrijo, obrt in denarništvo
Številka 37.
Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-53.
f	vsak	torek, če-
lallalCI trtek in soboto
Liubliana, sobota 28. mana 1936
fona posamezni VCflCf številki Din *
Kdo bo plačeval
davke7
Tako se moramo nehote vprašati, ko gledamo, kako neprestano propada trgovina in ko se nič ne stori, da bi se to propadanje ustavilo. Nasprotno! Vednp nova bremena se nalagajo trgovini, na vse njene pritožbe 111 zahteve pa ni drugega — ko čisto gluha ušesa. Tako zaslužek trgovca stalno pada in ker izvira davčna moč trgovca od njegovega zaslužka, tudi njegova davčna moč. Cela vrsta trgovcev je s propadom njihovih trgovin tudi davčne dolžnosti za dolgo dobo ali pa za vedno rešena.
Kljub temu pa odločujoči krogi nočejo razumeti svoje dolžnosti do trgovine in do davkoplačevalcev, ki vendar plačujejo svoje davke zato, da morejo koristno in uspešno opravljati svoje gospodarske posle. Stalno in z neverjetno lahkomiselnostjo se otežkočuje po-iložaj trgovca, kljub temu pa se zahtevajo od njega vedno večji davki. Samo kratek pogled v naj-btižnjo preteklost dokazuje to le prejasno.
Ko se je 11. pr. hotelo pomagati kmetovalcu s kmetsko zaščito, se je obenem najteže udarilo trgovca, ko se je brez potrebe in skrajno krivično raztegnil kmečki moratorij tudi na terjatve trgovca ža blago, ki ga je dobavil kmetu. To blago je moral trgovec plačati in njegovi upniki so tudi neusmiljeno zahtevali to plačilo, trgovec pa, ki ni mogel zaradi uredbe o zaščiti kmeta priti do denarja, je ostal proti terjatvam upnika brez zaščite. Na tisoče in tisoče so takrat izgubili trgovci, cela vrsta zlasti podeželskih trgovcev je prišla v najbolj obupen položaj, toda vsa opozorila trgovcev so bila zaman. Zaslužek mnogih trgovcev je bil takrat z zaščito uničen in njihova davčna sila izpodkppana. Namesto pa, da bi davčna uprava to upoštevala, je bila davčna osnova trgovcem zvišana in ko je njih zaslužek padel, naj bi plačali višje davke.
Trgovci so morali takrat načeti svoje rezerve in marsikdo je moral dvigniti svoje prihranke, da bi plačal davke. A celo tu je zadela trgovca nova nezgoda. Prišla je zaščita denarnih zavodov in vloge trgovcev so zamrzle. Niso pa za-mrzle terjatve trgovčevih upnikov. Tem pa je moral plačati trgovec vse. Le prepogosto se je pripetilo, da trgovec ni mogel plačati svojega dolga pri denarnem zavodu s svojo vlogo, ki jo je imel pri istem zavodu. Za svojo vlogo je dobival po 2—4 odstotke, za posojilo pri zavodu pa je plačeval po 10—12 odstotkov.
Cim dalj pa je trajala kriza, tem več je bilo brezposelnih, ki so si hoteli pomagati s krošnjar-stvom. Zlasti v obmejnih okrajih je sicer krošnjarstvo prepovedano, z mnogim blagom pa splošno prepovedano, toda oblasti so kljub temu dopustile, da se je krošnjarstvo nemoteno širilo. Celo v uradih, ki bi po svoji uradni dolžnosti morali krošnjarstvo preganjati, so mogli krošnjarji z uspehom prodajati svoje blago. Vsak nov krošnjar pa je pomenil znatno znižanje števila trgovčevih odjemalcev, Vsak nov krošnjar je zalo pomenil občutno znižanje davčne moči trgovca. In vendar so ostale oblasti večinoma gluhe na pritožbe proti
krošnjarstvu, zato pa nalagale trgovcem nove davščine.
Vsako leto je prineslo nove davke, nove takse in nove občinske ter banovinske davščine. Čim bolj je postajalo davčno breme težko, tem bolj pa se je poznala tudi davčna oprostitev, ki je pri nas veljala za nabavljalne,zadruge in konzume. Ni čuda, da je bilo teh vedno več in več, da je bila njih konkurenca vedno bolj nevarna in da so vedno bolj širile svoj obrat. Mnoge teh zadrug so postale pravi trgovinski veleobra-ti, ki pa so kljub temu uživali še nadalje davčne ugodnosti. — In zopet so zaman opozarjali trgovci, da pomeni vsaka teh zadrug silno znižanje števila nji-hovih odjemalcev, da vsaka teh zadrug uničuje njih davčno moč! Zaman so bila vsa ta opozorila in sedaj smo doživeli še to, da bodo celo z oprostitvijo kazni nagrajene one zadruge, ki so vedoma kršile pred-
pise obrtnega in taksnega zakona. Celo za te zadruge, ki so se pregrešile proti zadružnim načelom, ki niso spoštovale drž. zakonov, je bilo na odločujočih mestih več razumevanja, ko pa za zahtevo trgovca, ki vestno plačuje vse davke in ki ne zahteva nič drugega, kakor da bodi davčna dolžnost za vse enaka.
Svojevrstno, toda. zato nič manj učinkovito davčno olajšaVo pa uživajo tudi razne prodajalne industrijskih veleobratov, Na mnogih shodih je bilo čisto konkretno navedeno, koliko davka plačujejo te industrijske trgovine in koliko trgovine samostojnih trgovcev. Za glavo bi se moral prijeti vsak državni finančnik, kako je to mogoče! A kljub temu so bili vsi protesti trgovstva zaman in te prodajalne uživajo še naprej svoje davčne ugodnosti. Da bo slika se bolj kričeča, treba le še pripomnili, da je večina teli trgovin last-
nina tujih velepodjetij. Tem se davčno breme olajšuje, vsa peza davčnega bremena pa naj pade na trgovca! Toda kako bo ta to breme zmagoval, če večno pada njegov zaslužek, na lo ne pomisli nihče!
Zaman pa so bili tudi vsi protesti proti velgbd<'igty> picam in v Beogradu 2Ta-Tal ’ že detuje; v Zagrebu je že dovoljena, v drugih mestih pa še bo dovoljena. Vsaka teh veleblagovnic pomeni gospodarsko smrt za desetine trgovcev — in vendar se v njih zaščito nič ne stori. Neizogibno se bo zopet povečalo število odjavljenih trgovin, znova bo padla davčna moč še preostalih trgovcev, a kljub temu se zahtevajo še naprej od njih višje davščine in vrhu vsega še višje mestne trošarine in uvozni ne.
S silo se tako tira trgovca k temu, da bo moral javno izjaviti, da
je njegova davčna in plačilna moč izčrpana in da ne more več zadostiti svojim obveznostim. Ne bo preostalo trgovcem nič drugega, kakor da nesejo ključe svojih trgovin na davčno oblast, da ona pokaže la čudež, kako je mogoče z vedno manjšimi dohodki plače-vaU vedno večje davke. Trgovec takega čudeža ne zna napraviti, pa če se mu takoj zapre trgoyina!
S silo se hoče doseči, da preneha biti trgovec davkoplačevalec, ker se mu jemlje vsaka možnost zaslužka. Toda kdo pa bo potem plačeval davke? Ali morda krošnjarji brez obrtnega lista ali od davčne dolžnosti oproščene zadruge? Ali pa morda tuja velepodjetja, katerih trgovine so skoraj neobdačene?
Kdo bo potem plačeval davke? To vprašamo in na to hočemo odgovor!
Vsem trgovskim idruženiem
Udeležite se beograjskega kongresa!
Vsedržavni trgovski kongres bi moral biti že lansko leto, vendar je moral biti radi različnih nepri-lik odložen. Radi posebnih razmer, ki vladajo na teritoriju zagrebške Zveze trgovskih združenj, je moralo Centralno predstavništvo opustiti prvotno namero, da bo kongres v Zagrebu. S kongresom v Zagrebu se je v prvi vrsti nameravalo afirmirati delo naših organizacij na področju Savske banovine, za kar pa za enkrat prilike še niso dozorele in je zato Centralno predstavništvo sklepalo, kje naj bo bodoči kongres. Tak kongres jugoslovanskega trgovstva je izrednega pomena za uspešno uveljavljanje naših stanovskih zahtev, kakor nam je to že pokazal prvi kongres v Skoplju. Predstavniki poedinih trgovskih Zvez, združeni v Centralnem predstavništvu, imajo v vseh perečih stanovskih in gospodarskih vprašanjih enotna naziranja in so mogli soglasno ugotoviti, da tarejo širom države trgovski stan enake nadloge in da se nikakor ne strinjajo s stanjem, v katerega so nas privedle prilike in vsako pomanjkanje odločnega ukrepanja s strani katere koli si bodi dosedanjih vlad. Ker je treba v teh težkih in resnih časih z vsem poudarkom podčrtati soglasne in enodušne zahteve trgovskega stanu širom države, je bilo na seji Centralnega predstavništva dne 29. februraja v Splitu sklenjeno, da bo letošnji vsedržavni trgovski kongres 16., 17. in 18. maja v Beogradu, na sedežu vseh oblasti, ker (je Centralno predstavništvo smatralo, da bo Beograd kot središče države in sedež vlade, najprikladnejši za impozantno in odločno manifestacijo vseh zahtev trgovskega stanu
Za kongres so določeni naslednji referati:
1. Delo Centralnega predstavni štva.
2. Socialno zavarovanje trgov cev.
3. Unifikacija banovinskih in mestnih trošarin.
4. Gospodarska zakonodaja.
5. Nabavljalne zadruge, indu strijske proclajalnice in veliki ma gacini.
6.	Finančna politika.
7.	Razdolženje gospodarstvenikov.
Te referate bodo podali predsedniki poedinih Zvez, in sicer bodo referati obširno podani na konferenci dne 1(». maja.
Ves ta dan ije rezerviran za te referate in debato in za predloge, ki jih bodo posamezna združenja preko svojih Zvez predlagala kongresu.
Prihodnji dan 17. maja bo svečan kongres, na katerega bodo prej ta dan predebatirani referati podani v izvlečku z resolucijami. Ta dan bo vsaka diskusija in debata izključena, da se tako poudari enotna in svečana volja vsega trgovstva. Poseben pomen bo tega dne dan z vsem poudarkom le naši zahtevi po socialnem zavaro. vanju trgovstva, da tako posebno močno in podčrtano manifestiramo voljo in našo enotno zahtevo, da se odločujoči krogi takoj začno baviti z vprašanjem našega socialnega zavarovanja.
Naslednji dan 18. maj je rezerviran za oglede in izlete.
Z ozirom na pomemben značaj tega kongresa, ki bo v času najtežjih razmer in težkih brig za našo trgovino in vse naše trgovce je potrebno, da bo ta kongres kar
najbolj veličastna manifestacija naše stanovske zavesti. Zato je potrebno, da bo ta kongres kar najbolj veličastna manifestacija naše stanovske zavesti. Zato je potrebno, da tudi naša Zveza pošlje čim večje število delegatov in gostov na ta kongres. Z ozirom na to Yas prosimo, da nam do 10. aprila 1.1. sporočite:
a) svoje eventualne predloge za kongres,
b) imena onih delegatov, ki bodo v imenu Vašega združenja na predkonferenci tega kongresa govorili;
c) število in imena svojih zastopnikov, ki jih pošljete na ta kongres. Vsa združenja prosimo, da določijo za ta kongres najmanj po 2 zastopnika, večja združenja pa tudi več, po 5 ali 10 zastopnikov.
Ukrenjeno je vse potrebno za polovično vožnjo, za dobro stanovanje in prehrano vseh zastopnikov, kakor tudi za razglede in izlete. Podrobnosti o teh stvareh Vam bomo še sporočili.
Predsednik:
Josip J. Kavčič s. r.
Tajnik:
Inž. Mirko Šušteršič s. r.
letoviščarjev in izletnikov iz tujine je ravno iz Avstrije. Češka je več nego dvakrat večja kakor Avstrija, ali daje manj tujcev nego Avstrija, in to tujcev, ki puščajo tukaj obilo denarja... V takih razmerah hujskati proti Potnikovemu vlaku, je naravnost nevarno početje. Saj je že itak dovolj drugih rovarstev proti dotoku tujcev iz Avstrije, katere hočejo napotiti v druga morska kopališča ob Adriji.
Dunajska zbornica izdaja vsakih 14 dni posebne »Mitteilungen«, ki na 4 straneh pisemske oblike prinašajo obilo važnih poročil večinoma o naših vprašanjih in razmerah, ki naj bi jih tujina uva-ževala. — Predsednik zbornice je knez dr. Liechtenstein, a poslevo-deči podpredsednik je Evgen Stirling. Tajnik zbornice je zaupnik našega Zavoda za pospeševanje trgovine z inozemstvom dr. J. Gia-koni. Zbornica je tako v najboljših rokah.	—ag.—
Jugotlovantko-avttriitka
trg. zbornica na Duna/u
Občni zbor je bil napovedan že za mesec januar, pa je bil odložen iz raznih razlogov na dan 2. aprila ob 5. uri pop. v zborničnih prostorih I. okraj Gauermanngas-se št. 2 — Dnevni red je običajen: poročila o minulem delovanju, poročilo o denarnem poslovanju, proračun za 1. 1936., določitev letnega prispevka (doslej 100 š. na leto), volitve itd. Lotos bo tudi sprememba pravil, kakor ije pokazala potreba zadnjih časov. O tem bom poročal po zboru. — Volitev častnih članov in zborničnih svetnikov.
