LETO XXI. — številka 58 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar GLASILO SOCIA KRANJ, sobota, 27. 7. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Nekvalificirani in za delo manj zmožni Po podatkih komunalnega zavoda za zaposlovanje Kranj, izpostava Skofja Loka, išče zaposlitev pri tem zavodu trenutno 134 ljudi. Od prijavljenih je 81 žena. Največ ljudi, ki iščejo službo, je iz Škofje Loke in okolice (91), sledi Poljanska dolina (38) in Selška dolina (5). V grobem bi brezposelne lahko delili na dve skupini: na tiste, ki nimajo primerne strokovne izobrazbe in na tiste, ki zaradi fizičnih ali duševnih motenj niso primerni za vsa delovna mesta. Prav ti zadnji pa postajajo vse večji problem pri zaposlovanju, nekateri pa celo socialni problem. Trenutno je pri zavodu prijavljenih le 38 oseb, ki so mlajše od 18 let. Vendar pričakujejo, da se bo njihovo število znatno povečalo jeseni. Večina mladih, ki so letos končali osnovno šolo, je namreč sedaj na počitniškem delu, doma, aH pa se pripravljajo za sprejemne izpite za razne srednje šole. Ti mladi se bodo večinoma prijavili sele septembra in Oktobra. Prav bi bilo — in pri komunalnem zavodu za zaposlovanje Kranj, izpostava Skofja Loka, to še posebej poudarjajo — da bi se ti čim prej javili pri njih, kljub temu, da mešanica kav Hm1! VSAKOMUR PRIJA *^JCAVA SP trenutno še ne nameravajo stopiti v službo. Ce pogledamo po področjih, je največ mladih, ki iščejo zaposlitev, iz Škofje Loke — 25, sledi Poljanska dolina — 12 in Selška dolina — 1. Po izobrazbi so to večinoma nekvalificirane osebe (35) ali pa ljudje z nižjo strokovnostjo (3). Poseben problem, ki ga bodo morale začeti reševati tudi druge družbeno politične organizacije, pa so za delo manj zmožni ljudje. Teh je sedaj v škofjeloški občini 55. Delimo jih lahko v dve skupini. Prvi so invalidi, ki lahko delajo le na določenih delovnih mestih. 22 invalidov predstavlja zelo težak problem. Kot smo omenili že na začetku predstavljajo mnogi od njih tudi socialni problem. Za ilustracijo samo en primer: štiričlansko družino preživlja le mati-delavka (poprečni osobni dohodki vsega 600 N din). Oče, invalid, ki bi želel biti glavni hranilec družine, pa ne more dobiti zaposlitve. Takih slučajev je še več in jih bo treba nujno rešiti. Do nedavnega, točneje, do začetka reforme to vprašanje ni bilo tako pereče, saj so podjetja sproti zaposlila večino teh ljudi. S prehodom na ostrejšo gospodarsko politiko po reformi pa se jih podjetja otepajo in na njihova delovna mesta raje postavijo zdrave osebe, ki jim vsekakor več koristijo. Druga skupina pa so tisti, ki ne morejo delati le na nekaterih delovnih mestih. Teh je trenutno 33. Mednje sodijo alkoholiki in druge osebe z zmanjšano delovno sposobnostjo. Vsekakor pa je vprašanje zase kvalificiranost tistih, ki iščejo delo. Od 134 nezaposlenih je kar 87 nekvalificiranih (65%). Kvalificiranih je 22 (16%), nižjo strokovnost pa ima le 10 prijavljenih. Ljudi s srednjo strokovnostjo je 13. Samo dva prijavljena imata visoko strokovno izobrazbo. S. Jesenovec Minulo nedeljo, 21. julija, je bila v Farjem Potoku pri Zalem logu v Selški dolini velika proslava, šest gorenjskih občin je Gorenjskemu vojnemu področju podelilo domicil. Čeprav ja bilo vreme slabo, se je na slovesnosti zbralo veliko ljudi. Najbolj veselo je bilo, ko so si nekdanji borci po dolgih letih spet segli v roke. Na sliki vidimo predsednika skupščine občine Skofja Loka Zdravka Krvino s slavnostnim praporom. — Foto: F. Perdan Srečanje izseljencev v Kamniški Bistrici Na tradicionalnem srečanju zamejskih rojakov iz obeh občin, se je zbralo 50 izseljen-cev in 20 njihovih svojcev. Niti četrtkovo muhasto vreme ni moglo skaliti domačega razpoloženja. '.. - '-Organizatorji so hoteli svo- ■■■■■■■■■■■■■■■■■■Bl Druga Groharjeva slikarska kolonija Minuli torek so prispeli v Škofjo Loko prvi slikarji — udeleženci letošnje Groharjeve slikarske kolonije. To je že druga tovrstna kulturna prireditev v mestu pod Lub-nikom, ki bo, kot kaže, sčasoma postala tradicionalna. V sredo popoldne je umetnike sprejel tudi predsednik skupščine občine Skofja Loka Zdravko Krvina. Potem, ko jim je izrekel dobrodošlico, je med navzočimi stekel sproščen pogovor o pomenu slikarske kolonije, o odmevu na lanskoletno prireditev, sli- karji pa so spregovorili o svojih vtisih in pohvalili lepoto mesta ter njegovo okolico. Zvedeli smo, da je doslej v škofjo Loko prispelo deset likovnikov, in sicer Marjan Rijavcc, Miloš Požar, Henrik Marchel, Jure Cislar, Ida Boršnik — Remec, Marjan Remec, Franci Novine, Boris Jesih, Mila Dokič (gostja iz Beograda) in Alena Antonova, slikarka iz ČSSR. Do konca tedna pričakujejo še nekaj umetnikov. I ejo še i I. G. 9 jim gostom pokazati čim več.' Na poti skozi slikovito sotesko Bistrice so jih seznanili z žičnico na Veliko planino, njenim rekreacijskim centrom, nič manj zanimive pa niso bile stare rokovnjaške zgodbe na predaseljskem naravnem mostu, kjer so se rojaki kratek čas ustavili. V Kamniški Bistrici jim je tamkajšnja folklorna skupina zaplesala venček narodnih plesov izpod Kamniških planin in koroški rej. S slovenskimi vižami jih je zabaval »Pastirski trio« z Velike planine. Na večer so po stari narodni šegi uprizorili dražbo za »lectovo srce«, vokalni ansambel bratov Pirnat iz Jarš pa je gostom pokazal pravo slovensko vasovanje. Seveda ni manjkalo pionirjev v narodnih nošah in rdečih gorenjskih nageljnov. Na koncu so se veselo zavrteli in se veseli, polni prijetnih spominov odpeljali proti Kamniku. J. Košnjck Cenjeni potrošniki! SAMO ŠE TEDEN DNI NAS LOČI OD PRIČETKA XVIII. GORENJSKEGA SEJMA V KRANJU. PRAV GOTOVO BOSTE IZ BOGATEGA ASORTIMANA BLAGA V NAŠIH, DOSLEJ NAJVEČJIH RAZSTAVNIH PROSTORIH, IZBRALI NEKAJ, KAR BO VAM USTREZALO PRI NAKUPU BLAGA VAM DAJEMO MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA POTROŠNIŠKI KREDIT VAM ODOBRIMO TAKOJ POD IZREDNO UGODNIMI POGOJI! Sindikati so soodgovorni za razvoj naše družbe VI. kongres zveze sindikatov Jugoslavije se je odločno zavzel za razvijanje samoupravnih odnosov v naši družbi in za uresničevanje gospodarske ter družbene reforme. Delegati so v razpravah nenehno izražali želje članov in pri tem izhajali iz problemov gospodarskih organizacij, občin, in načel gospodarske reforme in nenazadnje tudi iz smernic predsedstva in izvršnega komiteja centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije. Mladinski izobraževalni center Ustanovitev mladinskega izobraževalnega centra je najvažnejša naloga jeseniške mladinske organizacije. Spoznali so, da je organizacija zaprta vase in da jo je treba odpreti vsem in na vseh področjih. Center bo imel tri naloge. V družbenopolitično izobraževanje bo skušal pritegniti čim več mladih, sodeloval bo pn oblikovanju enotnega sistema izobraževanja v občini in v okviru kadrovskih in materialnih možnosti vnašal vanj sodobne oblike, predvsem aktivnejšo vlogo slušatelja. Delovno področje je široko in dokaj zahtevno, šport in kultura, mladinski klub in družbeno izobraževanje, vendar ne v obliki politične šole, ampak preko javnih tribun in razgovorov. Center bo tesno povezan z delavsko univerzo in ostalimi družbenimi ustanovami Na začetku bo najnujnejše denarne izdatke pokrival občinski komite mladine (8000 novih dinarjev). Velika pridobitev za center bo nova mlečna restavracija, kjer bo mladina dobila svoj prostor za tedenske pogovorne večere; na voljo pa bodo najbrž imeli tudi klubski prostor v domu Svobode na Koroški Beli. Ce bo prireditelju — komiteju mladine — uspelo, bodo vse šole na Jesenicah imele eno tedensko uro v teh prostorih. To bi bila nekakšna mladinska ura Seveda, bo to mogoče le, če bodo šolski kolektivi te ure vnesli v svoje redne učne programe. J. Košnjek ■ • MATERE Z OTROKI OD 1.D07.LETA | IZKORISTITE SEPTEMBER NA MORJU V NOVIGRADU! © Ugodna cena pensiona: matere 20 N din otroci 15 N din Prijave sprejema Zavod za klimatsko zdravljenje otrok Kranj, Skupščina občine Kranj, soba 206 (tel. 220-52). Plačljivo v 4 mesečnih obrokih! Letovanje je 10 ali 20-dnevno in to od 29. 8. do 18. 9. 1968 Zdravniška nega zagotovljena! • Nadležne bolhe, ščurki, mravlje in drugi insekti vas ne bodo več vznemirjali, če boste uporabljali rado-njine insekticide v prahu, ki so preizkušena sredstva z zanesljivim učinkom imNININOMN MRAVOCID • BUHATOKS ALDOTOKS proizvaja R A D O N J A SISAK Zato za VI. kongres ZSJ lahko zapišemo, da je le-ta pokazal na vseh področjih novo kvaliteto družbenopolitičnega dela in dogovarjanja. Ko so se na posebnem posvetovanju v Kranju pred-kratkim o tem pogovarjali z delegati kongresa predsedniki in člani izvršnih odborov sindikalnih podružnic, so med drugim tudi poudarili, da so sindikati soodgovorni za razvoj naše družbe — pred vsem kot uresničevalci naprednih stališč. Naloge pa so danes, ko pred nami ni le uresničevanje reformnih ukrepov v gospodarstvu ampak tudi smernic zveze komunistov, še toliko večje. če govorimo o kongresu zveze sindikatov Jugoslavije, potem moramo ugotoviti, da je v sprejetih resolucijah tudi vrsta konkretnih dogovorov in naleg za prihodnje. Tako je med drugim rečeno, da je treba še nadalje krepiti materialno osnovG delovnih organizacij. To pa po drugi strani obvezuje delovne organizacije, da izdelajo srednjeročne in dolgoročne razvojne programe. Razen tega je kongres tudi sklenil, da je treba sredstva, ki so bila naložena v nerazvita področja in se sedaj vračajo v državno blagajno, vrniti delovnim organizacijam. Delegati so S2 na kongresu posebej zavzeli za zaposlovanje mladih strokovnih kadrov. Posebno pozornost je treba posvetiti zaposlovanju tistih delavcev, ki živijo samo od svojega dela. Na področju izobraževanja pa je kongres sklenil, da n.o \j > delovne organizacije skupaj z ekonomsko-razvojnimi programi delati dolgoročne programe kadrov. Pri tem bi morale delovne organizacije še posebej vztrajati, da si zaposleni delavci pridobijo ustrezno strokovno izobrazbo. Pri vlogi sindikata na področju kulture pa so delegati na kongresu poudarili, da je kultura sestavni del družbenega d«iu in da bi bilo treba v prihodnje kulturo sistemsko reševati. Sredstva, ki jih zanjo dajejo delovne organizacije iz skladov skupne porabe pa ne bi smela biti obdavčena. A. t. Krajevni praznik v Kokri Njihov krajevni praznik sovpada s praznovanjem dneva vstaje slovenskega naroda. Oba so vaščani kar najbolj slovesno proslavili. Organizacija ZB je polepšala okolico spominskih obeležij, mladinci in pionirji pa so za proslavo, bila je 21. julija dopoldne ob glavnem spomeni- ku, pripravili kulturni P«*0" gram. Celotnemu program* je z zanimanjem sledila i2" seljeniška družina, ki že dlje časa živi ZDA. Po proslav« je bilo družabno srečanje. Prizadevni mladinci in pi** nirji v Kokri so obljubili, <** bodo prav tako vestno P"" pravili tudi proslavo ob Vne-vu republike. A. C. db GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ s poslovnimi enotami KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA, SKOFJA LOKA, TRŽIČ RAZPISUJE ZA SVOJE VARČEVALCE dve veliki nagradni žrebanji SKUPNO 200 NAGRAD v vrednosti NAD 82.000.- N DIN dne 14. 8.1968 in 14. 2.1969 Prvi nagradi sta: DVA OSEBNA AVTOMOBILA ZNAMKE ŠKODA Za vlagatelje, ki bodo od 1.1.1968 do 31.1.1969 vezali dinarske ali devizne prihranke v višini 2.000.— N din za dobo nad 1 leto ali 1.000.— N din za dobo nad 2 leti Vsakomesečno žrebanje od 1. junija 1968 dalje Dva srečna dobitnika bosta pri vsaki poslovni enoti vsak mesec nagrajena z lepo nagrado za varčevalce navadnih vlog, ki bodo povečali vlogo v mesecu vsaj za 100.— N din NAGRADE: 7i ročnih ur Darwil v vrednosti nad 14.000.- Žrebanje stanovanjskih Pripravljenih je 10 dena-nih nagrad v vrednosti 5.100.— N din, ki se koristijo za nabavo gradbenega materiala ali opreme po izbiri. Za osebe, ki varčujejo za dobo 2 leti ali več. »•••••••••©••••••••••••••••••^••••••••#> JUWill..'ll(a1lllllll.'lf J'.'M'. *»««*nvaa*naaaMa«BM«*w«aaa*ari»aaaNa««aaaaaaM^ L«lllJ«Mfl)atlHMI*HMIIIII4HOMJWIIIDIIIIOIIIIIIIIUU*M>>IIIRlMll4Ul«milllllUHHllllimBII......HlllltaiLIlItllllillKlItlllMIllIINI..... | NAGRADIMO prodajo pralnih strojev GORENJE lPRIREJA Trgovsko podjetje ŠPECERIJA BLED skupno s tovarno gospodinjske opreme GORENJE VELENJE In tovarno ZLATOROG MARIBOR v času od 5. do 15. avgusta 1968 v trgovini špecerija Bled, Prešernova cesta, poleg Kmetijske zadruge in v marketu v Bohinjski Bistrici. Kupci, ki bodo v teh trgovinah kupili stroj Gorenje, bodo udeleženi pri žrebanju nagrad . mm : -m- j đtiaiilkll.iliei7.1U^li^i.i.»iiJ«*J ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■(■■■■■■■■a »a*aBanB«*aaraaF*«B*aia*aif eaaaaaiiK«« friniHHViBiiiRiiiitiiifeMRiiiiiiiiiinviiiaiMiiiiiMiiiiiiiiin ■ «■■• ■•■■■•IIMI4»ailllMilM«Lt.llttkni. rA»lltli.ke.|rilMIIIIMI»llll*. ^MMIDUHKiaiKiail......IMHl«illl>llHMI«IUIIIBI«iiKJIk»:i.»l«li 1. GORENJE - ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK E416 ŠAMPION jj 2. ZLATOROG — KOLEKCIJA |j TOVARNE ZLATOROG \\ MARIBOR 3. SPHCERIJA BLED — GARNI I TURA ZA TABOREN JE ji V tem času bo tudi demonstra-clja pralnih strojev Gorenje in fj pralnih sredstev tovarne Zlatorog «f m-«.........iS!,!* veleblagovnica | vrnsam . ljubljana V V I I H li PRALNIH STROJEV, HLADIL f Ei L I ft A NIKOV, ŠTEDILNIKOV in osta I T T) I D 4 lih g°sP°dinJskih P°trebščin 1 Z D 1 ti A BLAGOVNICA NAMA SKOFJA LOKA Kranjske investicije do 1970 1.: Javna skladišča če v ok\ftru družbenega programa kranjske občine do 1970. leta govorimo o programu investicij, vsekakor ne moremo mimo javnih skladišč. Potrebe po le-teh namreč glede na zgoščenost kranjskega gospodarskega oziroma industrijskega bazena iz leta v leto naraščajo. Zato bi bilo v okviru razprav o nadalnjem gospodarskem Pa tudi družbenem razvoju kranjske občine zelo nevarno pazabiti nanje ali jim zmanjševati njihov pomen. Na potrebnost javnih skladišč nam namreč dovolj zgovorno kažejo tudi izkušnje drugih Kranju podobnih ali pa večjih mest. Sicer pa je v Kranju na tem področju že nekaj narejenega. Do sedaj so namreč že zgrajeni trije deli javnih 8kladišč med kranjsko železniško postajo in reko Savo. Naslednje leto pa nameravalo gradnjo le-teh nadaljevati Proti kurivu. Tako je prvi fazi predvideno, da bo objekt dolg okrog sto metrov, razen tega pa je do njih Predviden tudi železniški do-stoP- Prav tako je s tem objektom ob reki Savi usklaje-113 tudi predvidena trasa nove kranjske obvoznice, ki naj b> v prihodnje če bo prišlo do njene uresničitve, razbremenila predvsem Jelenov klanec in sedanji Savski most. Povedati pa moramo tudi, da se je občinska skupščina *e pod prejšnjim mandatom, ko le bila ukinjena tudi železniška proga Kranj—Tržič, odločila, da v občini obdr-«mo industrijski tir do Na-klega. Takrat je ta del profite tudi predala v upravlja- nje Komunalnemu servisu v Kranju. Ko pa je bilo v urbanističnem programu kranjske občine predvideno, da bi na področju stare naklanske postaje zrasla nova javna skladišča z razkladalnimi rampami, se je za opuščeno progo zopet začela zanimati železnica in tako sedaj kaže, da jo bo zopet prevzela v upravljanje. Ob razpravi o javnih skladiščih pa je potrebno povedati, da je z izgradnjo podvoza na Gorenjo savo bila železnica praktično zaprta in tako je bilo že takrat treba misliti na novo tovorno postajo v kranjski občini. Tedaj se je tudi pokazalo, da bi bila zanjo najboljša zemljišča in lega ravno v Naklem. Na tem področju (zraven sedanje gostilne Ma-rinšek) je namreč dovolj prostora za ta objekt in bi tako v prihodnje različne kranjske gospodarske organizacije imele na tem področju svoje skladiščne prostore. To pa je postalo še toliko bolj ugodno, ko se je pokazalo, da nova gorenjska avtocesta v prihodnje zaradi strnjenega naselja ne more potekati skozi Naklo in se je potem rodila nova varianta avto ceste, ki je predvidena prek malega Naklega, police, kranjskega polja, mimo vojašnic proti Brniku. Tako je sedaj predviden dostop do skladišč oziroma tovorne postaje v Naklem pri sedanji gostilni Marinšek. Tu bi se cesta odcepila