Letno poročilo je tiskano kar v celi knjigi, ki obsega 242 strani. Tudi na to se še povrnem, kajti to je ■ ena hajživalinejših naših zbornic v tujini, ki je obenem ena najvažnejših, kajti naš izvoz v Av-
strijo nazaduje, ker Jugoslavija veliko premalo kupuje v Avstriji. Skoraj za polovico smo manj uvozili iz Avstrije nego smo jej prodali. Ker je le naravno, da tudi naš izvoz radi tega zastaja, bo treba iskati potov, da se te razmere izboljšajo na edini pravilen način.
V tej znameniti knjigi je razprava o tujskem prometu iz peresa prezidenta dr. Fr. Strafelle in drugi tak članek iz peresa glavnega ravnatelja beograjskega »Potnika«. Te razprave priporočam v pazljivo čitanje, zlasti sedaj, ko je neki slov. list objavil docela neumesten članek proti Potnikovem vlaku na Dunaj o priliki tamo-šnjega vzorčnega sejma. Bog ne daj, da bi v Avstriji odgovorili šilo za ognjilo, kajti glavni dotok
Liubiianski proračun potrien
Kakor poroča »Slovenec«, je fin. minister potrdil ljubljanski proračun s temi spremembami: Mestne doklade se znižajo od 65 na 60 odstotkov, trošarina na sladkor se zniža od 25 na 20 par, trošarina na elektronke pa odpade. Zaradi teh znižanj pa ravnovesje v proračunu ne bo narušeno, ker je država prevzela plačevanje anuitet za Trg. akademijo, kakor dostavlja »Slovenec«.
10 milijonov Din torej morajo ljubljanski davkoplačevalci zbrati novih davkov. Ali jih bodo res mogli?
Izvoz sena bo zopet dovoljen?
Na svoje ponovne predstavke, da se z ozirom na razpoložljive velike količine sena in živahno povpraševanje v inozemstvu ukine prepoved izvoza sena, je prejela Zbornica za TOl v Ljubljani obvestilo od Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, da je kmetijsko ministrstvo že stavilo prddlog, da se zopet dovoli izvoz sena in da je pričakovati, da bo ministrski svet te dni ta predlog odobril.
Letna	skupščina
trgovcev	v
150 novih tedenskih naročnikov na ..Trg. iist
»a
Trgovci radovljiškega sreza so imeli v nedeljo, dne ‘22.. marca svojo redno lelno skupščino, ki jo je otvoril dolgoletni predsednik združenja Leopold Fiirsager. S' posebnim zadovoljstvom je ugotovil, da se je skupščine udeležil tudi predsednik zbornice za TOI Ivan Jelačin, katerega je najiskrenejše pozdravil. Pravtako je pozdravil tajnika dr. Plessa, zastopnika sre-skega načelstva Stadlerja in tajnika Zveze trgovskih združenj Ig. Kaiserja. Za zapisnikarja je nato imenoval Kramar Ivanko, za ove-rovatelja pa sta bila izvoljena gg.
Košir Josip iz Jesenic in Regovec Jerica. V svojem uvodnem poročilu se je g. Fiirsager toplo zahvalil bivšim članom uprave gg.: Alojziju Paplerju, ki je bil več let načelnik lesne sekcije, Žinitku Francu iz Boli. Bistrice in Štarklu Adolfu iz Bleda. Skupščina je sklenila, da se imenovanim gospodom izreče pismena zahvala za njihovo požrtvovalno in vzorno delovanje v upravi združenja.
Nato poda predsednik g. Fiirsager naslednje poročilo o gospodarskem položaju svojega okoliša in o poslovanju združenja:
Poroiilo predsednika Fiirsageria
Od leta do leta živimo gospodarski sloji v nadi, da se bodo in da se morajo gospodarske razmere našega okraja že enkrat zboljšati. Žalibog pa moramo ugotoviti, da odločilni činitelji za težnjo trgovstva ne kažejo dosti razumevanja. Vedno znova se moramo prepričati o brezuspešnosti naših pritožb, o p^slišanju naših prošenj ter vedno ponavljanih predlogov za zboljšanje čedalje bolj nevzdržne situacije in počasnega propadanja naše gospodarske moči.
Čakamo na rešitev kmetske zaščite, čakamo na sanacijo denarnih zavodov, čakamo še vedno na utesnitev krošnjarstva, čakamo brez upanja na obdačitev konzu-mov in to že leta in leta.
Žalostno sliko nevzdržnega položaja trgovcev in obrtnikov nam daje število lani izvedenih rubež-ni. Po uradnih izkazih je bilo lani med 300.000 davkoplačevalci v Sloveniji nič manj kot 195.000 zarubljenih.
Trgovcem in sploh gospodarstvu je prizadejalo hud udarec nadalje občutno znižanje plač državnim in avtonomnim uslužbencem. Že prej močno zadolženim nižjim državni uslužbencem je sedaj odplačevanje še bolj otežkočeno in bo trpel končno zopet trgovec, ki jim je zaupal blago.
Tako bi lahko našteval še dolgo vrsto težkoč našega trgovca in želeti bi bilo, da bi dobili že enkrat tako vlado, da bi imela za gospodarske težnje in potrebe večje zanimanje in ki bo popravila krivice, katere moramo že neprestano trpeti.
Naš srez je hudo prizadet tudi zbog sankcij proti Italiji. Zbog popolnega zastoja lesnega izvoza trpi celotno gospodarstvo. Ker denarja in zaslužka ni, trpi trgovec, obrtnik, delavec in sploh vse prebivalstvo. A vse naše pritožbe in vsi naši predlogi so bili zaman.
Združenje je v preteklem letu budno zasledovalo vse jiojave gospodarstva. Zoper šušmarstvo v trgovini smo napravili večje število ovadb na sresko načelstvo, toda uspeh smo imeli le deloma, ker zahteva oblasivo v vsakem primeru konkretne podatke o neupravičeni prodaji. Navesti je treba vselej ime kupca, vrsto in količino prodanega blaga in ceno računa. Šele potem je upati na uspeli ovadbe. Tudi smo ponovno ovadili konzumne zadruge, da prodajajo nečlanom. Tudi za te ovadbe zahteva sresko načelstvo nadvse natančne podatke o posamezni prodaji nečlanom. Davčni upravi smo prijavili več primerov prodaje luksuznih predmetov in alkoholnih pijač v konzumnih društvih, pa vseeno nismo slišali, da bi bili kasneje obdačeni.
Uprava združenja bo tudi zana-prej pazila na razvoj gospodarskih dogodkov in ukrenila potrebne korake za izboljšanje precej žalostnih razmer. Trudila se Ivo kakor doslej, da hi se kriza omilila, da bi se splošen promet dvignil in da
bi se krivice in obstoječi nedostat-ki po možnosti odpravili.
Začetkom leta je bilo 426 članov, prijav je bilo 20, odjav pa 48, stanje koncem leta 398 članov.
Med temi je bilo protokoliranih 80, trgovin z mešanim blagom je bilo 150 in lesnih trgovcev 56.
Koncem leta 1935. je bilo vpisanih 29 pomočnikov in 59 pomočnic, skupaj 88, ter 15 učencev in ‘27 učenk, skupaj 42.
Samo v slogi trgovstva je izhod iz sedanje stiske
Po poročilu g. Fiirsagerja, ki je bilo soglasno odobreno, se je priglasil k besedi predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin, ki je podal izčrpno in globoko zasnovano poročilo o gospodarskem položaju v inozemstvu in pri nas. Podčrtal je, da je tekom zadnjega časa posetil že nekoliko občnih zborov z namenom, da se osebno prepriča o položaju trgovstva, da bi mogla zbornica na podlagi teh ugotovitev usmeriti svoje akcije za zaščito in prospeh svojih interesentov. Vsi srezi, ki jih je doslej obiskal, trpijo pod težo gospodarske depresije. Lažji je položaj samo tam, kjer je industrija, kajti tam je kupna moč prebivalstva večja in s tem v zvezi je tudi položaj trgovca in obrtnika ugodnejši. Kjer je prebivalstvo odvisno od dohodkov iz lesnega gosjiodarstva, je položaj obupen. G. Jelačin je obširno govoril o sankcijah in pojasnil razloge, ki so dovedli do sankcij in o |>osledicah za naše gospodarstvo. Obširno se je bavil tudi s finančno politiko naše države ter primerjal ukrepe pri nas z ukrepi, ki so jih izvedle za sanacijo denarništva druge države, kakor Amerika, Anglija, Francija, CSR in Italija. Nelikvidnost naših denarnih zavodov, hranilnic in posojilnic, je gospodarstvo paralizirala. Statistične številke o odjavah trgovinskih in obrtniških obratov nazorno kažejo težko pot, na kateri se nahaja naše gospodarstvo.
Davčna obremenitev se mora prilagoditi gospodarski sposobnosti posameznikov. Pretirana davčna praksa je našega človeka popolnoma strla. Zlasti v preteklem letu smo proti temu vodili težko borbo. Mnogo je odvisno od delovanja davčnih odborov, ki se morajo dobro zavedati svojih važnih funkcij in ki morajo biti stvarni in objektivni ter pri ocenjevanju dohodkov pravični. Narodna banka ne vodi zadostne interese o gospodarskih potrebah.
Obširno je govoril predsednik Jelačin tudi o pospeševanju turizma in o potrebi modernizacije naših cest, zlasti o nujni potrebi modernih avtomobilskih cest. Potrebna je tudi najširša Upravna decentralizacija.
Ob koncu svojih izvajanj je predsednik Jelačin pozval navzočne, naj se lesno oklenejo svoje organizacije, ker samo enotnost naših
vrst nudi jamstvo, da pridemo do zaželjenih ciljev. Zbornica bo združenju vsikdar zvesto ob strani in ga bo najkrepkejše podpirala.
Izvajanja predsednika Jelačina so izzvala ponovno živahno pritrjevanje in aplavze.
Predsednik g. Fiirsager se je g. Jelačinu za njegove bodrilne besede prisrčno zahvalil.
G. Fiirsager je nato omenil, da se je pred kratkim ustanovil na Jesenicah pomočniški zbor ter pozdravil navzočnega predsednika Vilka Jermana in Josipa Vrenka.
G. Josip Balon poroča o računskem zaključku za leto 1935., ki izkazuje Din 34.66073 na dohodkih in isto vsoto na izdatkih. — Premoženjsko stanje ob koncu leta 1935. znaša Din 109.142'06. Na predlog člana nadzornega odbora Josipa Zupana iz Dovjega, je bila upravi izglasovana razrešnica.
O proračunu za poslovno 1. 1936. je poročal g. Kramar. Proračun izkazuje izdatkov Din 28.640'— s primanjkljajem Din 12.940'—, ki se bo kril z doklado po Din 40-—, 60'—, 80— in 100'— za posameznega člana. Po pojasnilih, ki jih je dal tajnik g. dr. Ivan Pless glede članskih doklad in po pripombah g. Paplerja, je skupščina proračun odobrila.
Predsednik g. Fiirsager prečita
nalo spis Zveze trgovskih združenj, po katerem naj bi skupščina potrdila na lanskoletni skupščini izvoljene delegate za zvezno skupščino in predlaga kot delegate gg. Kramarja, Janko Kovačiča, Miho Krainerja, Ruperta, Fursagerja Leopolda, za namestnike pa gg. Savnika Vinka, Zoreta Leopolda, Balona Josipa in Preskarja Antona. (Sprejeto.)
Nato prečita g. predsednik Fiir-sager predlog uprave glede obvezne naročbe »Trgovskega lista«.
Po pojasnilu predsednika Jelačina o pomenu in važnosti stanovskega glasila, je občni zbor soglasno sprejel sklep, da se združenje obvezno naroči na sobotno številko »Trgovskega lista« za letno naročnino po Din 50'—, in to za 150 članov in članic. Naročnino iztirja združenje obenem s člansko doklado.	•
Z zadovoljstvom moramo podčrtati, da se je za obvezno naročbo »Trgovskega lista« zavzela zlasfi gospa Marija Kotar, trgovka v Posavcu, ki je izjavila, da »Trgovski list« stalno čita. »Trgovski list« je za vsakega trgovca nujno potreben in z ozirom na njegovo vsebino tudi koristen, zato obvezno naročbo toplo priporoča. Samozavesten nastop izkušene trgovke, ki tako dobro pojmuje važnost stanovskega tiska, so vsi navzočni živahno odobravali.
Na vprašanje g. Jegliča iz Lesc, je dal tajnik dr. Pless pojasnila glede obveznosti, ki jih imajo zadružne prodajalne tako glede prijave obrta, kakor tudi glede pripadanja k združenju trgovcev.
Tajnik dr. Pless je nato poročal
o uvedbi pomočniških izpitov,
ki pomenijo korak naprej v naših stremljenjih za poglobitev teoretične in praktične izobrazbe trgovskega naraščaja. Stremeti je treba za tem, da pridejo v trgovske vrste osebe z redno učno in pomočniško dobo in da bodo čim dalje bolj redki primeri, ki se danes skoro dnevno ponavljajo, da prihajajo v vrste trgovcev osebe brez vsake trgovske naobrazbe, po izjemnih določilih zakona, ki žal dovoljujejo izdajanje obrtnih pooblastil za trgovine tudi osebam, ki nimajo sploh nobene trgovske usposobljenosti. Dr. Pless pojasni hi-storiat tega vprašanja, kakor tudi vsebino načrta pravil za opravljanje pomočniških izpitov, ki je predložen skupščini v sklepanje.
Na podlagi tega referata je bil sprejet predlog uprave, da se uvedejo pomočniški izpiti. Tudi pravila za opravljanje izpitov so bila soglasno sprejeta.
Predsednik Fiirsager priporoča članom pristop k novoustanovljeni bolniški blagajni trgovcev v Ljubljani. Vabila za pristop, kakor tudi pravila blagajne, bodo poslana vsakemu članu posebej.