na desno in potekala skozi Naklo ter se potem v loku (skozi sedanji podvoz) približala skladiščem. Dostop po tako spe- ljani cesti bi bil zelo lahak, odpravljene pa bi bile tudi dokaj pogoste prometne nesreče na tem področju. Ko so o tako zamišljeni gradnji javnih skladišč govorili na posvetovanju o srednjeročnem družbenem programu in o realizaciji gospodarjenja v kranjski občini v letošnjih petih mesecih (minuli mesec v klubu gospodarstvenikov), so zamisel podprli tudi predstavniki podjetja Merkur in živila Kranj. Podjetji bosta z uresničitvijo predvidene obvoznice in podaljšanja javnih skladišč proti Kurivu izgubili obstoječa skladišča. Podjetje živila pa bo razen tega moralo sprostiti prostor tudi v Stražišču za potrebe tovarne Sava. Predstavniki obeh podjetij so memli, da bi s predajo industrijskega tira železniškemu podjetju in z izgradnjo tovorne postaje in skladišč v Naklem lahko rešili in nadomestili potrebe po skladiščih. Razen tega pa so na posvetovanju predstavniki gospodarskih organizacij nasploh podprli predvideno investicijo in se hkrati tudi zavzemali z njeno uresničitev. A. žalar I TOBI tip 166 I — Električni štedilnik s termostatom s — brzokuhalna plošča z EGO protektorjem 3 E — prostorna pečica iriiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiifiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfp Prihodnje leto na Bledu nov golf hotel —i— SODELUJE NA LETOŠNJEM GORENJSKEM SEJMU V ČASU OD 2. DO 13. AVG. Trgovsko podjetje Kranj z izredno obsežno zalogo ženske In moške konfekcije, pletenin, perila, nogavic, metrskega blaga, posteljnine, tepihov ln otroškega blaga na razstavišču II v tekstilni šoli v pritličju in v prvem nadstropju levo. Številnim artiklom bodo cene znatno znižane! Ni še tako dolgo, ko smo v našem časniku objavili sliko gradnje hotela na Bledu. Takrat smo zapisali, da podjetje Gorenje gradi enega največjih hotelov na Bledu. Ko smo se pred dnevi pogovarjali z direktorjem Park hotela na Bledu Bogdanom Šanco, ki je investitor novega hotela, nam je povedal, da bo hotel zgrajen 30. aprila prihodnje leto. še do nedavnega ni bilo znano, kako se bo imenoval novi hotel A kategorije. Njegov začasni delovni naslov je bil Grand hotel. Pred kratkim pa se je investitor odločil, da bo hotel imel ime Golf hotel na Kledu. Celotna investicija znaša okrog dve in pol milijardi starih dinarjev, zanjo pa je Park hotel dobil kredit pri Kreditni banki Ljubljana. Hotel, ki ho imel ime po novem golf igrišču, katerega nameravajo zgradili na Leski planoti do 1970. leta, bo ležal na 505 metrih nadmorske višine, z njega pa bo zelo lep razgled na jezero in okolico Hotel bo imel osem etaž, od tega kar pet stanovanj- | skih. V vsakem stanovanjskem nadstropju bo imel hotel 26 enoposteljnih, dvoposteljnih in francoskih sob ter dva mala in dva velika apartmaja. Tako bo v enem nadstropju na voljo 60 ležišč. Celotna zmogljivost hotela bo torej 300 ležišč. Vendar pa bodo imele dvoposteljne sobe in mali apartmaji še po eno dodatno ležišče. Teh pa bo skupaj 110. Hotel bo imel zajtrkovalnico s 180 sedeži, restavracijo s 300 sedeži, kavarno (brez terase) s 150 sedeži, aperitiv bar z 80 sedeži in salone ter hali z 90 sedeži. Tako bo v hotelu 800 sedežev, razen tega pa bo več sedežev tudi pred hotelom v parku in pred kavarno. V hotelu pa bo tudi kopališče s termalno vodo, več salonov, garderob itd. Vsa okolica hotela pa bo urejena v park, v katerem bodo tudi parkirni prostori, plavalni bazen, vodometi, teniško igrišče in druge rekreacijske naprave. Pred kratkim je Park hotel izdelal tudi že cene za bivanje v novem hotelu in jih poslal vsem znanim več j. m turističnim agencijam v inozemstvu. Za primer naj navedemo le, da bo za sobo z ena posteljo in zajtrkom v juliju in avgustu treba odšteti l do 10 ameriških dolarjev, od oktobra do aprila pa 3 do 4,5 dolarja itd. čeprav je na Bledu danes že precej hotelskih in gostinskih objektov pa so predstav« nikl Park hotela prepričani, da bo novi hotel prav tako rentabilen in bo nedvomno precej pripomogel k povečanju turističnega prometa na Bledu. A. Z. GLAS * 4. STRAN SOBOTA — 27. JULIJA 196« Brez turistične propagande ni dobrega turizma Na Gorenjskem je treba urediti predvsem način financiranja Financiranje turistične propagande je že nekaj let problematično. Posebno v zadnjih treh letih se v načinu financiranja ni nič premaknilo. Medtem ko je v zvezi jn republikah to urejeno s sredstvi iz proračuna, pa v regijah in občinah se vedno ni enotne prakse. Gorenjske občinske skupščine se namreč skoraj v celoti odrekajo financiranju splošne turistične propagande. To utemeljujejo s tem, da prepuščajo turističnim društvom vso turistično takso. Vendar pa so tako pridobljena sredstva precej premajhna za uspešno razvijanje turistične propagande. Res je sicer, da je bilo na Gorenjskem v zadnjih treh letih namenjeno za razne prospekte, lepake, cenike itd. okrog 370 milijonov starih dinarjev, vendar je za obseg turizma to precej premalo; posebno še, ker se včasih tudd llilllliilliiiiliiiiiiiiiililillll! tako pridobljena oziroma razpoložljiva sredstva drobijo. Tako je bilo v zadnjih treh letih založenih okrog milijon tristo tisoč prospektov, pri čemer je bila največja naklada 200 tisoč, najmanjša 15 tisoč. Ko so o tem v četrtek razpravljali na tretji seji upravnega odbora gorenjske turistične zveze, so poudarili, da sedanji način financiranja splošne propagande in sredstva zanjo ne ustrezajo potrebam Gorenjske. Pri tem pa so podčrtali, da brez dobre turistične propagande tudi ne bomo dosegli ugodnega turističnega prometa, posebno še, ker danes povsod v svetu, kjer se ukvarjajo s turizmom kot gospodarsko panogo, prav propagandi posvečajo veliko pozornosti. In če hočemo biti kos borbi za pridobitev turista, potem bomo tudi na Gorenjskem oziroma nasploh v republiki Rast hranilnih vlog na Jesenicah Znano je, da so potrošniška posojila v Jugoslaviji pred reformo znašala 400 milijard dinarjev in da so bila večja kot hranilne vloge. Zdaj je stanje povsem drugačno. Hranilne vloge so znatno večje kot potrošniška posojila. Tudi rast hranilnih vlog so kazalec vrednosti di-darja. V zadnjih dveh letih so se hranilne vloge v Sloveniji povečale za 102 odstotka. 1966. leta je bilo na Jesenicah 9979 vlagateljev, ki so imeli skupno 11,698.000 N din hranilnih vlog. Leto dni kasneje, to je decembra 1967. leta, je bilo že 10.900 vlagateljev, ki so pri banki hranili 16,195.000 N dinarjev. To pomeni, da je podružnici gorenjske kreditne banke na Jesenicah v enem letu poraslo število vlagateljev za prek tisoč oseb. Rast vlagateljev se vidi tudi po naslednji primerjavi: v prvem polletju lani je bilo 505 novih vlagateljev, hranilne vloge pa so porasle za 2,539.000 N din. V prvem polletju letos je vpisanih 549 novih vlagateljev, hranilne vloge pa so porasle za 2,280.000 N din. Podatek kaže, da je bilo letos sicer več vlagateljev kot lani, toda znesek hranilnih vlog je znatno manjši kot v enakem lanskem obdobju. Poleg navedenih hranilnih vlog moramo omeniti še namensko varčevanje. Na Jesenicah je bilo 1966. leta samo 19 varčevalcev za stanovanja. Decembra lani se je to število povečalo na 43 vla- gateljev, ki so skupno vložili 346.000 N din. Do junija letos se je to število ponovno dvignilo na 60 vlagateljev, namenske hranilne vloge pa na 500.000 N din. In kakšno je stanje potrošniških posojil? Pri podružnici gorenjske kreditne banke na Jesenicah je bilo decembra lani 4381 občanov, ki so imeli skupno 6,754.000 N din potrošniških posojil. Od tega je banka odobrila kredit 2337 osebam, 2044 občanov pa je dvignilo posojilo pri trgovskih podjetjih. Konec junija letos se je število oseb, ki so imeli potrošniško posojilo, znižalo na 3779, potrošniška posojila pa na 6,630.000 N din. Vse do maja so se potrošniška posojila zmanjševala, s spremenjenimi predpisi in pogoji pa so še maja zopet začela dvigati. Tako je maja zabeležen porast potrošniških posojil za 200.000 N din, v juniju pa za 520.000 N din. Največ posojila