Na vprašanje g. Zupana iz Ble-da> pojasni g. Fiirsager svoje stališče glede določitve kraja prihodnje letne skupščine.
Ker ni bilo drugih predlogov, se predsednik Fiirsager ponovno zahvali zborničnemu predsedniku Jelačinu za njegovo požrtvovalnost. Zahvalil se je tudi članom uprave in vsem navzočnim za krepko podporo, nakar je zaključil dobro uspelo skupščino.
Zborovanje lesnih trgovcev
Občni zbor lesne sekciie Zveze trgovskih
združeni v Celju
V nedeljo ije bil v Celju dobro obiskani občni zbor lesne sekcije Zveze trgovskih združenj.
Občni zbor je otvoril predsednik celjske sekcije Matija Miklavžina, ki je kot domačin pozdravil vse navzočne zborovalce. Nato je predsednik sekcije Fran Škrbec otvoril zbor, konstatiral njegovo sklepčnost ter imenoma pozdravil zastopnika mestne policije g. Prein-falka, poslanca Prekorška, zastopnika Zveze industriicev v Ljubljani tajnika Gorupa, zastopnika Hranilnice dravske banovine Pri-meca, Mestne hranilnice v Celju Fazarinea ter tajnika Zveze trgovskih združenj inž. Šušteršiča. Pismeno so pozdravili zbor inž. Lenarčič, predsednik Zveze industrijcev in lesnih trgovcev na Su-šaku ter Centralni odbor drvarske privrede v Beogradu. Nato je zbor |M> toplih spominskih besedah predsednika počastil spomin umrlega dolgoletnega predsednika celjske sekcije Rrnesta Marinca in predsednika sekcije v Slovenski Bistrici Ivana Žuraja. Ko se je še zahvalil predsednik Škrbec bivšemu predsedniku sekcije inž. Kobiju za njegovo uspešno delo v korist sekcije ter vsega lesnega gospodarstva, je podal svoje predsedniško poročilo, ki je bilo večkrat prekinjeno z odobravanjem. (Poročilo smo objavili že v četrtkovi številki »Trgovskega lista«.)
Predsednik Škrbec je nato sporočil, da je banska uprava prepovedala ustanovitev društva dolžnikov v Ljubljani. Vendar pa mora izjaviti, da se je pri zasebni intervenciji pri banu dr. Natlačenu prepričal, da je g. ban stremljenjem društva naklonjen.
Druga točka dnevnega reda je bila sprejem novo redigiranih pravil. ki so bila po pojasnilih predsednika Škrbca soglasno sprejeta.
Prav tako soglasno je bil tudi sprejet proračun v višini 14.000 Din. 6000 Din bo treba plačati kot članarino za Centralni odbor v Beogradu, drugo gre za potnine in pisarniške stroške. Proračun je
tako skromen, da ne more biti bolj. Sklene se, da se pobira od
vsakega člana za sekcijo po 21 dinarjev.
Za delegate v Centralni odbor drvarske privrede v Beogradu se izvolijo: Fran Lahovnik in kol njegov namestnik Malija Miklavžina, za bivšo Kranjsko pa Fran Škrbec in kot njegov namestnik Franc Gorjanc.
Sledili so samostojni predlogi.
Josip Gliha iz Kostanjevice predlaga, da sekcija zajezi padanje cen za kostanjev les. Tvornice za tanin so kartelirane in ker so brez konkurence, hočejo kupovati les za vsako ceno.
Na predlog Aleksandra Friedricha glede podpore Zbornice, pojasni predsednik, da daje Zbornica Zvezi trg. združenj letno 25.000 dinarjev, Zveza pa v znatni meri finansira sekcijo. Sicer pa kaže Zbornica vedno tudi polno razumevanje za želje in potrebe sekcije.
Fran Gorjanc zahteva, da se doseže, da bo Narodna banka izplačevala dobroimetja iz »conto bloc-cato« po tečajih curiške borze.
Aleks. Friedrich: Revizija uve-renj iz prejšnjih let naj se ne izvrši! Prošnje za uverenja naj bodo kolka proste. Oblast naj naredi konec temu, da nekateri brez obrtuih listov trgujejo z lesom.
Franjo Čas iz Mi sl in j: Uvede naj se različna tarifa za rezan in tesan les, ker je sedaj prevoznina za trame previsoka.
Aleks. Friedrich: Banska uprava naj razpiše vedno dobavo brzojavnih drogov in naj teh ne kupuje od mešetarjev.
Jošt Mihael iz Gotovelj: Izvoz lesa iz Slovenije naj se organizira in naj se ustanovi izvozni urad. Mnenja je, da se naj organizacija izvede na zadr žili podlagi. Notranji trg da je sedaj v rokah tujcev in tujega kapitala.
Ivan Srebotnjak iz Št. Petra v Savinjski dolini govori zlasti ostro proti šušmarstvu v lesni trgovini. Šušinarji ne plačujejo nobenih
davkov in zato morejo tudi prodajati les ceneje. Osrednja sekcija naj doseže znižanje prispevkov za čezmerno izkoriščanje cest. Sam je plačal za 152 m3 na 2 km dolgi občinski poti 3000 Din izrednega prispevka.
Franjo Čas sprašuje, kaj bo z našim denarjem po 1. aprilu, ko poteče trgovinska pogodba z Ma-djarsko. Predsednik Škrbec opozarja na izvajanja gosp. Arrnina Hirschla na včerajšnji predkonfe-renci. Naše trgovinske zveze z Ma-djarsko postajajo nevzdržne, ker imajo štiri inadjurske banke nekak monopol, da samo te izplačujejo naša dobroimetja v takoime-novanem privatnem kliringu, tečaj njih pa določa madjarska Narodna banka enostransko mesto v sporazumu z našo državo. Na vsak način je treba termin za likvidacijo naših starih terjatev podaljšati čez 1. april. Sekcija bo v tem smislu tudi intervenirala pri Narodni banki in v finančnem ministrstvu.
Sprejme se predlog g. Glihe, da se priredi več informativnih sestankov.
Glede vprašanja zaradi sankcij proti Italiji in vesli, da prodaja Šipad še nadalje les v I talijo, sporoča predsednik Škrbec, da je dobil od Centralnega odbora pismo, v katerem se trdi, da Šipad ni prodal večjih količin lesa v Italijo. Ta odgovor pa ne more zadovoljiti, ker je pojem o večjih in manjših prodajah zelo raztegljiv.
Fran Lahovnik: V nekem listu je bilo, da je prodal šipad skozi Šibenik 61)00 kub. metrov lesa v Italijo. Kakšen uspel, je imela resolucija ljubljanskega zborovanja?
predsedni1' Škrbec: Naiveč uspeha se je doseglo za lesno gospodarstvo v Bosni in Gorskem kolarju in za državne gozdove, uspehi za Dravsko banovino pa s<> zelo majhni. Pozitivno je za nas to. da je ukinjena 2% taksa na sečnjo v gozdovih, ki nimajo več ko 500 ha površine, ter odredba, da morejo
izvozniki prosto prodati 80 odstotkov deviz.
Fran Lahovnik predlaga, da se sklene, da mora plačati povišani prometni davek od fakture kupec. Enake ugodnosti kakor so splavarske tarife, je treba priznati vsem lesnim trgovcem in ne samo posameznim krajem. Osrednja sekcija naj doseže, da se uradno predpisane cene za les pri uverenjih prilagodi dejanskim cenam. Sedaj pa
so uradne cene neprimerno višje.
Aleksander Friedrich ugotavlja, da sedaj sicer trgovci uverenja lahko dobe, da pa zaračunava Narodna banka lire po Din 24K). Pri takšni kurzni razliki se onemogoča vsaka trgovina, zlasti še, ko država ne pozna izvoznih premij.
Ko je bila soglasno sprejeta še naslednja resolucija, je predsednik Škrbec z zahvalo za udeležbo zaključil dobro uspeli občni zbor.
Resolucija
Na občnem zboru zbrani zastopniki vseh panog lesnega gospodarstva in trgovine z lesom ugotavljamo:.
1. da je naša lesna trgovina in industrija že štiri leta pasivna ter ne zmaguje več svojih plačil in obveznosti. Da radi zmrznjenja klirinških terjatev niti ne more več plačevati tekočih dolgov in obresti in se zato eksekucije in dražbe podjetij stalno in strahotno množe;
2. da so usahnili krediti, ker se Narodna banka ni zavedala svojih dolžnosti kot Narodna banka in na mestu, da bi olajšala in povečala možnost najetja cenenih kreditov, jih je v dobi največje krize ukinila privatnikom kakor denarnim zavodom v Dravski banovini. V kolikor je pa kredite dajala, jih je
razdeljevala in podeljevala neenakomerno na pokrajine;
iP>. da so naše predsedstvo in vse naše organizaciji- podale že nešteto resolucij, protestov in intervencij z zahtevo, da se prenehajo zaračunavati po neutemljenem nizkem kurzu naša dobroimetja v tujih valutah, ki jih je naša trgovina prisiljena vnovčevati pri Narodni banki.
Zato apeliramo na kraljevsko vlado in predlagamo:
1. Da se lesne tvrdke, ki so zašle dejansko še prej v krizo, nego naš kmet, zakonito zaščitijo slično kakor denarni zavodi in kmetje. Zaščita naj prvenstveno obsega plačila in odmero obresti za zneske, katere dolgujejo denarnim zavodom in da zaščiti naše že
vplačane zneske na račun italijanskega ki i ringa.
‘2. Da se ustavijo in odlože vse prisilne dražbe in eksekucije do definitivne ureditve razdolženja in do normalizacije našega denarnega trga, da se tako obvaruje lesna trgovina, ki se nahaja izključno v nacionalnih rokah, pred popolnim propadom, ki bi imelo za vse gospodarstvo Dravske banovine katastrofalne posledice, ker lesno gospodarstvo ne more vzeti na znanje nobenih izgovorov.
3. Da država poskrbi, da dobe lesni trgovci in industrijci potrebne kredite za obnovo lesnega gospodarstva in da se razveljavijo vse kazni, izrečene za nekrita uverenja do leta 1932.
4. Da Narodna banka zaračunava in izplačuje dobroimetja v tujih valutah po dejanskem mednarodnem dnevnem kurzu ter da izplačuje vse odtegljaje pri redno dospelem kliringu vseh valut.
5. Da država prilagodi železniške tarife tako, da bo mogoče plasirati naš rezani in obdelani les tudi na jugu naše države.
Odločno pa protestiramo proti zapostavljanju in neupoštevanju naših pravičnih zahtev in predlogov, ki jih predlagamo že več let.
Občni zbor naproša kraljevsko vlado, da predložene upravičene zahteve in predloge usvoji in izvede.
Skupščina	Združen	v
Redna letna skupščina Združenja trgovcev za mesto Ptuj je bila dne 18. marca v gostilni Mihe Brenčiča.
Skupščino je otvor.il predsednik Franjo Lenart, ugotovil njeno sklepčnost ter pozdravil vse navzočim, posebno pa predsednika Zbornice Jelačina in zborničnega konzulenta Žagarja, poslanca Miho
Brenčiča in delegata Pomočniškega zbora Vugo.
Ko je imenoval zapisnikarja in overovatelja zapisnika, se je spominjal v minulem letu umrlih članov, in sicer pokojnih: gg. Bera-niča, Šchosteritscha, Sorka in Kru-šiča ter pozval zbor, da v počasti-teh njihovega spomina vstane raz sedežev.
Poročilo	pred
Lenarta
V svojem nadaljnem poročilu je omenjal, da se je v preteklem letu napram prejšnjim letom pokazala v ptujskem okolišu malo živahnejša aktivnost v trgovskem poslovanju, to pa vsled boljše sadne letine in malo višjih cen za deželne pridelke ter večjega izvoza perutnine. Ni pa s tem rečeno, da je kriza že prenehala.
Ptujski trgovci so odvisni ali boljše rečeno, žive le od prebitkov podeželskega prebivalstva. Če nastopi slaba letina, ni s tem udarjen samo seljak, ampak tudi trgovci, ki so od njega odvisni. Ta odvisnost je pa tembolj občutljiva, ker nimamo industrije, ki bi nam bila nujno potrebna.
Velika nesreča za trgovstvo je pomanjkanje denarja radi nelikvidnosti denarnih zavodov. Če bi tega ne bilo, bi mi krize ne občutili v takem obsegu kakor jo občutimo. Za olajšanje denarne krize pa jo že bilo predloženih nešteto predlogov, vendar pa še dosedaj ni bilo mogoče prepričati odločujočih čin it el je v, da je ravno v tem vzrok splošne gospodarske mize-njo.'
Zaščita kmetom ni prinesla za-željetiega haslča nasprotno le škodo, ker jim je vzela kredit. Z zaščito kmeta se je trgovsko poslovanje stopnjema poslabšalo.
Kljub pridelani dobri vinski kapljici se kupčija z vinom ne razvija tako, kakor bi to bilo želeti, ker povsod primanjkuje denarja.
Kupčija z živino, ena glavnih naših panog se tudi zelo slabo razvija, tako, da se živinoreja skoro ne izplača več.
Zbog sankcij je popolnoma zastal izvoz živine, fižola, suhih gob, perutnine, jajc itd.
Vse to povzroča ogromno škodo trgovcem, kor naši odjemalci za izpad dohodka iz izvoza niso dobili nikakega nadomestila. Nujno torej potrebujemo trgovinskih stikov z vsemi državami, ki bi pri
nas odkupovale naše pridelke in živino.
Edino kar nam je v minulem letu prišlo v dobro, je bila primeroma dobra sadna letina. To pa so že znali izkoristiti razni krošnjarji, ki so preplavili vse Slov. gorice ter ljudem brezobzirno in celo z grožnjami vsiljevali razno blago. Združenje je proti tem pijavkam odločno nastopilo, pa na žalost brezuspešno, ker so ti ljudje imeli od oblasti dovoljenje za krošnjarjenje.
Znižanje prejemkov državnim in samoupravnim nameščencem in upokojencem, je odtegnilo mestu Ptuju najmanj 25 do 30.000 Din mesečno ter smo ta izpadek v trgovskem poslovanju zelo občutili.
Vsem tem težavam, ki danes tarejo trgovstvo, se pa še pridružuje preostra davčna praksa, ki I zborničnemu predsedniku Jelači-se posebno trdno občuti pri iz-1 nu posebno toplo zahvalil.
Trgovina v današnji krizi
terjanju davkov z rubežem in naposled s prodajo v brezcenje.
Poleg stanovskih zadev je uprava združenja posvetila svojo pozornost tudi drugim važnim vprašanjem. Stavila je svoje pripombe in predloge k samoupravnim proračunom. Posebno pozornost pa je uprava posvetila slabemu stanju banovinskih cest v prvi vrsti pa cesti na Grabšinskem bregu, ter na pristojnih mestih predlagala, da se ta cesta preloži, ker je v sedanjem stanju za redni promet z avtomobili, ki ga ceste dandanes morajo vzdrževati, ne-porabna.
Ostro pa je združenje tudi protestiralo proti nameravanemu podržavljanju učbenikov.
Kakor vsako leto, se je uprava združenja tudi lansko leto zanimala ža odpravo krošnjarstva, za pravilno obdačitev uabavijalnih in konzumnih zadrug. Potrudila se je tudi za uvedbo telefonske zveze z Halozami in Slov. goricami ter stavila potrebne predloge. Uprava združenja se je zanimala tudi za uvedbo nedeljskih znižanih železniških kart.
V vseh naših prizadevanjih je bila Zbornica za TOl s svojimi dobrimi nasveti združenju vedno ra-devolje na razpolago, za kar se je predsednik Lenart navzočemu
Po poročilu predsednika Lenarta se je zbornični predsednik Jelačin zahvalil za pozdrav in v vzornem, pa jedernatem govoru orisal naš gospodarski položaj s posebnim ozirom na interese naše trgovine. Trgovina je v težkem položaju in se nahaja stalno v defenzivi. v svoji borbi se more zanašati samo na sebe, samo na pravilnost svojih zahtev in na uvidevnost, da so njeni interesi splošni interesi slovenskega gospodarstva. Jo se najbolj kaže ravno v sedanjih težkih prilikah, ko gre trda kmetu in se slabo godi vsemu gospodarstvu, posebno pa trgovini in obrtu. Naše gospodarstvo je tako ozko povezano z usodo našega kmetskega prebivalstva, da se lahko govori o identičnosti medsebojnih interesov.
V svojih nadaljnjih izvajanjih je predsednik Jelačin opisal položaj naše izvozne trgovine, od katere pač pod posledicami sankcij naj-
več trpi naše lesno gospodarstvo, ki po izgubi italijanskega tržišča intenzivno išče nadomestila, pa ne vemo, ali in v koliko se ji bo to posrečilo. Težave pa ima naša izvozna trgovina tudi zbog slabega funkcioniranja kliringov, ko pridejo izvozniki tako pozno do plačila in tudi kurz ni vedno povo-Ijen, kakor kažejo primeri v naši sadni kupčiji, ki je izvozila lanskoletni pridelek v nadi, da bo dobila plačilo v polnem kurzu marke, dobi pa sedaj za marko komaj 14 Din. Obširno se je predsednik pečal tudi z vprašanjem nelikvidnosti naših denarnih zavodov. Opozarjal je, da bi bilo napačno, ako bi računali s pomočjo iz javnih sredstev, udajati pa se tudi ne smemo praznim nadam o odpisu dolgov itd. Vprašanje je za naše gospodarstvo tako važno, da nujno želimo, da bi se rešilo v skladu z interesi gospodarskih krogov.
V nadaljnjih izvajanjih se je
predsednik dotaknil tudi davčnega vprašanja in izčrpno opisal prizadevanja zbornice, da se'davčno breme prilagodi opešani plačilni zmožnosti gospodarstva. Omenjal je preureditev davčnih in reklamnih odborov in utemeljil željo, da dobe v teh odborih davkoplačevalci odločilno besedo. V zaključnih besedah je predsednik Jelačin podčrtal nujno potrebo solidarizma v našem gospodarstvu, ki se tako lepo kaže v naši skupni zbornici. Zbornica svojo nalogo pravilno pojmuje, ko vedno in povsod |K>-udarja solidarnost interesov vseh gospodarskih panog in jim z vsemi sredstvi skuša pomagati do veljave.
G. Lenart se je predsedniku Jelačinu za njegov govor, ki so ga udeleženci poslušali z vidnim zanimanjem ter ga mestoma prekinili z živahnim odobravanjem toplo zahvalil.
Po tem govoru je podal poročilo tajnik združenja Osenjak.
Tajništvo je vedno obveščalo članstvo o vseh važnejših zadevah. Posebno pozornost je posvetilo prijavam za pridobnino,' dajalo pripomočke in nasvete, deloma je pa prijave tudi samo sestavljalo. Bilo pa je članstvu zadevah vedno na razpolago.
Združenje je s komasacijo občine Breg in Hajdina pridobilo 15 članov. Novo prijavljenih obratov je bilo 8, odjavljenih pa 17,
tudi v drugih
172 pri-
‘25,
Va-
bi,
da je bilo koncem leta 1935 članov. Pomočnikov je bilo javljenih 32, odjavljenih pa ostalo jih je koncem leta 142. jencev je bilo prijavljenih oproščenih pa 9. Koncem leta je bilo zaposlenih 40 vajencev.
Združenje je sprejelo 448 dopisov, odposlalo pa 351, skupaj 799. Končno je podal statistiko o obisku Trg. nadaljevalne šole. Poročilo je bilo zelo ugodno.
Nato je dobil besedo zbornični konzulent Žagar, ki je v svojih izvajanjih poročal o izpremembah, ki jih vsebuje novi finančni zakon glede taks, trošarin in davka na poslovni promet. Obširneje je seznanil članstvo s preurejeno računsko takso ter pojasnil članom razna vprašanja, katera so stavili, n. pr. o skupnem davku, o zadru-garstvu itd.
Nato je podal blagajnik združenja Vrabl Martin poročilo o blagajniškem stanju združenja:
Dohodki so znašali Din 29.995, izdatki pa Din 28.580-75. Podporni sklad se je dvignil od Din 3.(594 na Din 5.396-—.
Premoženja združenja je znašalo dne 31. decembra 1935 Din 60.613-—.
Poročilo nadzorstvenega od ho ra je podal Ivan Cvikl. V poročilu omenja delo združenja, ugotavlja,
da je bilo upravno poslovanje vzorno. Člani nadzorstva so vestno pregledali blagajno ter našli vse blagajniško poslovanje v najlepšem redu. V imenu nadzorstva predlaga zato priznanje upravi, zlasti pa blagajniku g. Vrablu. Nadalje predlaga razrešnico odboru. (Sprejeto soglasno.)
Sledila je razprava o proračunu za leto 1936, ki predvideva Din 10.300-— dohodkov, Din 34.650-— pa izdatkov. Primanjkljaj 24.350 Din se krije z članarino, ki se bo v tekočem letu pobirala v višini od 5—30 Din mesečno.
K proračunu poroča blagajnik g. Vrabl, da je uprava proračun za leto 193(5 zvišala za Din 5.000, to pa vsled tega, ker naroči 100 izvodov >Trgovsk«ga lista« nedeljske izdaje, članarina se je vsled tega novega izdatka le neznatno dvignila. V debati sta se oglasila k besedi Breznik Tomaž in Kostanjevec Alojz, ki sta želela nekatera pojasnita, katera jim je dal zbornični predsednik g. Jelačin. Po tem pojasnilu je skupščina proračun za leto 1936 soglasno sprejela.
Pri točki samostojni predlogi prečita tajnik Osenjak naslednji predlog:
Sklep občnega zbora z dne 18. marca 1930, da je za bodoče prepovedano pod kaznijo svojim članom razdeljevanje koledarjev kot novoletna darila svojim odjemalcem, je še vedno v veljavi, kljub temu pa predlaga uprava združenja, da se obnovi. Soglasno sprejeto.
Nadalje prečita pritožbo Tekstilno industrije v Varaždinu, proti razsodbi uprave združenja z dne 21. februarja 1936, s katero je uprava naložila Tekstilni industriji globo Din 1.000'— radi razdeljevanje novoletnih koledarjev. (Pritožba je bila prečitana.) Uprava združenja predlaga današnji skupščini, da razsodbo uprave potrdi, pritožbo Tekstilne industrije v Varaždinu pa zavrne. Soglasno sprejeto.
Pri slučajnostih se oglasi k besedi g. Milko Senčar, ter omeni, da je Zbornica v zadnjih letih živahno delovala, da so imeli predstavniki, ki so vodili razne depu-tacije, zlasti pa pri finančni direkciji zelo naporno delo. Izreka zbornici in njenim predstavnikom za iniciative pri oblastih kakor tudi za osebno neustrašenost prisrčno zahvalo. Nadalje g. Senčar predlaga, da se naprosi Zvezo, naj v Beogradu odločno nastopi proti nabavijalnim in konzumnim zadrugam.
Ker je bil dnevni red izčrpan in se ni nihče več oglasil k besedi, je predsednik g. Lenart zaključil lepo uspelo skupščino ob 23. 'A uri.
Ustanovitev sekcije trgovcev z radijskimi aparati
V četrtek, dno 26. t. m. so se zbrali v posvetovalnici Združenja trgovcev trgovci z radijskimi aparati. Izkazala se je nujna* potreba, da se ustanovi posebna sekcija trgovcev z radijskimi aparati. V ta namen je bil izvoljen poseben odbor, kateremu načeluje lastnik tvrdke Radio val, Dalmatinova ulica, Joža Štrukelj. Za njegovega namestnika je bil izvoljen Henrik Maire, lastnik tvrdke H. Suttner, za odbornike pa: Milan Klemenčič, Fran Bar, ravnatelj tvrdke Radio r. z. z o. z., Miklošičeva c,, Fran Bizjak, ter lastnik tvrdke Radio-Doberlet Milenko Doberlct, ki bo istočasno vodil tudi posle tajnika. Že na prvem sestanku se je ugotovila tesna povezanost skupnih interesov in zahtev. Odobril se je pravilnik sekcije, ki ga je odobrila Zbornica, ki določa vse podrobnosti glede rednega in uspešnega poslovanja sekcije. Na dnevnem redu so bila nato najvažnejša vprašanja, ki zadevajo to
stroko; zlasti se je razpravljalo o trošarini na radio-aparate in elektronke. “o akciji za izpremembo poštnega pravilnika, ter o prodajnih pogojih, o posredovalcih, carinskem vprašanju itd. Razmotri-valo se je tudi o vprašanju ustanovitve sekcije trgovcev z radio-aparati za vso Dravsko banovino.
Ustanovitev sekcije je pozdravil v imenu združenja tajnik g. šmuc, ji želel uspešno delo ter obljubil vsestransko pomoč jn zaščito uprave združenja.
Predsednik sekcije štrukelj se je v svojih izvajanjih, ko je razvil program bodočega dela, toplo zahvalil za izkazano mu zaupanje ter prosil navzočne, da ga pri njegovem delu podpirajo.
Prihodnja seja sekcije ho že v sredo 1. aprila t. I. Vsi člani novo ustanovljene sekcije so k seji iskreno vabljeni.
Širite »Trgovski list«!
r
Bz delovania lekcije trgovcev s špecerijskim blagom
V petek, dne 20. t. m. je bila v Ljubljani širša seja Sekcije trgovcev s špecerijskim in kol. blagom, na katero so bili vabljeni tudi zastopniki inkorporiranih občin, katere so se udeležili poleg številnih članov iz Ljubljane še Josip Stanovnik, Ivan Itahne, Rok Pcselj iz občine Udmat-Moste, nadalje Fran Kačar iz Zgornje Šiške ter Helena Kušar, Viktor Jeločnik, Henrik Bartl, Avgust Robežnik in Angela Miklič iz Viča-Rožne doline, dočim sta se Franja Novak z Viča in Anton Novak iz Štepa-je vasi oprostila. Tako je bilo na seji navzočnih 39 članov sekcije. Sejo je otvoril predsednik Anton Verbič, ki je uvodoma predvsem pozdravil številne članice in vse ostale. Namen sestanka je predvsem, da se ljubljanski tovariši seznanijo z novimi člani. Apelira na vse, da se tesno oklenejo tudi nadaljnjega dela in da delajo vsi složno in enotno za stanovske interese. Zlasti pa, da se vsi člani striktno drže navodil glede cen. Poudarja, kako neprimerno je izpeljana sedanja meja, ki gre v škodo posameznih trgovcev detaj-listov. Navaja posamezne konkretne primere, ki jasno potrjujejo njegove trditve, da bodo mestni trgovci izpostavljeni težki borbi in in ostri konkurenci okoliških trgovcev v škodo ljubljanske trgovine. Upa, da bo sedanja meja, ki je bolj političnega značaja, v doglednem času popravljena.