gre za nakup pohištva, gradbenega materiala in avtomobilov. Za nakup avtomobila je letos na Jesenicah vzelo posojilo 63 občanov. Podatki kažejo, da skoraj vsak drugi Jeseničan varčuje. Uslužbenci banke sicer pravijo, da je še vedno premalo zanimanja za namensko varčevanje, saj npr. starši lahko brez večjih odrekanj namensko vlagajo deset ali več let za stanovanje svojemu otroku. J. Vldic morali najprej rešiti način financiranja splošne turistične propagande. Na seji so potem ustanovili posebno komisijo, ki bo do jeseni podrobneje preučila financiranje propagandne dejavnosti na Gorenjskem. Razen tega pa so se tudi zavzeli, da bi vse gospodarske organizacije, ki imajo koristi od turizma, morale plačevati določen prispevek za turistično propagando. Če bodo uspeli urediti način financiranja, bedo v prihodnje pri gorenjski turistični zvezi v Kranju ustanovili posebno strokovno službo, ki bo skrbela za turistično propagando na Gorenjskem in hkrati pomagala turističnim društvom in drugim pri izdajanju prospektov in drugega propagandnega turističnega gradiva. A. žalar Trziski folkloristi spet doma V sredo zvečer se je z gostovanja v Franciji vrnila tr-žiška folklorna skupina Karavanke. Njeno gostovanje v Franciji je bilo razdeljeno na več nastopov. Najprej so prejšnjo soboto nastopili v pobratenem mestu Tržiča v Ste Mane aux Mineš v Al-zaciji, naslednja dva dneva, v nedeljo in ponedeljek, pa so gostovali še v Villcju, v Bcbl?nh:imu in v Albeu. Na pati v domovino so člani tr-žiške folklorne skupine Karavanke zaplesali nekaj narodnih plesov tudi v kneževini Lichtenstein. Daljši zapis o gostovanju tržiških folkloristov bomo objavili v eni izmed naslednjih številk našega časopisa. vig NOVO! KREKER KEKS fy , z okusom: — klobase — sira in govedine — salame — čebule TOVARNA KEKSOV IN VAFLOV BJELOVAR irf nagrade daje: brezhibno pranje in potovanja Bohinjski turizem kaže na bolje Zimski turistični meseci so bili letos za Bohinj dokaj ugodni, čeprav je toplo spomladansko sonce precej zgodaj pobralo sneg z lepih in znanih smučišč, pa so zimsko turistično sezono končali uspešneje kot lani in tako precej pripomogli k ugodnim poprečnim turističnim rezultatom v radovljiški občini. Suhi turistični dnevi pa so se za Bohince začeli z rekonstrukcijo bohinjske ceste. Čeprav je bil dokaj dobro urejen obvoz za Bohinj, pa je v zadnjem mesecu in pol obisk gostov v Bohinju precej padci. Razen tega pa jim je precej ponagajalo tudi slabo junijsko vreme, ko so v Bohinju prejšnja leta zabeležili kar lep promet. Tako je na primer junija samo slap Savice obiskalo 3000 manj turistov kot minulo leto. Močno pa jc padel obisk tudi na vogelskih žičnicah. Sele minuli teden se je v Bohinju začelo prebujati pravo turistično življenje. Večini hotelov je začelo primanjkovati prostora, prav tako kdor ponudi DONAT ponudi zdravje pa so gostje zasedli najbolJe urejene privatne sobe. Pred' stavniki turističnega društva v Bohinju so nam minul* soboto povedali, da končno bohinjskemu turizmu kaže n* bolje. Zato upajo, da bo Bo* hinj že v nekaj prihodnji* dneh, če bo vreme vsaj malo ugodno, zaseden. Sicer pa so se bohinjski turistični delavci letos dobro pripravili na poletno sezono-Kar trije bohinjski hotel* (Jezero, Zlatorog in Trigl**' imajo petkrat na teden g'aS' beni program, vsak teden Pa ima nastope tudi bohinjski folklorna skupina. Prirejaj' pa tudi razne druge Vr\r% ditve — piknike, i/.lete ul. Se posebej pa so se turistič« delavci pripravili na letošnj kmečko ohcet. Precej pa je letos Bohinj-* razočaralo Cestno podjetje Kranju. Pravijo, da imajo nj* cesti po zgornji dolini na /* kilometrih le enega cestar)3' ki seveda ne zmore vseh v/ ." ževalnih ded. Prav tako pa J J slabo urejena in vzdrževan cesta proti slapu Savici. W| hinjci pravijo, da sicer vlV/Vl' mejo denarne težave, veinla pa bi vseeno radi videli) *| jih Cestno podjetje v Kranj« ne bi popolnoma zapustilo« 2^^88225438220688^829^^548 Nezaslišan vandalizem v Prešernovem gaju V noči med 22. in 23. julijem je skupina podivjanih zlikovcev na skrajno prosta-ški način oskrunila Prešernov gaj — kraj, ki ga z globoko Pietetno spoštljivostjo leto za letom, dan za dnem. obiskujejo rojaki iz vse Slovenije Pa tudi iz zamejstva, saj tu spita svoj večni sen prvaka slovenskih pesnikov, France Prešeren in Simon Jenko. Razgrajači, ki očitno ne Poznajo ne sramu ne vesti, so v nočnih urah, ko je Prešernov gaj prepuščen huliganom na milost in nemilost, odbili vrh nagrobnika Simona Jenka in ga vrgli v bližnje grmovje, s stebrov pri vhodnih vratih (s Partizanske ceste) pa so odbili oba strešna kapitela. Pri padcu na trdo cestišče sta se oba, ker sta izklesana iz mehkega zelenega kamna (tuf iz Pe-račice), seveda močno okru-sila. Nasilneži pa so se znesli tudi nad drugimi kamni — (fragmenti starih spomenikov) in jih prekucovali. Takega pustošenja Prešer-n°v gaj še ni doživel. Jenkov gr°b je imel mir vse od leta 1873, ko so ga pesnikovi častilci postavili — torej celih 95 let! Tudi starih pokopaliških vrat se ni nihče lotil, odkar so pričeli tu pokopavati Pokojnike, to je od leta 1825. Po 143 letih pa se je našel Podivjanec, ki mu je bil vhodni portal napoti! Po končani osvobodilni voj-ki so jo navdihovale tudi Prešernove besede iz Krsta in Zdravice, smo staro pokopališče preuredili v park. — mislijo, da bodo na klopi-cah v Prešernovem gaju po- sedale mlade mamice z otroci (ki bi smeli seveda stopiti tudi na travo!), babice bodo tamkaj pletle, upokojenci se bodo pomenkovali o starih časih, študentje bodo imeli v rokah knjige in se učili, seveda bo sedel na klopico tudi mlad par in si šepetal o ljubezni. Take naivne misli smo imeli v onih letih ... — Zdaj pa v Prešernovem gaju ni miru ne reda ne snage. — Prešernov gaj je postal dandanes torišče podivjanih huliganov, ki v nočeh ne uganjajo le nespodobnih orgij, pač pa delajo tudi materialno škodo. Z obojnim skrunijo kraj, ki je zaradi obeh pesnikovih grobov vsem kulturnim Slovencem svet. Da bi moralo bili res tako, izpričuje tudi plošča, vzidana v vhodna vrata parka (iz Gregorčičeve ulice), na kateri so vklesane dobro čitljive besede: Prešernov gaj — kulturni spomenik pod zaščito Ljudskega odbora mestne občine Kranj. Nikakor seveda ne moremo reči, da občina ne izpolnjuje te obveznosti. Saj plačuje vrtnariji, ki oskrbuje nasade v parku, visoke zneske. Res je tudi, da poskrbi za popravilo raznih poškodb — toda važnejša, učinkovitejša bi bila preventiva. Bolje je rane preprečiti, kot jih pozneje krpati in zdraviti. Torej najprej preventiva! V mislih imam varnostne organe — milico. Po naravi svoje službe so dolžni skrbeti za red in varnost — tudi v javnih nasadih, posebno še, če je tak nasad tudi hkrati dragocen kulturni spomenik, kot Prešernov gaj gotovo tudi je! V teku zadnjih petih let sem javno (v tisku) ponovno-krat predlagal, naj bi vendarle kak varnostni organ vsaj kdajpakdaj pogledal v Prešernov gaj, posebno ob večerih in ponoči. Postopače, ki bi jih tamkaj zalotili, je treba legitimirati, gotovo so med njimi potencialni huligani. — Tako se bo prej ali slej lahko ugotovilo, kdo povzroča Kranju sramoto, družbeni imovini pa škodo. Sicer je to le izhod za silo. Drugje po svetu so taki par-! ki, ki so hkrati pomembni tu-j di za krajevno kulturno zgo-| dovino, ponoči zaprli in zavarovani pred zlikovci in razuzdanci. Kot pravi absurd lahko v teh dneh gledamo, kako si zagrajujejo sejmski veselični prostor v soseščini. Visoka ograja pa še bodeča žica na vrhu (kaj pa predpis o prepovedi napeljevanja bodeče žice ob prometnih poteh?) — da bodo sejmarji na varnem. Bližnji park S' Prešernovim in Jenkovim nagrobnikom pa bo prav v teh pijanih sejm-skih nočeh prepuščen podivjani drhali. Brez ograje, brez nadzora... Bil bi prijetno presenečen (in z menoj številni enakomi-sleči kulturni Kranjčani), če bi ta apel ne bil spet le glas vpijočega v puščavi. In da bi se stvari vsaj v bodoče uredile. Podroben predlog, natanko razčlenjen, ki naj pokaže dokončno rešitev tega občutljivega vprašanja, bo priobčen v prihodnjem sobotnem Glasu. Črtomir Zoreč Razstava Joža Bertonclja v Kropi S sodelovanjem delavske univerze v Radovljici je kovaški muzej v Kropi razstavil — oviui-iuvunicm neuvuc unm.ut » »■>■"j- —----—— - - "nietno kovaške izdelke mojstra Joža Bertonclja. Namen razstave je še popestriti letošnj« Prireditve v času turistične sezone. _ .