Nato se je razpravljalo o prostih skladiščih; ker pa je to vprašanje bolj individualnega značaja, se prepušča rešitev vsakemu posamezniku, da uredi to vprašanje v sporazumu z mestnim dohodar-stvenim uradom. Osnoval se je poseben pododbor za priključene občine, katerih naloga naj bi bila, da rešujejo nujne interne zadeve posameznih okrajev, kar bo le pospešilo hitro poslovanje sekcije. Na to je prešel na razpravo novo uveljavljenih taks, trošarin, poslovnega davka itd. Ugotovil je, da nova bremena ne prinašajo malemu trgovcu nikakih dobrih iz-gledov, pa bo zato treba še večje pozornosti, kako bo mogoče kriti bodoče režijske stroške in povi-šine davščine, ki bodo šle izključno v breme malega trgovca. Ugotovil je, da jih mali trgovci ne bodo zmogli, zlasti še z ozirom na povišane banovinske trošarine. Bavil se je tudi z zadnjim popisom zalog, ki pa ne bodo po njegovem mnenju vplivale na kako morebitno naknadno vplačilo, ker bi bilo to protizakonito.
Na to ja prešel na podrobno razpravo o posameznih postavkah povišanih občinskih trošarin ter je ugotovil, da nekatere presegajo meje znosnosti. Sekcija bo si n ila vse, da se ti pretirani poviški znižajo.
Predsednik Verbič je nato podal podrobno poročilo o bolniškem zavarovanju samostojnih trgovcev ter pozval vse, da vse agitirajo za čim številnejši pristop k tej koristni socialni ustanovi.
Nato je poročal podrobno o posameznih postavkah proračuna Združenja za leto 1935 in bodočega proračuna za leto 1936 ter ugotovil, da se je proračun za leto 1935 gibal v mejah skrajne sledljivosti in ni bil prekoračen, nasprotno je združenje prihranilo nekaj tisočakov. Izjavil je, da je na proračunski seji predlagal ustanovitev posebnega tonila za onemogle trgovce, kateri predlog je uprava soglasno odobrila in prosi, da navzočni na občnem zboru potrdijo proračun v celuti.
Glede davčnih odborov je pojasnil njih delovanje. Vsi člani inkorporiranih občin naj pošljejo članom davčnega odbora vse nji-
hove podatke o prejšnjih odmerah, da bodo člani lega odbora mogli v bodoče koristno zastopati njihove interees. Zahvaljuje se g. Peseljnu in g. Bartlu za njihovo vestno delovanje v davčnem odboru za ljubljansko okolico. Predsednik Verbič je nadalje poročal o krošnjarski nadlogi, o nabav-ljalnih zadrugah, Centralnem predstavništvu, še prav posebno pa se
je dotaknil vprašanja »Trgovskega lista« in apelira na vse, da naše stanovsko glasilo podpirajo, ki je edino v zaščito interesov malih trgovcev. Tudi o trgovskem zakonu je pojasnil, kakšne težkoče vladajo glede njegove potrditve. Izognil se ni tudi vprašanja vele-magazinov in preteče nevarnosti ustanovitve podjetja »Ta-Ta« v Ljubljani.
Splošne debate o vseh vprašanjih so se udeležili gg.: Kamenšok, Pezdir, Kolšek, Kačar, ga. Kušar, jeva, Jeločnik, Bartl itd. Končno je bilo sklenjeno, da bo prihodnji sestanek za okraj Vič-Rožna dolina v petek, dne 27. t. m. v gostilniških prostorih tovariša Pirnata na Viču.
Nato je predsednik Verbič zaključil sejo.
Reklama v	olimp
Kai se mi lahko od nie naučimo
(Nadaljevanje.)
Reklamni izdatki za olimpijsko leto so proračunjeni — podatke sem dobil v nekem političnem listu — na 80 milijonov mark. Že v preteklem letu so Nemci razdelili med razne potovalne pisarne in tujsko prometne urade 11-7 milijona prospektov in drugih propagandnih izdaj, ki so izšli v 19 jezikih.
Tudi industrijci se zavedajo važnosti olimpijskega leia. Časopis »Der Markenartikel« v svoji januarski številki z vso pravico označuje olimpijado kot posebno veliko priložnost za prodajo ter pripominja, da se bo tako ugodna prilika komaj še ponovila pred potekom ene človeške dobe. Zato priporoča velikopotezno in dobro premišljeno reklamo, ki naj se razteza po vsem svetu.
Ker so manjši trgovci pričeli prodajati »olimpijske slanike«, »olimpijske nogavice«, pa tudi razglednice, ki so datirale iz starejšega datuma, pa se niso mogle prodati* in jih opremili z epiteto-nom »olimpijske«, je »Werberat der deutschen Wirtschaft« dne
4.	decembra I. 1. natančno označb, kaj se sme prodajati z oznako olimpijskega simbola. Vsak tvor-ničar sme porabljati za svoj izdelek olimpijski znak petih krogov, vendar pa mora prej zanj dati svoj pristanek propagandni odbor za olimpijske igre. Smernice, ki jih je postavil v ta namen omenjeni odbor, se v glavnem glase v tem praven, da naj bodo olimpijski spomini vabeči izdelki nemškega gospodarstva; z njim naj inozemski obiskovalec nese s seboj košček Nemčije. Itd. Zavedam se prav dobro, da naloga reklamnega strokovnjaka ni samo v lem, da izdela dober reklamni načrt, temveč da mora gledati tudi na to, da je propagirano blago tudi dobro in da na nedostatke opozori izdelovalca, če bi jih sam ne videl, toda glavno njegovo delo je le reklama sama. Le samo sredstvo vidim in ne njegov namen v Cnnku nemško pisanega lista z imenom »Evropa«, ki izhaja v Parizu. Njegov članek od 29. februarja 1. 1. pod naslovom »Politično šolanje« mi potrjuje o vsestransko dobro zasukani reklami. »900 dijakov in dijakinj, ki znajo po več jezikov, se samo v Berlinu usposablja za vodnike in tolmače za olimpijske igre. 70 od teh jih je bilo že v Garmisch - Parten-kirchnu, kjer so se odlično uveljavili. Rjavi tisk prinaša vesele slike iz šolskega pouka, ki je zelo temeljit. Samo oni, ki napravi posebno skušnjo, se pripusti k tej važni službi. Poleg vodstva je v tej šoli najvažnejše politično šolanje ... Tudi tukaj se zopet vidi: Najvažnejše pri letošnjih olimpijskih igrah je propaganda nacionalistov, Komaj je lepa študentka dodeljena kaki inozemski delegaciji, že sloji, ne da bi se zavedala, z obema nogama v pasti gospoda Gr ebbelsa.«
V potrditev vsesplošne velikopotezne reklame naj navedem članek iz baš citiranega lista: »Gau-leiter Adolf Wagner je sklical ob zaključku olimpijskih zimskih prireditev vse v Ga-Pa zbrane policiste in žandarje m jim je napravil velik govor: «... da je imelo inozemstvo v preteklem času ne vedno po krivici o nas Nemcih poseb-
ne dojme. V Nemčiji je videlo deželo, kjer je bilo vse prepovedano. Poleg prepoved oznanjajočih tabel je videlo orožnika s sabljo, pikel-liavbo in z muštacami na ujedlji-veni obrazu, ki je brezobzirno izvajal načelo: »Prepovedano!«. V času zimske olimpijade pa je inozemstvo moglo dobiti čisto nov vtis o nemški policiji. Prepričalo se je lahko, da ni takšna kot si jo je predstavljalo, marveč da so ti ljudje možje, ki nemškemu ljudstvu pomagajo v vseh njegovih težavah. Presenečeno je bilo inozemstvo, ker orožniki in policaji niso imeli ne gumijevk in ne brk ...«
Preureditev nemške reklame
Kljub vsej skrbni pripravi in muogostranskim razmišljevanjem, pa tudi kljub vsem nasvetom in na videz trdnemu stališču, da so letovišča v Nemčiji našla one prave časopise, ki bodo z njimi mogla zajeti največ ljudi one vrste, ki so po okoliščinah v moči, si privoščili spremembo zraka in kljub zavestnemu izražanju, da se jim je posrečil najti način reklame, ki bo šel vsem do živega, vidim le neko negotovost, ki jo časih izražajo reklamniki bolj med vrsticami. Tudi do sedaj ni bila nemška tujsko prometna reklama izvedena tjavendan, temveč so se zanjo pripravljali s tem, da so povpraševali goste pa tudi družine o stvareh, ki jih priporoča analiza trga, na drugi strani pa so imeli precej točne podatke o tem, kdo in kje se čitajo listi, ki so v njih do sedaj največ reklamirali. Nemški in-serat, ki do sedaj ni imel uspeha, bo v tekočem letu individualno usmerjen. Morda prinese letos večje uspehe. Tuintam uide kaka beseda, po kateri se more sklepati, da premise, na koje se opirajo ljudje, ki imajo s tujsko prometno reklamo posla, niso povse zanesljive, dasi morajo služiti kot podlaga za način reklame in za opredelitev inseratov posameznim listom. Večkrat čujemo, da mora oni, ki se bavi z reklamo, imeti poseben intuitiven dar opazovanja in poseben čut, da more količkaj pravilno ravnati. Takozva-rii občutek koncem prstov (Finger-
spitzengefiihk) se večkrat omenja. Vidi se, da bo treba iti z razglabljanjem še globlje.
Kakor se čudno sliši beseda: občutek koncem prstov, tako ga poznamo vsi prav dobro in ne samo oni, ki se ukvarjajo z reklamo. Kolikokrat čujemo: »Nekaj mi je reklo, pa sem opustil dotično misel«. To je tisti notranji glas, ki ga Sokrates imenuje »dajmoni-on«, ki odloča, ko si razum ne zna več pomagati. Sokrates je rekel, da je vedno prav ravnal, kadar je sledil temu glasu. Naš Kojc bi mu morda rekel »klic prašile«. Spomnim se prav dobro, da je dajmonion tudi pri meni parkrat v življenju odločal. Ne morda pri izbiri listov za določeno reklamo, pač pa pri izberi načina reklame. Ležala sta pred menoj dva v bistvu popolnoma drugačna osnutka s serijo oglasov. Oba sta mi bila enako pri srcu, oba sta se mi zdela enako dobra, nobenega izmed njiju bi ne bil rad zavrgel. Toda obema ni bilo usojeno iskali odjemalcev. Takrat je moral odločevati notranji čut, glas, ki se vselej tedaj pojavi, ko se razum za hip zlekne k odpočitku za peč. Jasno pove brez vsakih razlogov, kaj je prav. Seve se takoj za tem pojavi razum in da svoj placet. Ta notra-ii,'r glas je tudi meni prav svetoval. Vem. Moji naročniki so bili zadovoljni. ..
V katerih listih treba inserirati?
Nemci priporočajo več inseratov individualno zaokroženih v strokovnih in v ženskih, pa družinskih listih poleg krajevnega časopisja neizvzemši velike dnevnike. Mislim, da je tak nasvet popolnoma p avilen. Izmed strokovnih časo-pi=^v sem že omenil pogreško, da se pri nas ne inserira za letovišča in zdravilišča v »Trgovskem listu«. Prav tako pogrešam te vrste inseratov tudi v ženskih listih. Američan pravilno označuje razliko možnosti vplivanja: Mož da dolar za blago, ki velja 50 centov, če ga potrebuje; ženska pa plača 49 centov za predmet od 50 centov, ki ji ni potreben. Zenski listi so povsod eno ir -d najboljših reklamnih sredstev.
Konkurzi • poravnave
Potrjuje se prisilna poravnava, ki jo je sklenil trgovec Albin Pri-strnik v Mariboru s svojimi upniki.
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju posestnika in trgovca Frana Pustotnika v Zgornjih Lokah pri Blagovici. Poravnalni sodnik Zupančič, poravnalni upravnik odvet. kand. Kornhauser. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču na Brdu dne 28. aprila ob 9. Rok za oglasitev do dne 23. aprila.
Končano je poravnalno postopanje trgovca Alberta Verdnika v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu.
Končano je poravnalno pošto, panje trgovke Antonije Karo v Motniku.
Potrjena je prisilna poravnava
trgovke Katice C®rlini v Celju. Plača 40% kvoto v 10 mesečnih obrokih.
Prodaja
V konkurzni zadevi Svetozarja Koserja ml., trgovca v Ljubljani, se bo konkurzno premoženje prodalo pod roko ali en bloc ali po partijah: klobuki, manufaktura, terjatve, čoln s kolesom. Podrobne informacije pri upravitelju odvetniku dr. Josipu Voršiču, Miklošičeva cesta 8. Ponudbe je predložiti upravitelju najkasneje do 31. marca.
Povpraševanja
Švicarska tovarna išče zastopnika za Jugoslavijo. Švicarska tovarna, ki izdeluje patentna sredstva za čiščenje parketov in za posode iz aluminija, išče zastopnika za Jugoslavijo. Interesenti naj se z navedbo referenc obrnejo s ponudbami na švicarski konzulat v Zagrebu, Draškovičeva ulica br. 30.
Politične vesli
Polkovnik Velčev in major Stan-
čev bosta najbrže pomiloščena v dosmrtno ječo.
Pogajanja med locarnskimi silami se gibljejo sedaj v teh smereh: Locarnske sile ohranijo še naprej svojo vzajemnost. Generalni štabi začno takoj s pripravljalnimi deli za sodelovanje. Locarnske države naj ev. sklenejo pakt o medsebojni pomoči. Pri Zvezi narodov naj sprožijo locarnske sile vprašanje, kako bi se v bodoče kršitve mednarodnih pogodb preprečile. Velika Britanija se zavezuje, da bo v pri-meru... brezuspešnih pogajanj a Nemčijo sklenila varnostno pogodbe s Francijo.