„ . Razstavljena dela prikazujejo prerez ustvarjalnega dela Bertonclja. Njegovo umetno Kovanje je na dostojni umetniški višini, čeprav Je prav svoje najboljše Izdelke prodal širom Po svetu. Njegova kovaška razstava sovpada s trideseto obletnico ustanovitve obrata UKO. Razstava bo odprta vsak dan dva meseca. * A* Takle Je bil po razdejanju vhod v Prešernov gaj v Kranju — Foto F. Perdan / Kovaški muzej v Kropi V prvih šestih mesecih si je ogledalo kovaški muzej v Kropi kar 4150 ljudi, to je 32J/o več kot v istem času lani. Zelo se je povečal obisk tujih obiskovalcev, saj jih je bilo 738 ali 275 več kot v lanskem prvem polletju. Delavci muzeja pa se zelo trudijo, da bi še povečali število obiskov. Zato so v leto- šnjem letu razstavili poleg muzeja dele fužine, kovaško korito in panjove. Nad enim izmed teh je na nakovalu pritrjena tabla s kovanim napisom — Kovaški muzej, črke sta po načrtu arhitekta Fistra skovala umetna kovača Stale in Kordež. J. A. Podjetje Sarajevo poslovalnica Kranj obvešča cenjene kupce da bo v času Gorenjskega sejma nudilo 5 % popust na vseh svojih izdelkih ter takoj odobravalo kredit brez porokov in brez obveznega začet, nega pologa. w ■ Razpisna komisija obrtnega podjetja AVTOOPREMA Tržič Koroška cesta 17 RAZPISUJE prosta delovna mesta za: 3. kvalificirane ključavničarje V poštev pridejo kandidati, ki so že odslužili kadrovski rok. — Prijave s potrebno dokumentacijo in kratkim opisom dosedanja zaposlitve naj se pošljejo na upravo podjetja. — Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Za 27. julij, praznik občine Kamnik, čestitajo vsem občanom OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKI KOMITE ZK OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKO ZDRUŽENJE BORCEV NOB nrliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii imimiiiiiiiiimiiimiiimmiHHiiiimmiiimiiimiiim^ Kamnik praznuje Danes slavi Kamnik in njegovi prebivalci svoj občinski praznik. Za mesto v senci gora, kjer nadih starega, romantičnega, podaja roko novemu, stvarnemu, za mesto, ki se zdi da ga je čas izbral, da vanj odtisne svojo pot skozi večnost, pomeni 27. julij zrcalo preteklosti, obračun s sedanjostjo in pogled v prihodnost. To je čas, ko se ugotavljajo uspehi, čas za pregled vsega storjenega, obenem pa dan, ko se kujejo načrti za nove delovne podvige. Danes mineva 27 let, odkar je v kamniškem kotu počila prva partizanska puška in s tem pomagala sprožiti plaz, ki je štiri leta kasneje pokopal zatiralce svobode in morilce naših ljudi. Borci in aktivisti tega območja, razdeljeni po skupinah, so namreč 27. julija 1941 organizirali več hkratnih sabotažnih akcij proti okupatorju. Načrt zanje je bil izdelan dva dni poprej, na sestanku voj-no-revolucionarnega komiteja, katerega člani so se zbrali pri opekarni na Volčjem potoku. Tomo Brejc — Pavle je takrat izdal ukaz o začetku oborožene vstaje v kamniškem kotu. Isti dan pa sta tudi že padli prvi žrtvi pravične borbe za svobodo. Ko se je kamniška grupa po opravljeni nalogi vračala na zbirno mesto, je zašla v nemško zasedo. Ivo Miklavčič in Dominik Mlakar, mlada skojevca, sta pri Peravski brvi omahnila pod kroglami nacistov. Temu žalostnemu dogodku je botrovala zahrbtna izdaja. Se/nam ljudi iz okolice Kamnika, ki so v naslednjih letih žrtvovali svoja življenja na oltarju svobode, pa je še OinogO daljši. V gozdovih in vaseh, po taboriščih in jet-nišnieah je obležalo 600 zavednih občanov. Samo v Tuhinjski dolini npr. je okupator požgal 14 vasi in zaselkov. Toliko o težkih dneh pred dobre četrt stoletja, zaradi katerih Kamnik danes slavi svoj krajevni praznik. A poglejmo si mesto, takšno, kot je danes, njegove znamenitosti, lepote in dosežke. 800 let je staro in zato seveda prava zakladnica zgodovinskih spomenikov. Stavbe slovijo po svoji arhitektonski lepoti, poslopja, grajena v gotskem slogu, privlačijo mnoge obiskovalce. Znan je Mali grad z romansko kapelo iz 11. stoletja, prav tako pritegnejo razvaline Starega gradu s frančiškansko knjižnico in 12.000 knjigami. Župna cerkev na Šutni in Jelovškove freske so poslastica za poznavalce starih mojstrov. Kulturnih znamenitosti pa ne manjka tudi v okolici mesta. Naj omenimo najpomembnejše: sv. Primož, cerkev iz 12. stoletja, s freskami iz leta 1504; knjižnica Petra Pavla Glavarja v Komendi; arboretum v Volčjem potoku itd. Kamnik, borih 24 kilometrov oddaljen od Ljubljane, je dokaj znan industrijski in turistični center. Občina, katere središče je, obsega 29 tisoč 800 hektarov in ima 21 tisoč 500 prebivalcev. Spričo mnogih naravnih lepot v bližnji in dalnji okolici tod posvečajo turizmu vse večjo pozornost. Spomnimo se samo Velike planine, njene žičnice, sodobnega hotela in številnih počitniških koč. Tudi v samem mestu ne manjka turistično privlačnih objektov. Sodoben hotel, gostišča, olimpijski bazen in av-tocamp nudijo obiskovalcem vse potrebno ugodje ter možnosti za razvedrilo. Se bi lahko naštevali, kajti plodove dolgoletnih prizadevanj vseh občanov se ne da strpati v teh nekaj borih vrstic. Toda bodi dovolj. Kdor želi mesto ob vznožju Kanjniških Alp pobliže spoznati, naj se potrudi tja. Prepričani smo, da ne bo razočaran. I. GuzelJ ■ iintiiinBiliitiiBB runiiiiiiiit.tBiiiiiiiiiiiii)iiiillllliiiiiiiiiiiCRiliiiiiiiiiiiiiiii(i miiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiin ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■a Vaše devizne posle brezplačno opravlja KB LJUBLJANA PODRUŽNICA KAMNIK Devizne račune obrestuje od 6,25 % do 8 °/o, od tega 4 % do 6 % v devizah Zahtevajte podrobnejša pojasnila in nasvete pri banki, ki poslovno sodeluje z največjimi bankami in hranilnicami v inozemstvu, poleg tega pa ima najbolj razširjeno mrežo poslovnih enot: OSREDNJA POSLOVNA ENOTA, LJUBLJANA, šubičeva 2 PODRUŽNICE: Beograd, Čika Ljubina 8/1 Novi Sad, Grčkoškolska 2 Mestna hranilnica ljubljanska - Domžale - Kamnik - Kočevje - Trbovlje PREDSTAVNIŠTVO: Munchen — Herzog VVilhelmstrasse 1 EKSPOZITURE: V Ljubljani: Bežigrad — Moste — Stara Ljubljana — Šiška Izven Ljubljane: Črnomelj — Grosuplje — Hrastnik — Litija — Medvode — Rakek — Ribnica —Vrhnika — Zagorje V AP Vojvodini: Bački Petrovac — Bcočin — Srbobran — Temerin — Titel — Žabalj Vsake 4 mesece so bogata nagradna žrebanja za varčevalce vseh vrst vezanih vlog in vezanih deviznih računov. K čestitkam za občinski praznik se pridružuje tudi kolektiv KB in hranilnice Kamnik ter želi občanom prijetno praznovanje. Vič Logatec BIPIIIKIIIBIII■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ t ■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■BmaftMfliiBBi mm m■■■■■■■■*■■■■■■■■■■■■■■■■■■M ujiiiiJikiiiauiiiiiiivHiiiiiili Obiskovalcem Kamniške Bistrice se obetajo lepši časi. Ni še dolgo tega, ko so se vozili po ozki, prašni in nepregledni cesti. V teh dneh se asfaltni trak vztrajno pomika proti postaji žičnice na Veliko planino. Z delom bodo gotovi letos jeseni. — Foto: F. Perdan 819175^747 Kako proslavljajo občinski praznik v Kamniku: S športnimi tekmovanji v nogometu, odbojki, šahu in streljanju so v Kamniku zaceli proslavljati občinski Praznik, kot spomin na slav-ne dni oboroženega upora Pred sedemindvajsetimi leti. Y sredo, 24. julija so vgradili temeljni kamen za osnovno solo v Duplici in odprli prenovljeno telovadnico v domu Slavka šlandra. Prireditev je Popestrila druga slovenska telovadna vrsta. V razstavnih Prostorih nad kavarno pa si občani lahko ogledajo razsta-Vo Lončarstvo na Slovenskem. Praznični dan, 27. julij, bo najbolj slovesen. Poleg slavnostne seje skupščine, na ka-teri bodo podelili nagrade sklada Toma Brejca, bo iz-r°čena prometu prenovljena, ^sfaltirana cesta do postaje *čnice na Veliko planino. Zaenkrat so asfaltirali odsek, dolg poldrugi kilometer, Preostali del bo gotov letos Jeseni. Gradnjo sta financi-rala republiški cestni sklad ■t kamniška občinska skupščina. Praznično popoldne in večer bodo Kamničani izpolni z otvoritvijo preurejene Cankarjeve ceste (investicij-vrednost del presega 40 bilijonov stfrrih dinarjev), RPdelitvijo domicila koroškim partizanskim enotam, ^adicionalnim mitingom na V tov ©m trgu in ognjemetom s Starega gradu. Praznovanje se bo končalo jutri, s šport- nimi tekmovanji v počastitev 25. obletnice Slandrove brigade — sodelujejo ekipe iz Kamnika, Domžal, Mozirja in Žalca — teniškim turnirjem in lovskim strelskim tekmovanjem. v Domžalah: Šahovski dvoboj Randers (Danska) : Domžale je bila otvoritvena prireditev celo-tedenskega slavja. Športnih prireditev je bilo na pretek. Državno prvenstvo v go-car-tu, medobčinsko tekmovanje invalidov, tekmovanje rezervnih oficirjev v st;reljanjiu, turnir mladinskih košarkarskih ekip iz Jarš, Mengša in Domžal itd. Včeraj je bil štafetni tek po domžalskih ulicah. Danes in jutri se bodo športna tekmovanja nadaljevala. Medmestni dvoboj v nogometu in košarki med domačini in nasprotniki iz Zagorja, propagandni nastop dvigalcev uteži in tradicionalno tekmovanje v namiznem tenisu, kegljanju, streljanju in šahu med Zagorja-ni, Kamničani in Domžalča-ni. Športna igrišča bodo te dni v resnici popolnoma zasedena. Razen naštetih športnih prireditev so včeraj zvečer v dvorani krajevne skupnosti na Viru predvajali kratke dokumentarne filme s področja občine, danes pa bo svečana seja skupščine občine in akademija v dvorani delavskega doma na Viru. Jože Košnjek <7)eeta&' Ščiti pred sončnimi opeklinami w pospešuje porjavitev kože Domžalska razglednica — Foto: F. Perdan Ob občinskem prazniku občine Domžale Običajno se ob prazničnih dnevih spominjamo na prehojeno pot. na vložene napore, na uspehe in neuspehe in prav je tako. Tak povzetek \ delamo zato, da osvežimo vse pozitivne revolucionarne pridobitve, da kritično pregledamo obdobje, v katerem smo delovali ter vzporedno s trm iščemo nadaljnih, boljših, uspešnejših načinov delovanja. Uspehi nas ne smejo uspavati, ampak le vzpodbujati. Ob ocenjevanju se ne smemo podvreči enostranosti, ampak moramo ocenjevati prehojeno pot z družbenega vidika. To pomeni, da je pred oceno vedno potrebno oceniti pozitivne in negativne rezultate ter na ta način ugotoviti kam se tehtnica nagiba. Pozitivne rezultate je treba priznati in težnje v tej smeri podpreti, negativne pa po samoupravni poti v čim širšem krogu na podlagi strokovnih ugotovitev odpraviti. Družbeno politična in ekonomska gibanja v občini so, gledana z vidika uveljavljanja družbenih smotrov, po sprejetju reforme dobila nekatere doslej nam neznane kvalitete. Te se kažejo predvsem v nekaterih novih kvalitetno boljših oblikah delovanja samoupravnih organov, sprejemanju konkretnejših sklepov, v doslednejšem izvajanju in uveljavljanju ekonomskih zakonitosti, v procesih uvajanja sodobne tehnologije in organizacije dela in v premikih znotraj druž- benih služb, šolstva, zdravstva, javne uprave itd. To zasledimo tudi na kmetijskem področju, saj je z reformnimi ukrepi tudi kmetijstvo pridobilo na vlogi v našem gospodarstvu. Na tem področju zasledimo tudi drugi rezultat, ki se kaže v boljši in večji zasebni kmetijski proizvodnji, kot tudi v tem, da se zasebni kmetijski proizva- Franc Gabrovšek, sekretar IO občinske konference SZDL Domžale jalec specializira v povsem določeno smer kmetijske proizvodnje. Rezultati, doseženi z veli* kim prizadevanjem posameznikov, služb in kolektivov so toliko bolj pomembni, ker so doseženi v težavnih okoliščinah ekonomske in politične borbe. Ta neprestani boj in upornost je nekatere utrudiL Zato ta boj zahteva novih; mladih, preudarnih in sposobnejših ljudi, ki bedo v. znak spošiovanja začetega dela ta boj nadaljevali. Cela vrsta nerešenih vprašanj to zahtevo samo potrjuje. Med njimi so sedaj najaktualnejša: kako in s kakšnimi družbenimi prijemi ustvariti po-» goje za zaposlovanje, na kakšen način zagotoviti dovolj sredstev za normalno funkcioniranje šol I. in II. stopnje, kako čim hitreje in še bolje vključiti zasebnega kmetijskega proizvajalca v blagovno proizvodnjo. Osnovno vprašanje pa je, kako vsa gospodarska in politična gibanja usmeriti k uveljavitvi komune kot osnovne politične teritorialne gospodarske skupnosti. Naloge, ki stoje pred nami niso lahke in bodo zahtevale maksimalno organiziranost naše samoupravne skupnosti. To nam bo toliko bolj uspelo, kolikor bolj bo prisoten element medsebojnega spoštovanja, razumevanja in skupnega dela. Franc Gabrovšek . Za občinski praznik čestitamo vsem občanom Kamnika in Domžal imiiiiiiiiitmniMHfflmmmimiii^ e e Ne bo dolgo tega, odkar smo lahko v kranjskem = = kinu Center gledali nekaj turističnih kratkih filmov. 9 e Namesto filmskih novic smo tako lahko videli turistič- 9 e ni film o Dubrovniku in turistični film o Velenju. = e Pravzaprav vse skupaj ne bi bilo vredno omembe, če 9 |j se gledalci ne bi razburjali. Najbolj vneti so žvižgali, e e drugi so govorili, slednji so filme pač gledali, ker e e so v dvorano prišli zret na filmsko platno. = In vzrok negodovanja? Film o Dubrovniku je bil e = sinhroniziran v angleščino in poleg tega zanimiv le e e za tiste, ki o Dubrovniku niso še ničesar slišali. Gle- e e dalci so lahko sledili le pretirano dolgim turističnim = 9 razglednicam. Drugi film, film o Velenju, pa je bil e e preprosto razvlečen in dolgočasen. Da bo mera polna, e e naj povemo še, da so film posneli slovenski filmski e e delavci. e e Kranj je mesto festivala športno-turističnih filmov. 9 e Čez dva meseca bomo lahko videli vrsto odličnih fil- e e mov, ki imajo namen predstaviti posamezne turistične = e kraje. Naj razumemo prikazovanje omenjenih dveh e = filmov v Kranju kot nekakšno pripravo na festival? e e Gledalce je laže odvrniti od obiska v kinematografu s e kotpritegniti. Če pa mu bomo kazali takšne turistične e e filme, se lahko zgodi, da ga v festivalskih dneh v e e septembru ne bo videti v dvorani kina Center. ^iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiitifittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTi Sirota Marija za Pulo v novi obleki Pred dnevi smo lahko v Kranju videli nov film Žike Laziča, ki ga je posnel za proizvodno podjetje Avalo film v Beogradu. V filmu igrata glavni vlogi Ljubiša Samardžić in Milena Dravić. Oceno tega filma smo v našem časopisu priobčili pred tednom dni. Po časniku Film-Novosti, ki izhaja v Beogradu, povzemamo novico, da bo Lazič za Festival jugoslovanskega filma v Puli Siroto Marijo preoblekel, drugače povedano, posnel bo nekaj novih prizorov. Lazič pravi o spremembah, ki jih bo vnesel v svoj novi film in o sprejemu prvotne verzije pri gledalcih takole: »Z mojimi filmi so vedno povezani nesporazumi. Tudi sirota Marija pri gledalcih ni naletela na takšen sprejem, kot bi morala. Film bom spremenil. No, spoznal sem, da bo nekatere prizore v resnici treba spremcntii. Film bo po teh spremembah bistveno spremenjen v emocionalnem toku. Konec zgodbe o mladem paru bo v no- vi verziji mnogo bolj poetičen kot v prvi. Potenciral bom optimizem, ki ga doslej Ijedje niso hoteli videti. Vseeno pa me jezi, čeprav priznam, da sem naredil nekatere napake, da so ljudje v mojem filmu videli le zunanje plati problemov. Nisem hotel povedati, da ljudje žive v svinjakih, temveč sem želel le plastično prikazati eno od situacij, v kateri se je znašel glavni junak Vo-ja. Ljudje so bili presenečeni zaradi nekaterih psovk v filmu in zaradi nekaterih detajlov, čeprav so podobne stvari lahko videli tudi v drugih filmih. Nikakršne nagrade ne pričakujem v Puli za siroto Marijo. Pri nas je pač vedno tako, da si izključen iz kroga kandidatov za nagrade v tistem hipu, ko si se odločil, da boš posnel filmsko komedijo. Važna pa mi je moralna opora.