Angleški ministrski predsednik Baldwin je sprejel nemškega veleposlanika Ribbentropa ter imel z njim poldrugourni pogovor. Bald-win je Ribbentropu nujno svetoval, da Nemčija popusti in omogoči zmanjšanje napetosti med Francijo in Nemčijo. Ribbentrop je dejal, da so nemški ministri sedaj z volilno agitacijo tako zelo zaposleni, da res ne morejo izdelati še podrobnega nemškega odgovora.
Eden je izjavil, da je treba njegovo izjavo razumeti tako, da lo-carnska pogodba zanj ni niti najmanj sporna in da ne bi hotel biti oni minister, ki bi odpovedal angleški podpis na tej pogodbi. Vendar pa smatra, da so novi nemški predlogi baza za pogajanja.
V._ Ribbentrop je izjavil uredniku »Daily Maila«, da je Nemčija z vojaško zasedbo demilitariziranega Porenja pripomogla h konsolidaciji Evrope. Kajti šele sedaj je izpolnjen pogoj, da se more Nemčija kot enakopravna pogajati z drugimi silami. K temu presenetljivemu odkritju je treba g. Ribbentropu res čestitati. Zlasti še z ozirom na vest, ki jo priobčuje Perti-nax v »Echo de Pariš«.
Ribbentrop je po tej vesti udaril v Edenovem kabinetu s pestjo po mizi, skoraj tik po svojem prihodu v London. Pri tem je dejal: »če nočejo sporazuma z Nemci, potem nam res ni treba biti žal. Tem več pa bodo imele razloga druge sile, da bodo to obžalovale.«
Nemčija je pripravljena skleniti s Francijo ne samo za 25 let nenapadalni pakt, temveč tudi nenapadalni pakt, ki bi veljal za vse čase, je izjavil Ribbentrop nekemu angleškemu politiku.
Italija še vedno ni dala jasnega odgovora, temveč hoče na vsak način doseči, da se najprej prekličejo sankcije proti Italiji.
Pomorska konferenca je imela v četrtek zaključno sejo, na kateri so zastopniki Anglije, Francije in Združenih držav Severne Amerike podpisali novo pomorsko pogodbo. Italija in Japonska nista hotele podpisati nove pogodbe.
Na etiopski severni fronti se pripravljajo ob jezeru Ašanti odločilni hoji. Tako etiopska ko italijanska vojska prodira naprej. Italijanska letala so skoraj zasula etiopska mesta na južni fronti z letaki, v katerih pozivajo prebivalstvo, da stopi na njih stran in da zapusti mesta, ker se bo v kratkem začel generalni zračni napad na vsa ta mesta.
General Graziani je začel na vsej južni fronti z ofenzivo. Po italijanskih vesteh je italijanska vojska že zavzela mesto Sasabane.
Avstrijske oblasti so pozvale bivšega nemškega kancelarja dr. Wir-tha, da zapusti Avstrijo, ker je skušal vplivati na to, da bi se politično življenje v Avstriji demokratiziralo.
»Prager Tagblatt« končuje svoj uvodnik o sedanji evropski situaciji z besedami: »Pri nas je bilo mnogo ljudi razočaranih, ker je dala Anglija dovolj jasno razumeti, da zaradi češkoslovaške ne bo šla v vojno. Mi pa smo ji za njeno odkritosrčnost lahko hvaležni. An-glja ni naš zaveznik, imamo pa dovolj močnih zaveznikov, da moremo brez skrbi gledati v bodočnost.«
Hlinka ne vstopi v češkoslov. vlado, ker ni dr. Hodža pristal na to, da dobe Slovaki svoje posebno ministrstvo.
Češkoslovaška vlada pripravlja zakonski načrt, po katerem bi se špionaža kaznovala tudi s smrtjo.
Belgijski parlament je izglasoval izredna pooblastila belgijskemu vojnemu ministru.
Na rusko-mandžurski meji je zopet prišlo do krvavega boja med japonskimi in ruskimi četami. Kako je prišlo do boja, še ni znano, ker si japonska in ruska poročila popolnoma nasprotujejo. Tako japonski veleposlanik v Moskvi, ko ruski v Tokiu sta protestirala proti kršitvi meje.
Španija namerava uvesti splošno vojaško dolžnost.
Japonska vlada je prepovedala vse delavske proslave za prvi maj, ker je komunistična propaganda med delavstvom že premočna.
Stran 5. *
Denarstvo
Občni zbor Zveze induttriicev
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 22. marca navaja te izpremembe (vse v milijonih Din):
Zlata in devizna podloga se je skupno povečala za 2,6 na 1503,5. Zlato v blagajnah se je dvignilo za 12,0 na 1443-5, zlato v tujini pa se je zmanjšalo za* 0,4 na 46,3. Devize so se dvignile za 0-15 na 13,5.
Devize, ki ne spadajo v podlogo,
so se povečale za 0,9 na 295,8. vsota kovanega denarja v niklju in srebru pa za 16,7 na 407,9.
Posojila so se skupno zmanjšala za 13,39 na 1637,6, in sicer eskontna za 12,6 na 1384,9, lom-Ibandna pa za 0,7 na 252,5.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 48,9 na 4822,8, obveze na poka* pa so se povečale za 56,49 na 1586,09. Obveze z rokom so se zmanjšale za 3,5 na 80 7, razna pa-.siva pa so se povečala za 2,49 na 168,0.
Skupno kritje se je zvišalo na 30,14%, samo zlato pa na 28,94%.
Odlog plačil je dovoljen:
Hranilnici in posojilnici v Dramljah za 6 let za dolgove, nastale do 14. novembra 1935. Obrestna mera za slare vloge po 3%.
Kmečki hranilnici in posojilnici v Križevcih (Prekmurje) za dobo 6 let za dolgove, nastale do 1. januarja 1936. Obrestna mera za stare vloge 2%.
Hranilnici in posojilnici pri Mali Nedelji za 6 let za dolgove, nastale do 30. decembra 1935. Obrestna mera za stare vloge 3%.
Hranilnici in posojilnici v Petrovčah za dobo 6 tet za dolgove, nastale do 18. novembra 1935. Obrestna mera za slare vloge po 2 odstotka.
Hranilnici in posojilnici pri Sv. llijn v Slovenskih goricah za dobo 6 let za dolgove, nastale do 25. decembra 1935. Obrestna mera za slare vloge 2%.
Kmečki hranilnici in posojilnici v Šmartnem "b Paki za dobo 6 let, za dolgove, naslale do 23. januarja 1936. Obrestna mera za stare vloge 2%.
Kmečki hranilnici in posojilnici v Vitanju za dobo 6 let za dolgove, nastale do 2. novembra 1935. Obrestna mera za stare vloge 2%.
Devalvacije marke ne bo
Direktor Reichsbanke Brink-niann je v »Deutscher Volksvvirtu« objavil članek, v katerem pravi, da je devalvacija marke čisto nemogoča. Res je sicer, da bi razvrednotenje marke olajšalo nemški izvoz, toda mnogo težji razlogi govore proti razvrednotenju. Inflacija je še ljudem v spominu in zato bi osrečevaJci izgubili vse zaupanje, kapitalni trg pa bi prišel v brezupen nered. Tudi dviga cen ne bi bilo mogoče preprečiti. Upoštevati pa je treba še to, da je 80% vseh nemških zunanjih dolgov zaključenih v tujih valutah in da -bi se obrestno breme v pi imei u j a/.vredno te nja marke zelo povečalo. Vrhu tega pa bi se podražil tudi ves uvoz. Za njegovo plačilo bi bil potreben mnogo večji izvoz. Inflacija torej ne bi prinesla Nemčiji nobenega olajšanja, Kako pa bodo vplivali silni oboroževalni izdatki Nemčije na marko, o tein ni omenil direktor Brinkmann niti besede.
*
Kmetska posojilnica na Vrhniki
ima svoj 54. redni občni zbor v torek, dne 7. aprila ob pol treh impoldne v zadružni pisarni. Dnevni red običajen.
Poročni prstani smejo imeti v Nemčiji le še 8 karatov čistega zlata.
Hranilne vloge v japonskih bankah so začele po zadnji vojaški revolti v februarju, ko je bil od vojaških upornikov umorjen finančni minister Takahaši, silno padati
V petek popoldne je bil v posvetovalnici Zbornice občni- zbor Zveze industrijcev, ki je bij odlično obiskan, po svojih sklepih in poročilih pa vseskozi plodonosen in pozitiven.
Občni zbor je otvoril in vodil predsednik Zveze Anton Krejči, ki je konsta tiral pravilno sklicanje občnega zbora in njegovo sklepčnost. S toplimi besedami je pozdravil vse navzočne, zlasti pa predsednika Zbornice Ivana Jelačina in tajnika dr. Plessa, zastopnika mestne občine dr. Freliha ter zastopnike tiska.
Nato je predlagal, da se odpošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., kar je zbor sprejel z navdušenjem. Prav tako je bil soglasno sprejet predlog, da ee pošljejo pozdravne brzojavke predsedniku vlade dr. Stojadino-viču, notranjemu ministru dr. Korošcu. ministru dr. Kreku in banu dr. Natlačenu.
Nato je podelil besedo zborničnemu predsedniku Jelačinu, ki se je za pozdrav zahvalil ter želel občnemu zboru najlepši uspeh.
Predsednik Krejči je nato imenoval za zapisnikarja tajnika Gorupa, za overovatelja zapisnika pa gg. Rojino in Hutarja.
Po sprejetju zapisnika zadnjega občnega zbora je podal predsednik Krejči svoje predsedniško poročilo, ki je bilo krasno sestavljeno in vsebinsko nad vse tehtno in vsega upoštevanja vred mo. (Poročilo bomo objavili v eni prihodnjih številk.)
Proti zapostavljanju Slovenije
K debati o predsedniškem poročilu, ki je bilo sprejeto z odobravanjem, se je oglasil k besedi gen. ravnatelj TPD Skubec ter ob splošni pozornosti občnega zbora dejal: V poročilu predsednika pogrešam važno točko, da se namreč ne omenja, kako se sistematično demontira slovenska industrija. To se tiče tako železne industrije, še prav posebno pa premogovne. Še včeraj je prometni minister v svojem e.kspozeju v senatu izjavil, da iz splošnih državnih interesov ne more odobriti, da bi se priznali slovenskim premogovnikom pri železniških premogovnih dobavah isti kontingenti ko dosedaj. Proti temu stališču se moramo boriti z vso odločnostjo. (Klici; Tako je!) Popolnoma nemogoče in nesprejemljivo je to stališče prometnega ministra, ki pomeni, da se hoče nekatere pokrajine čisto izstradati, drugim pa dati vse! Za timoški basen, za hrvatske premogovnike ni nobenih zmanjšanj dobav, samo Slovenija naj plača ves račun. To načelo ne sme obveljati in zato prosimo kr. vlado (klici: Ne prosimo, temveč zahtevamo!), da se tudi Sloveniji priznajo in dajo iste pravice, ko drugim pokrajinam. Zveza industrijcev naj v tem smislu tudi nastopi. (Živahno odobravanje.)
Nato je podal gen. tajnik Zveze inž. Milan Štuklje poročilo o proračunih in računskih zaključkih za leta 1933/1934, 1934/35 in 1935/36.
Računski zaključki izkazujejo povprečno okoli 780.000 Din dohodkov in so bili doseženi vsako leto manjši prihranki.
V imenu nadzorstva predlaga r. Pavlin razrešnico upravi ter je
bil njegov predlog soglasno sprejet.	'
Sledila je naslednja točka dnevnega reda:	izprcnicmba pravil.
Predsednik Krejči poroča na kratko o glavnih izpremembah. Pravila so bila doslej glavni vzrok vseh nesoglasij, ki so se pojavila v Zvezi. Sedaj so ta nesoglasja odpravljena. Prišli smo namreč do prepričanja, da je za Zvezo bolje, če je prostovoljna ko pa obvezna organizacija. Zveza industrijcev bo zato v bodoče zopet poslovala na podlagi zakona o društvih, zbo-
rih in posvetih in ne več na podlagi obrt. zakona. Zato odpadejo iz pravil tudi vse določbe, ki so bile vnesene v pravila na podlagi obrt. zakona. V novih pravilih ni več pluralne volilne pravice, temveč ima vsak član le en glas. Uprava Zveze bo štela v bodoče mesto 32 odbornikov le 12 poleg predsednika in podpredsednika. Vsak odbornik pa zastopa en odsek. Nova so tudi določila glede članskih prispevkov. To so glavne izpremembe.
Nato je začel tajnik ilr. Golja či-tati nova pravila Zveze industrijcev.
Ko so bila pravila prečitana, se je prešlo na glasovanje in so bila sprejeta pravila, prav tako pa tudi računski zaključki in proračun.
Nato se je prešlo na volitve, ki so dale ta rezultat.
Za predsednika je bil izvoljen inž. Milan Lenarčič, za podpredsednika pa dr. Vrhunec ter je s tem Zveza poudarila, da hoče posvetiti posebno pažnjo lesni in premogovni industriji, ki sta danes najbolj ogroženi. Soglasno so bili nadalje izvoljeni:
V odbor:	•
Člani: Vence Jnkil, Franc Heiii-rihar, Viktor Naglas, Zdenko Knez,
»Slovenec« je nejevoljen, ker je intervenirala pri finančnem ministru deputacija ljubljanskih davkoplačevalcev protii čezmernemu zvišanju mestnih davščin v Ljubljani. Nič manj ko 10 milijonov Din naj bi le davščine iztisnile iz ljubljanskega prebivalstva, kakor da že ni ljubljansko prebivalstvo več ko preveč obremenjeno z davki. Vsi opomini, vsa opozorila zastopnikov gospodarskih stanov v obč. svetu, da Ljubljana tako silno zvišanih davščin ne zmore, so bila zaman. Prav tako so bili odbiti vsi kompromisni predlogi. Pri takšni malo preudarni nepopustljivosti odločilnih gospodov na občini pač davkoplačevalcem ni preostalo nič drugega, kakor da so opozorili finančnega ministra, kako se s čezmernimi davščinami uničuje gospodarska in davčna moč prebivalstva. V posebnem članku smo opozorili gospode, da oni s svojo nepopustljivostjo škodujejo občinski avtonomiji, a tudi to opozorilo niso hoteli slišati. Zato je moralo priti do tega, da je
Lep poslovni jubilej uglednega mariborskega trgovca
Dne 26. marca je praznoval znani in ugledni mariborski trgovec g. Maks Jaš 40-letnico svojega poslovnega dela. Za naše razmere je to lep jubilej, zlasti kadar je zvezan s takimi poslovnimi uspehi, kakor se z njimi lahko opravičeno ponaša g. Jaš.