« Komentar k Lazičevim izjavam prepuščamo tistim, ki so Siroto Marijo videli sami. ■fiifiiffi!it9iiiiiiii!3iiiiii*fliiiiiriiifftiiiiiiiiiiiffiiiiiiiiiiiBii*ritiiiiiiiiisiiiiiifiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiniiiirifti Kar se Janezek nauči, to Janez zna! e obvešča vse avtomobiliste in druge porabnike e e naftnih derivatov, da sta pričela obratovati e 2 NOVA BENCINSKA SERVISA v Domžalah v Mengšu Odprta sta vsak dan od 6.—22. ure E Za obisk se priporočamo. GORENJSKIM OBČANOM ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK tr;:3i*iif£i: :it:}iiaiitiitiiif!:iiiiičtiiiiiiiiiiijiiiiiiJiifiiiif:H2iiJiiiixiicitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiitini:ttT Spored kranjskih kinematografov v zadnjih dneh: Na sodu smodnika — japonski barvni film Mat Helm ljubi in ubija — ameriški barvni film Odsev v zlatem očesu — ameriški barvni film Na svidenje, punčka — ameriški barvni film Dolge noge dolgi prsti — zahodnonemški barvni film Ladja za sposojanje — ameriški barvni film Vroče je! Pravzaprav vroče je bilo! Proti koncu tedna se je pooblačilo in pričelo deževati. Toda če boste odšli v kinematograf, boste pozabili na dež, pozabili na vročino, pozabili na vse. Dve uri se boste zabavali ob filmih, ki vam jih ponujajo vaši distributerji, ki vam jih ponujajo v kranjskem kinematografskem podjetju. Preživeli boste dve prijetni uri zabave. Sprostili se boste, zadovoljni boste in iz dvorane boste odšli polni novih, svežih moči, polni elana in vere v življenje. Bogatejši boste za nekaj resnic v življenju, o ljudeh, o njihovih veselih in žalostnih trenutkih. Vse to vam bodo na širokem platnu zabave ponudili ameriški filmski delavci. KAR SE JANEZEK NAUCI, TO JANEZEK ZNA Pregovori so pač vsestransko uporabni. Tudi v zvezi s filmom in kinematografijo jih lahko uporabimo. Janezek je od mladih nog gledal najraje vvesterne, kriminalne filme, vohunske filme, psevdo-zgodovinsike spektakle, glasbene filme, fantastične filme . . . Rad je hodil v kinematograf in rad je zrl na filmsko platno. Ni veliko razmišljal! Gledal je in gledal, pa najsi so bile to lepotice, bogata stanovanja, v katerih so te lepotice stanovale, romantični ljubimci, pogumni vojaki, skrivnostni agentje, ali pa tatovi, ki so kradli kolesa. Slednji so se prikazali na platnu bolj poredkoma, vsi drugi so trumoma prihajali. Janezek se je nekako navadil na lepotice, bogata stanovanja, neustrašne agente in romantične ljubimce. In kmalu ni več mogel brez njih. Postajal je nestrpen, če jih ni bilo. Žalost se je naselila v njem. kadar je odšel v kinematograf, pa je moral gledati nekaj zamotanega, podobnega resničnemu življenju. — Tegob je imel že sam dovolj, zato se mu je zdelo popolnoma odveč, da bi gledal tegobe drugih, kadar je odšel v temo kinematografa. Potlej je Janezek zrastel v Janeza. Skrbi in težav je bilo seveda še več. Edina uteha mu je bil kinematograf. Zdaj Janez gleda najraje še vedno ameriške filme. Rad si ogleda kakšno zahodno-ncmško kriminalko, všeč mu je pogumni in neustrašni JAMES BOND z vsemi ženskami, ki so okoli' njega, pa tudi italijanski vvesterni mu pomagajo pozabiti na vsakodnevne skrbi. Zgodi so, da Janez kupi vstopnico, odide zadovoljen v dvorano ,saj se mu vendar obeta dve uri prijetne zabave, potlej pa je razočaran. Počutil se je prevaranega, opeharjenega. Včasih celo odide iz dvorano! Takrat se mu zgodi najhujše. Menil je, da si bo ogledal film, ki ga bo popeljal v bogato in pestro življenje filmskih junakov. Zgodilo pa se je nasprotno; na platnu so so zvrstili pred njim prizori, ki so ga navdali s tesnobo. Gledal je sebi enake ljudi, ki so zrli žalostno s f i! msk ega platna, ki so imeli tudi takšne skrbi kot on sam. Poslej si Janez takšnih filmov ni več ogledoval. Postajal je natančen in najbolj je seveda zaupal ameriškim filmom. KAR SE JANEZEK NAUČI, TO JANEZ ZNA! Deset let mu je bilo, ko je prvič odšel v čarobno dvorano. Zdaj mu je trideset in če ga vprašate ,kakšne filme gleda najraje, vam bo odgovoril v eni sapi: NAJRAJE GLEDAM TISTE FILME, KI MI OMOGOČIJO DVE URI ZABAVE! Zgodba o Janezku, ki je zrastel v Janeza in vneto hodil vseskozi v kinematograf, je značilna, poučna, kot je poučen pregovor, ki smo ga napisali na začetku. Ce sodimo po obisku filmov, ki prav te dni polnijo kranjske kinematografe ,potem je takšnih Janezkov veliko, zelo veliko. Kdo je Janezku ponujal filmsko blago? Najbolj vneto so zanj skrbeli distributerji filmov, ki so vsa povojna leta kupovali na kupe ameriških filmov. Kinematografska podjetja so sledila distribu-terskim hišam in filme prikazovala v svojih kinematografih. Janezki in Janezi pa so hodili v kinematograf, plačeval; vstopnice in tako polnili blagajne. Krog je izpolnjen. Zdi se, kot da je zaključen, saj iz leta v leto gledamo približno enak spored in resnica je, da filmski gledalci po ogledu večine filmov niso bogatejši niti za eno misel. Slab obisk nekaterih pomembnih umetniških filmskih ustvaritev priča, da so distributerji in direktorji kinematografskih podjetij dodobra poskrbeli za Janezkov odnos do najbolj množičnega komunikativnega sredstva — filma. Kaj pa, če gledalec v teh vročih dneh želi tudi česa vrednejšega, če so ljudje, ki bi si ne želeli le Mat Helmov, ki ljubijo in ubijajo, sedijo na sodih smodnika in si sposojajo ladje???? Morda pa takšni filmi polnijo blagajne in prav zato ni mesta za tiste, ki jim je film sredstvo za iskanje resnice? Slišal sem nekje, dolgo bo že tega, da kinematograf ni le komercialna ustanova in tudi ne samo delovna organizacija. Saj je vendar težko potegniti črto med kinematografskim podjetjem in tovarno vijakov. Primer je žal nekoliko banalen, kot je banalna trditev da je kinematograf le trgovina. Za konec še vprašanje! — Kdo v Kranju sestavlja filmski spored? Je sestava sporeda prepuščena zgolj podjetju samemu? Poglavitna bo seveda rentabilnost!? Dvomim pa, da bi imeli uslužbenci podjetja manjše plače, če bi nekaj dni prikazovali Klop-čičeve filme ali pa filme Pu-riše Djordjeviča! Dolgo in še bolj vroče bo poletje, če se bomo hodili hladit na filmsko plažo. Božo Sprajc lllllllllll!lllll!llllllllllimi!!llllllllllll!ll!lllllll VISOKO KVALITETNA SODOBNO EMBALIRANA Spccial Zahtevajte jo v vaši trgovini! Tilllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliii Prizor Iz filma nasprotja, ki ga je režiser Milenko Stibec posnel v produkciji Filmske radne zajednice — Beograd. Film bomo lahko videli na letošnjem festivalu v Puli. GLAS * 9 STRAN S škofjeloškimi študenti na partizanskem pohodu Strmine in dež niso mogli ugnati mladih nog Avtobus se je kot pijanček I opotekal po tu in tam načetem, ovinkastem cestišču, ki vijuga po dnu ozke Selške doline navzgor. Kljub zgodnji uri in predpraznični soboti potnikov ni manjkalo. Skupina nasmejanih fantov z nahrbtniki, v katerih je bilo vse najnujnejše za nekajdnevno potepanje po gorah, je zasedla večino sedežev. Študentje iz Škofje Loke 80 se namreč odločili preživeti slavnostne dni, ko mineva 27 let od vstaje slovenskega naroda na partizanskem pohodu. Mali Transturistov avtobus se je svojega tovora znebil že na Cešnjici. To vas si je skupina izbrala za izhodišč-no točko podviga. Od tu so j° študentje ubrali proti bližnjim hribom, zavitim v jutranjo sivino. Kljub skle-Pu, da dež ne more zavreti pohoda, je marsikatero oko kradoma poblisnilo po nebu, kjer so se gmote težkih oblakov polagoma cefrale in razkrivale modre zaplate neba. Sklep je eno, nevihte v gorah pa nekaj drugega, zato Je izboljšanje vremena med zariti močno dvignilo razpoloženje. Dražgoše, legendarna vasica iz NOB in prvi cilj mladih Škof jeločanov, so se skokoma približevale. Menda kraja ni potrebno še posebej Predstavljati. Bičkova skala na primer, od koder je Biček sejal razdejanje med sovražnike, jc že zdavnaj del narodne legende, študentje so si jo z zanimanjem ogledovali, I bolj vneti so tudi zlezli nanjo. Po kratkem postanku je skupina znova vzela pot pod noge. Dolg, nekaj ur trajajoč marš vzdolž vse Jelovice se je za ta dan končal na Rati-tovcu. Gora, ki leži v zgornjem delu Selške doline, med Zalim logom