Rodbin je iz Mislinja, kjer je bil njegov , oče delovodja mislinjskih fužin. Kot četrti med šesterimi otroki se je rodil Maks 26. septembra 1880. Še ko je bil v ljudski šoli, je prišel k sloveči trgovini Rajmunda Jaklina v Mislinju, kjer se je tako mimogrede učil v trgovini 4 leta. Potem ga je oče poslal v Celovec, kjer je vstopil kot vajenec pri tvrdki Karol Pfliiger. Tu se je začela prava učna . doba. ki je trajala tudi 4 leta. Leta 1900. je bil oproščen. Prva služba mu je bila v trgovini Korošec v Mariboru v Gosposki ulici Pozneje je prišel h Kavčiču in nazadnje k tvrdki Quandesf. Iz Maribora ga je zaneslo na Dunaj. Prišel je v veletrgovino Julija Meinla. Na Dunaju se je poročil s svojo sedanjo blago življenjsko družico. Iz Dunaja ga je tvrdka Meinl poslala v Ljubljano kot poslovodjo svoje 'amošnje podružnice. Ostal je lam
Avgust Praprotnik, Marica Majdič, Kranj, Avgust VVestcn, Celje, Albin Prepeluh, Avgust Kuster, Josip Hutter, Maribor, ing. Boris Hribar, ing. Milko Pirkmajer. — Namestniki: Anton Gerzinič, Niko Jakil, ing. Vladimir Remec, Gui-don Rirolla, dr. Milan Lilleg, ing. Fran Ruch, dr. Evgen Kanskv, dr. Ciril Pavlin, dr. Volko Klinični. Šoštanj, Anton Božič, Kranj, Metod Dular, Grosuplje, ing. Zadravec, Središče ob Dravi.
V nadzorstveni odbor: Anton Drobnič, Podgorica, ing. Herman Hieng, Lesce, Evgen Lovšin, Ivan Kus, Loški potok, Anton Tavčar, Maribor, ing. Anton Ru-dež, Ribnica.
V častno sodišče:
Dr. Fran Windischcr, dr. Kozina Ahačič, Tržič, ing. Jernej Zupanc, Lancovo, Joža Gašperšič, ing. Franjo Pahernik, Vuhred.
Za delegate v Centralo industrijskih korporacij pa: Ing. Milan Lenarčič in Zdenko Knez.
Po končanih volitvah se je zahvalil za dosedanje zaupanje predsednik Krejči, ki je dolgo vrsto let deloval v odboru Zveze, pa tudi bil tri leta njen predsednik. Nada-Ije se je zahvalil za izvolitev še inž. Milan Lenarčič.
posebna deputacija gospodarskih stanov odpotovala v Beograd, da na podlagi že izdanih predpisov finančnega ministrstva obvaruje ljubljansko trgovino, obrt, podjetnost in hišno posest pred novim propadanjem. Da je bil v tej de-putaciji tudi g. Soss kot predsednik Združenja trgovcev, je le naravno in vse trgovstvo, pa naj bo tega ali onega prepričanja, mu je za njegovo požrtvovalnost le hvaležno. Prepričani pa smo tudi, da bi slišal g. Soss prav težke očilke, če ne bi odšel z deputacijo in baš s strani, ki je »Slovencu« blizu, bi se mu reklo, kakšen predsednik združenja trgovcev je, če do skrajnosti ne brani interese trgovstva, kadar so ti tako zelo ogroženi ko sedaj, ko se hoče iz Ljubljane iztisniti kar za 10 milijonov novih davkov!
Zakaj potem to razburjenje? Zakaj ta nejevolja? Zakaj pa niste bili toliko uvidevni, da bi vsaj nekaj popustili in tudi proti zvišanemu ljubljanskemu proračunu ne bi bilo nobene pritožbe?
do začetka vojne, ko je moral tudi on zamenjati poslovne prostore z vojašnico in zgrabiti za puško. Po vojni se je naselil najprej v Ljubljani, kjer je otvoril trgovino v družbi trgovca Fabjančiča. Leta 1921. pa ga je privabil Maribor. Bil je slučaj, da se je takoj po prihodu v Maribor srečal na ulici s sedanjim svojim družabnikom Lesjakom, ki je imel svojo trgovino, pa je pravkar iskal druge primernejše in boljše trgovske lokale. Oba sta se poznala še od tedaj, ko je g. Jaš služboval v Mariboru. Staro prijateljstvo je bilo hitro obnovljeno in -srečanje se je končalo z ustanovitvijo družabne pogodbe in nove trgovine Jaš & I esjak. ki je odprla svoje lokale v Ulici 9 oktobra, kjer jih ima še danes. Podjetje se je lepo razvijalo in je danes po zaslugi, sposobnosti in delavnosti obeh gg družabnikov eno vodilnih svoje stroke v Mariboru. Obenem, s 40. letnico poslovnega udejstvovanja g. Jaša je tudi trgovina Jaš & Lesjak slavila 15-letnico svojega obstoja. Gospodu Jašu iskreno čestitamo k njegovemu jubileju, in mu želimo še mnogo takih lepih dogodkov v življenju. • podjetju, v katerem se udejstvuje, pa jstotako še nadaljnji in vsestranski napredek.
SLOVENU - TRJUtSPORI
Ljubljana
Telefoni: 27-18. 37 18.
37-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih urah.
Strojni transporti
Specialno podjetje za ekspedicijo in prevoz vseh vrst strojev, kompletnih instalacij za tovarne — Oskrba dovoljenj za carinoprosti uvo* strojev vsake vrste — Vsa pojasnila brezplačno!
Zunanja trgovina
Naš uvoz bo reguliran
Kakor se poroča iz Beograda, je trgovinski minister že pristal na predlog Narodine banke, da se s pomočjo deviznih predpisov regulira uvoz. Zaenkrat bi se na ta način urejaj samo uvoz iz Nemčije in Francije. Sestavil se bo poseben seznam predmetov, za katere bodo veljali ti novi predpisi.
Nemški devizni domping in industrijske države
Zastopniki nekaterih industrij v Švici, Češkoslovaški, Poljski. Avstriji in Madjarski pripravljajo akcijo, da njih vlade interveniraio pri naši vladi zaradi deviznega dumpiga, ki ga izvaja Nemčija na jugoslovanskem trgu. Zaradi tega dumpinga je nemško blago na jugoslovanskem trgu za 25 do 30% ceneje in zato druge industrije ne morejo prodajati svojih izdelkov. Obenem pa nameravajo le industrije odgovoriti na nemški dum-ping z istim sredstvom ter znižati cene svojih izdelkov na nivo nemških cen. V zvezi s tem je treba zabeležiti tudi izjavo francoskega poslanika Dampierra, da je francoska vlada dala v zadnjem času v obliki kontingentov jugoslovanski izvozni trgovini razne ugodnosti, ki pomenijo efektivno vrednost okoli 20 milijonov Din. Upa pa, da se bo mogel izvoz Jugoslavije v Francijo v najkrajšem času ge povečati.
Trgovina Rusije
Ker se je dvignil življenjski standard v Rusiji, je vlada sklenila, da zmanjša izvoz nekaterih predmetov. Tako se bo zmanjšal izvoz bombažnega blaga zn 65%, lanenih proizvodov za 60%, prediva za 40%, porcelana za 33%, stekla za 8% in okenskega stekla za polovico. Popolnoma bo ustavljen izvoz oljnatih rastlin, konzerv in jajc ter nekaterih vrst sadja. Zelo bo omejen tudi izvoz rib, ritmih konzerv in krzna.
•
Francija je znižala uvozno takso
na blago iz Španije, Jugoslavije in Brazilije od 6‘4 na 2%.
Zaradi rastočega uvoza iz Japonske je finančni minister predpisal, da je za uvoz iz Japonske potrebno posebno predhodno devizno dovoljenje.
Bolgarska je v želji, da'izkoristi sedanje oboroževanje za večji izvoz orehovega lesa, razveljavila naredbo, da smeta izvažati orehov les le Zadružna banka in Drž. kmetijska banka ter dovolila izvoz tudi zasebnikom. Zaloge orehovega lesa znašajo na Bolgarskem približno 2000 ton.
V Sofijo je prišel zastopnik neke velike angleške uvozne družbe, ki se je dogovoril, da bo Anglija to jesen uvozila iz Bolgarske vsak dan 20 vagonov grozdja. V dveh mesecih bo torej uvozila 1200 vagonov grozdja. Lani je izvozila Bolgarska v AngPjo samo 280 vagonov. Tudi mi bi mogli izvoziti znatne količine grozdja v Anglijo, če bi bili tako organizirani ko Bolgari in če bi pošiljali v tujino tako kvalitetno grozdje kakor ga po-šiliajo Bolgari.
Romunski ministrski svet je povišal ceno za koruzo na 30.000 lejev za vagon, ker se le povišala tudi cena argentinske koruze.
Braziljska vlada je odpovedala 1. 1930. sklenjeno trgovinsko pogodbo z Nemčijo.
Promet v Sueškem prekonu je dosegel v januarju 2 93 milijona reg. ton. Od leta 1930. še ni bilo tako živahnega prometa.
Nepotrebno
lOletnica pevskega zbora Slovenskega trgovskega društva v Mariboru
Pevski zbor Slovenskega trgovskega društva v Mariboru je slavil v soboto dne* 21. marca pomemben jubilej. Dočakal je 10. letnico svojega obstoja v polnem razvoju svojih sil in je proslavil ta dogodek z velikim javnim koncertom v veliki dvorani Narodnega doma. Pevski zbor se je osnoval pred desetimi leti v okviru Slovenskega trgovskega društva na pobudo takratnega predsednika veletrgovca Vilka Weixla. Namen zbora Je bil, zbrati v svoj krog trgovsko mladino ter gojiti med njo in trgovskim svetom tesnejše družabne stike. Namen, s katerim je bil zbor ustanovljen, je bil takoj ludi dosežen. Delovanje zbora sicer v javnosti ni bilo ;vidno, tembolj pomembno pa je: bilo na znotraj. Za svojo 10. letnico je priredil zbor svoj prvi javni koncertni nastop v večjem ■obsegu, ki je res vsestransko Uspel. Koncert je bil lep družabni dogodek, ki je združil odlične predstavnike mariborskega javnega življenja s trgovci in pred-stavitelji poslovnega sveta. Zbor je s svojim nastopom krepko potrdil lep sloves, ki ga uživa. Pod vodstvom svojega dirigenta Cibiea je izvajal zanimiv iir pester program, po večini izpolnjen z narodno pesmijo, ki so jo pevci podali izredno občuteno in lepo. Spored je bil spretno sestavljen ter je predstavljal nekak zgodovinski razvoj narodne pesmi v Mariboru. Zbor je izvajal pesmi skoraj samih mariborskih skladateljev A. M. Slomška, F. Stegnarja, p. Hudovernika, O. Deva, H. Vogriča, V. Parme. Tem so sledile moderne skladbe Adamiča in Pavčiča. Posebno zanimanje je vzbudila najnovejša Mirkova skladba »Tožba in sodba«, prirejena po šaljivi narodni pesmi iz Zagorja. Skladatelj je posvetil pesem zboru v prvo izvajanje. Veliko odobravanje sta izzvala tudi nastopa priznanih mariborskih solistov Faga-nellija in Ferlana, ki ju je spremljala na klavirju gospodična Nastja Mirkova. Po koncertu se je vršila uspela prosta zabava.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 28. marca objavlja: Pravilnik o izpremembah pravilnika o prehrani in obleki obsojencev kazenskih in drugih podobnih zavodov — Popravek k naredbi o določitvi nevarnostne tabele za zavarovanje nezgod — Odločbo o kontroli kozmetičnih predmetov — Odločbo ministra za socialno politiko in nar. zdravje glede nove farmakopeje — Telefonski promet z Avstrijo in Grčijo
VERLIČ JOSIP, LJUBLJANA
lastnik tvrdke	==
ANI. KRISPER COLONIALE, Iyrševa c. 31	|
U STA H 0 VLJ ENA LETO 1634	■
Telefon št. 22-63 Brzojavi: Krtspercoloniale	=
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe -- Vele-	J
pražarna kave - Mlini za dišave	m
Zaloga špirita, raznega žganja in ko-	m
njaka ter vseh vrst mineralne vode	^
Točna postrežbal Ceniki na- razpolago^ ||
POSLOVNA HIŠA
SKLADISCA
Dobave - licitacije
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 30. marca ponudbe za dobavo razne železne pločevine in borovih desk; do dne 7. aprila o dobavi kompletnega ventilatorja (Schraubenlufter) in 50 kg čebelnega voska.
Licitacije:
Dne Z. aprila bo v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo olja, kisa, kave, paprike, ka-vinih konzerv, ječmena, čaja in cikorije.
Dne 4. aprila bo pri ekonomskem odelenju gen. direkcije drž. železnic v Beogradu ofertna licitacija za dobavo 57.220 kg okroglega železa raznih dimenzij; dne G. aprila za dobavo 31.465 kg raznih žičnikov in 811.650 kg kalcijevega karbida; dne 8. aprila za dobavo železa za pritrjevanje kolesnih obročkov in železnih raz-cepk (zatikačev) raznih dimenzij; dne 9. aprila za dobavo raznih železnih lesnih vijakov in železnih verig (navadnih, za vagonske ročice in kalibriranih).
Nova francoska tvornica v Slavonskem Brodu
Zastopniki neke francoske družbe se pogajajo z občino v Slavonskem Brodu glede odkupa zemljišča, na katerem bi postavili novo tvornico za impregniranje lesa. Tvornica bi v glavnem izdelovala železniške prage, telefonske droge in neke druge predmete. Tvornica pa bi izdelovala tudi kre-ozotno olje, ki se uporablja za impregnacijo in tudi za zdravila.
Tečaji so se popravili
Po velikem padcu, ki je nastal zaradi nemškega nastopa, je zavladalo na velikih borzah zopet mirnejše razpoloženje, da so se tečaji na vseh borzah popravili, razen na milanski, kjer so tečaji nazadovali. Tako je milanska borza stalna izjema. Ko so povsod tečaji nazadovali, so se na milanski dvignili in ko so drugod rastli, so na milanski nazadovali. Gibanje tečajev kaže ta tabela:
Koncem 1927 = 100%	7.3.	14.3.	21.3.
London	809	784)	801)
Pariz	51.7	49-6	50-7
Berliu	36‘8	35‘7	305
Bruselj	400	36-8	38-4
Milan '	105-7	107-1	106-4
Dunaj	47-5	46-2	48-0
Praga	81-7	79-5	81-2
Curih	41-0	39-9	40-7
Amsterdam	39-6	38-7	39-3
Stockholm	19-5	18"5	20-0
New York	95-3	91-3	99-3
Mednarodni borzni indeks, ki je pretekli teden nazadoval od 58-1 na 56-6 odstotka, se je sedaj zopet popravil na 58-3 Odstotka.
v	barva, plesira In
7p u 9i uran kemifn° •Da*1
LC I Ul IIII obIeke klobuke itd. Skrobi ia svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in Uka domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3. Telefon št. 22-72.
Ml« d trgovski pomočnik
mešane stroke proBi za službo. Gre za samo hrano in stanovanje. Ponudbe na upravo pod ..pomočnik"
Pohištvo
Erman&Arhar
ŠT. VID
Stalna razstava
Jedilnice, spalnice, kuhinje pod ugodnimi plačilnimi pogoji — Ogled fudi ob nedeljah________________________________
Doma in po svetu
Občinske volitve bodo oktobra meseca v vsej državi, kakor je napovedal v svojem ekspozeju pred senatom notranji minister dr. Korošec. Volitve bodo tajne. Tudi v mestnih občinah bodo najbrže še letos volitve. Minister dr. Korošec se je izjavil proti temu, da bi bila tretjina občinskih svetovalcev imenovana od vlade. Skupščinske volitve pa ne morejo biti prej, dokler ne nastane v državi potrebno pomirjenje javnosti. Velik del senatorjev se je s tem mnenjem dr. Korošca strinjal.
O vladni politiki je dejal dr. Korošec, da hoče ona postopoma obnoviti demokracijo. Zato pomeni sedanja vlada tudi nov režim.
Predsednik vlade dr. Stojadino-vič je imel pred glasovanjem v senatu velik govor, v katerem je dokazoval, da ni upravičeno stališče večine finančnega odbora glede zavrnitve nekaterih amandmanov finančnega odbora. Koncem svojega govora je apeliral na senat, da se zaveda svoje odgovornosti in da države z zavrnitvijo nekaterih točk finančnega zakona ne potisne v vrtinec negotovosti. Za dr. Stojadi-novičem je branil stališče večine finančnega odbora dr. Kramer.
Nato se je prešlo na glasovanje in. je pri poimenskem glasovanju glasovalo 41 senatorjev za predlog večine in za izpremembo finančnega zakona, 37 senatorjev pa za neizpremenjen sprejem finančnega zakona. Proračun sam je že pred tem senat soglasno sprejel. Od Slovencev sta glasovala za vlado: dr. Gregorin in dr. Korošec. Finančn zakon bo sedaj vrnjen v skupščino, ki mora sklepati o predlaganih izpremembah senata.
Na letni skupščini trgovcev s kurivom v Beogradu, ki je bila v nedeljo, se je konstatiralo, da je bil letos zaslužek trgovcev posebno slab. Najhujšo konkurenco povzročajo trgovcem oficirji in vojni uradniki, ki prodajajo svoja »sledovanja« zasebnikom. Isto da delajo tudi železniški uradniki.
Premogovniki v Aleksincu, last belgijske družbe, ki ima svoj sedež v Bruslju, izkazujejo za 1. 1935. 3'3 milijona frankov čistega dobička. Glavnica družbe znaša samo 6 milijonov frankov, L. 1933/34 je izplačala družba za dividende 0'3 milijona frankov, za 1. 1934/35 pa bo izplačala 16 milijona frankov.
Tvornica za vrvi in tekstilne izdelke v Odžacih je imela lani 0'84 milijona Din izgube. Delniška glavnica družbe znaša 4 milijone dinarjev.
Akcija »Gospodarske sloge« se je razširila tudi na dalmatinske ribiče, ki pa hočejo poleg tega s pomočjo ribarskih zadrug izločiti vse posrednike.
Vpisovanje na zagrebški univerzi je podaljšano. Dijaki pa izjavljajo, da se ne bodo vpisali, dokler se ne sprejmejo njih zahteve. Tudi če bi izgubili semester, ne bodo odnehali.
Dolgoletni župan Skoplja Josip Mihajlovič, ki se baš nahaja na ženitovanjskem potovanju, je bil razrešen svoje dolžnosti.
Novo filmsko podjetje nameravajo ustanoviti v Beogradu s pomočjo neke nemške družbe. Glavnica novega podjetja bi znašala dva milijona dinarjev. .	.
Predsednik Združenja vojnih invalidov Nedič je demisioniral, a ni osrednji odbor sprejel njegove de-misije.
Za šahovsko prvenstvo Jugoslavije se bo odigral turnir v Novem Sadu v, dneh od 5. do J25. aprila. Od Slovencev se udeleži turnirja Vasja Pirc.	....
Dve novi meščarfski šoli je ustanovil prosvetni minister, in sicer v Mariboru II. deško meščansko ter v Zagorju ob Savi meščansko šolti.
Bivši upravnik novosadske policije, sedaj banski svetnik na Cetinju, je bil obsojen na 1200 Din globe, ker je na dan petomajsklh volitev zadržal v policiji dr. Matiča, ki je bil kandidat na dr. Mačkovi listi.
Sovjetska Rusija je dobavila za cementarno v Beočinu pred kratkim 3200 ton premoga.
Nemški državljani, ki žive v Jugoslaviji, se bodo tudi udeležili nemških parlamentarnih volitev. Poseben parnik jih bo prepeljal iz Sušaka ali Splita na odprto morje in potem bodo na parniku volili. Ni dvoma, da bo le malo nemških državljanov, ki bi zamudili ugodno priliko za brezplačen izlet na morje.
Aleksander Glazunov, svetovno znani ruski komponist, je umrl v Parizu.
Smrtno kazen nad polkovnikom Velčevim in majorjem Staničevem
je bolgarsko vojno kasacijsko sodišče potrdilo. Smrtna kazen bi se sedaj morala izvršiti v nekaj dneh, če kralj obeh obsojencev ne pomilosti. šovinistično bolgarsko časopisje je začelo ostro kampanjo, da se smrtna kazen izvrši, treznejše časopisje, ki ni v taboru Velčeva, pa zahteva: milost, da se politične razmere na Bolgarskem ne poostre še bolj.
Arsen Stambolijski, sin Aleksandra Stambolijskega je bil od boL garske policije aretiran.
Orjaška ladja »Queen Mary«, največja ladja na svetu, je odpotovala na svoje prvo potovanje čez Atlantski ocean. Vsi Angleži so prepričani, da si bo ladja že na prvi poti pridobila modri trak.
Velika železniška nesreča je bila v sredo zjutraj na železniški progi Rim-Firenze. število smrtnih žrtev je zelo veliko.
Prvo letališče v Porenju bo otvorjeno že 1. aprila in bo v njem 27 letal. .
Veliko trimotorno Ford-letalo je v bližini Amecameca v Mehiki strmoglavilo na tla in se popolnoma razbilo. Vseh 12 potnikov in pilot so mrtvi. Med mrtvimi je tudi bivši vladajoči princ v. Lippe in njegova soproga.
Tržna poročila
Mariborski trg
Na sejem dne 24. t. m. je bilo pripeljanih 10 konj, 18 bikov, 140 volov, 410 krav in 15 telet, skupaj 593 kom. Cene so bile (za kg žive teže): debeli voli 3-50 do 4, poldebeli voli 3 do 3-50, plemenski voli 3-20 do 3-60, biki za klanje 3 do 3-50, klavne krave debele 3 do 3-60, plemenske krave 2-50 do 3, krave za klobasarje 1-80 do 2-50, molze krave 3-25—4, breje krave 3-25 do 4, mlada živina 3 do 4-80, teleta 5 do 6. Prodanih je bilo 356 živali. — Mesne cene: volovsko meso I. vrste 1 kg 8 do 10, II. vrste 6 do 8, meso od bikov, krav, telic 5 do 6, telečje meso I. vrste 8 do 10, II. vrste 5 do 6, svinjsko meso sveže 8 do 12. — Prihodnji sejem bo dne 31. marca.
Zagrebški tedenski sejem
Zadnji zagrebški tedenski sejem je bil slabo obiskan, ker je bil sejem zaradi praznika preložen od srede na četrtek. Povpraševanje je bilo zelo slabotno in so zato cene padle. Krave so se pocenile za 50, prvovrstni voli pa za 10 par.
Dogon in prodaja živine: 16 bikov, 235 krav, 51 junica, 32 juncev, 38 volov, 105 telet, 132 konj
in žrebet, 52 ovc in jarcev, 240 prašičev in 150 pujskov.
Cene; (za kg žive teže) biki po 3 do 34)0, krave za klanje po 2-70 do 3-50, za klobase po 1-80 do 2-25, junice za rejo po 000 do 700 (za žival), voli II. vrste po 4, bosanski po 2-50 do 3, junci po 2-80 do 3, živa teleta po 5, zaklana po 7 do 8-50, Špeharji po 5-50 do 6, zaklani prašiči po 9-50, ovce po 70 do 100 Din (za žival), lahki konji po 2 do 3, srednji po 4 do 5 in težki po 7 do 8 tisoč Din za par. Žrebeta po 700 do 1200 Din za žival.
Detelja po 80 do 85, otava po 75 do 80, seno po 60 do 70 Din za 100 kg. Krompir po 75 do 80 par za kg.
Radio Ljubljana
Nedelja, dne 29. marca. 8.00: Telovadba, vodi prof. Dobovšek — 8.30: Čas, poročila — 8.45: Pevski nastop zbora »Sava«. Pevovodja: Anton Vračko. Vmes plošče — 9.40: Postni govor (dr. Opeka) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda — 11.00: III. mladinski koncert Glasbene Matice v Ljubljani — prenos iz Filharmonije — 12.30: čas, obvestila — 12.45: Ura lahke citraške glasbe (tercet »Vesna«) — 13.15: Plošče — 16.00: Zvišajmo rodovitnost sadnega drevja (ing. Skubic)
— 16.20: Radijski orkester — 17.00: Pomlad na vrtu (Anton Lap, ravnatelj mestnih nasadov) — 17.20: Radijski orkester — 17.40: Razvoj slovenske drame XII. — II. Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi — 19.00: Čas, poročila — 19.30: Nac. ura — 20.00: Beethoven: Pomladna sonata v F-duru (plošče) — 20.15: Prenos cerkvenega ljudskega koncerta iz cerkve sv. Petra v Ljubljani; Postne pesmi — 21.30: Prenos iz Zagreba: Gospin plač — narodni običaj iz Hercegovine — 22.00: Čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Ponedeljek, dne 30. marca. 12.00: Valčkova ura (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: De-bussy: Morje — sinfonična pesnitev (plošče) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Obolenja prebavnih organov (dr. Bogomir Magajna) — 18.20: Plošče
— 18.40: Kulturna kronika: Ljudevit Stiasny (prof. Etbin Bojc) — 19.00: Čas, vremenska napoved, poročila — 19.30:	Nac.	ura	—
20.00: Koncert nemških skladateljev (Radijski orkester) — 21.00: II. Večer ljubljanskih konservato-ristov — 22.00:	čas, vremenska
napoved, poročila — 22.15: Citra-ški koncert (Mezgolits Emil).
Torek, dne 31. marca. 11.00: šolska ura: Ljubo doma, kdor ga ima! (Vojko Jagodič) — 12.00: Revija glasbil (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Slovanska glasba (Radijski orkester)
— 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: K uprizoritvi opere »Kavalir z rožo« v ljublj. gledališču (predava ob klavirju dr. Danilo Švara) — 18.40: Filozofsko predavanje (Franc Terseglav) —	19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nac. ura — 20.00: VII. ura slovenskih skladateljev: Matija Tomc. Sodelujejo: Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Godalni kvartet, ga. Milena Verbič-štrukelj, prof. Matija Tomc in Srečko Koporc — 21.15: Radijski orkester — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila
— 22.15: Prenos iz Nebotičnika.
.KUVERTA*
o. z o. z.
LJUBLJANA
Tyriava cesta it. 67
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.