in Sorico, se ponaša s pravkar prenovljeno kočo. Po dveh letih dela je njen graditelj, planinsko društvo Železniki, lahko zadovoljen s storjenim. Prostora v domu je dovolj za celo vojsko planincev, pa tudi glede postelj oskrbnik zlepa ne pride v zadrego. Tu so se torej ustavili fantje po nekaj deset kilometrih napornega pešačenja. Preostanek dneva je komaj še zadostoval za potešitev lakote. Sestradani planinci niso samo temeljito izpraznili nahrbtnikov, ampak tudi precej zmanjšali hišne zaloge. Drugi dan pohoda se je začel manj ohrabrujoče. Tisto, česar so se študentje najbolj bali, se je zgodilo. Zavese dežja, gnane od pi-skajočega vetra, so zatrpale nedeljsko jutro in namakale streho ter stene koče. Nič ni kazalo na bolje, ko je skupina čemernih Ločanov odrinila po poti navzdol proti Zalemu logu. Toda noge se še niso prav ogrele, že je nebo pomodrelo in dopoldansko sonce razgnalo jutranji hlad. Veselje nad tem je bilo najbrž krivo, da je kolona zgrešila pravo stezo in zašla Cenjene stranke ObVGŠČ8.lTlO da smo čevljarsko delavnico Obrtnega podjetja »BISTRA « skofja Loka na Kidričevi cesti št. 2 v Skofji Loki oddali privatnemu čevljarju, ki bo tudi v bodoče opravljal vse čevljarske usluge. Stranke, ki so oddale čevlje v popravilo pred L 6. 1968, naj iste dvignejo najkasneje do 31.8.1968, ker po tem roku za čevlje ne bomo več odgovarjali. Obrtno podjetje »BISTRA« skofja Loka Razpis Tovarne pohištva BOCKER, RECORD, HULSHČR-STER SUDBROCK iN DGPMANN iz VVestfalije (Zap. Nemčija) rabijo več kvalificiranih in priučenih fnizarjev, tesarjev, rezbarjev in Žagarjev Interesenti naj se zglasijo najkasneje do 5. av-9usta 1.1. na Komunalnem zavodu za zaposlovanje Kranj, Sejmišče 4, kjer bodo dobili vsa Pojasnila. V poštev pridejo interesenti iz področja gorenjskih občin. daleč v desno. Tako so fantje »odkrili« vas Torka. Prijazen kmet jc brž pokazal, katero pot naj ubero, da bo prav. In res so jo. Pripeljala jih je v Podrošt, od koder do Zalega loga ni daleč. Nekaj streljajev južno od ceste po Selški dolini leži naselje Farji Potok. Gruča hiš ter kozolcev je posejanih po trav*.atem pobočju. V tej vasici se je minulo nedeljo zbralo pol Gorenjske. Prišli so nekdanji borci, terenci, komandanti in drugi. Prišli so. vsi tisti, ki so se pred četrt stoletja tod bili za pravično stvar, za svobodo in mir med narodi. Šest gorenjskih občin — Kranj, Jesenice, Radovljica, Skofja Loka, Tržič in Domžale — je podelilo domicil Gorenjskemu vojnemu področju. Slavje je bilo na višku, ko so študentje prikorakali v Potok. Vrstile so se pesmi, recitacije, govori, častne salve so parale zrak. Fantje, premladi, da bi se sami spominjali težkih časov naše zgodovine, so prisluhnili pripovedovanju nekdanjih partizanov. Dobra kapljica in razpoloženje sta le-tem oživila spomin, da so znali še bolje pričarati poslušalcem sliko nekdanjih dni. Silovit naliv ni mogel pokvariti dobre volje, vrvež se je preselil v hiše in pod kozolce. Šele noč je kipečo vas ponovno zagrnila v mir in pokoj. Člani študentskega kluba iz Škofje Loke pa so med tem že odšli naprej. Pot jih je vodila preko Črnega kala in navzdol po vojaški cesti proti Staremu vrhu. Pogradi v tamkajšnji leseni koči so bili najboljša uteha za raz- bolele noge. Le nekaj najbolj neugnanih fantov se je ob zvokih harmonike in v družbi brhkih deklet iz okolice Š3 parkrat zavrtelo po ploščadi pred domom. Tretji, zadnji dan pohoda je bil manj naporen, a zato še bolj prijeten. Na Grebljici, travnati jasi pod Starim vrhom, so študentje postavili raženj. Piknik v naravi je popestril slovo od gora in napravil povratek h knjigam manj čemeren, kot bi bil sicer. Zadnji kos poti, od Starega vrha preko Lubnika v Školjo Loko, je bil potem za razposajene fante prava šala. Partizanski pohod je torej uspel. Precej zaslug za to gre tudi družbeno političnim organizacijam, skupščini občine skofja Loka in podjetjem, ki so študente material, no in moralno podprle. Le-ti pa obljubljajo, da bodo skušali pohod spremeniti v vsakoletno tradicijo. In prav je tako. I. Guzelj Kdo manjka? Zadnji »mirno« pred odločilnim spopadom s strmino. Predsednik skupščine občine skofja Loka pripenja domicilni trak. — Foto: F. Pcrdan Dan med kajakaši in kanuisti iz Škofje Loke Moč, spretnost in pogum Nekoč pred leti je skupinica dečkov med potepanjem po bregovih Selščice med sti-kanjem po bujnem grmičevju in blatnem rečnem dnu našla star, preperel čoln. Podrtijo, ki jo je bil tok prinesel od kdo ve kod, so ujele štrleče korenine in jo, skrito pod plaščem obvodnega zelenja, zadržale v svojem naročju, šele spretne roke mladih potepinov so jim odvzele njihov plen. Na ramah novih lastnikov se je pozabljeni čolnič preselil pod bližnji ko zolec. Fantje so pljunili v roke. Deska je nadomestila min. Vse, kar je ostalo od tistih časov in kar z leti ni niti najmanj zamrlo v njih, je strast. Strast do čolna, vesla in vode. Strast, katere kal je nekoč zasejal trhel sandolin-ček, danes predstavlja del njihovega življenja. Stari odsluženi čoln je še isto leto končal na grmadi, fantje pa so čez zimo zgradili dva nova. Večja in lepša sta bila, bolj dognana. Tudi veslači so zrasli. Roke so jim postale močne, dlani trde in nič več se niso prevračali. Še dve leti sta minili in eden od fantov se je vpisal v Lju- Sedemnajstletni Pavel Kalan že sedaj posega po najvišjih lovorikah manjkajočo stranico čolna, žeblji so učvrstili spoje, katran z bližnjega delovišča pa je zapolnil luknje in špranje v dnu. Plovilo je doživelo renesanso. Vse poletje je potem ubogljivo prevažalo svoje rešitelje gor in dol po reki le kdaj pa kdaj, kot za šalo, se je osvobodilo razposajenega tovora kajti ravnotežje je novopečenim čolnarjem sprva še delalo preglavice. Gornje vrstice se morda berejo kot začetek ponesrečene pravljice. Vendar to ne drži. Pravljica je izmišljena reč, zgodbica pred vami pa resnična. Pravzaprav pomeni le začetek reportaže, v kateri nameravani spregovoriti o skupini škofjeloških športnikov, veslačev na divjih vodah. Gre namreč za ene in iste osebe, za dečke iz razmajanega čolniča, ki so med tem seveda zrasli v postavne fante. Otroške vragolije jim že zdavnaj več ne begajo glav, brezskrbna pohajkovanja so jim le še pri jelen spo- bljansko brodarsko društvo (LBD). čez čas mu je sledil drugi. Dali so jima čolna, prava pravcata tekmovalna čolna iz poliestra /vitka, gladka in hitra, da ju je bilo veselje videti. Vest o mladeničih, ki se podita po Selščici v torpedu podobnih kajakih, se je naglo razširila po mestu. Vse več mladih pristašev novega športa je zahajalo na breg reke. In ko sta čez čas drzna fanta dosegla na tekmovanjih prve uspehe, je zanimanje za veslanje med mladino še bolj naraslo. Imena, kot so Gršič, Šmid in Kalan v veslaškem športu nekaj pomenijo. Prva dva sta »očeta« te športne panoge v škof j i Loki, Kalan pa sodi že v mlajšo generacijo nadarjenih mladincev, ki pod vodstvom obeh starejših kolegov marljivo trenirajo. Ko sva pred dobrim tednom s fotoreporter jem prišla na travnato ravan ob Sori, je bilo tam vse živo. Ducat čolnov vseh baiv je ležalo nao- krog, žarki vročega julijskega sonca so se odbijali od njihnjih oblih površin. Luknja v dnu puščičastega kajaka, spomin na nedavno tekmovanje v Tacnu, je delala preglavice zagorelemu pobi-ču. Sukal se je okrog ranjenega čolna, prekrival grdo odprtino s kosom zaplate iz steklenih vlaken in vse skupaj sproti zalival z nekakšno lepljivo maso. »Je Grašič tu?« sem ga pobaral. Pokazal je proti leseni lopi, kjer čez noč spravljajo čolne, vesla in drugo opremo. Popularni Bajo, kakor kolegi kličejo Martina Grašiča, je bil res tam. Sedli smo na klop ob vodi in plečati 25-letni študent strojništva je rade volje povedal nekaj o sebi. »Veslam od leta 1964, odkar sem član LBD. Lep je ta šport, toda naporen in zahteven. Ce hočeš biti dober, mo-moraš veliko vaditi ,jaz imam pa premalo časa. Delam po navodilih kolega in klubskega tovariša Dušana šmida. Tekmovanja? To je poglavje zase. Treniraš vse leto, potem pa ti spodleti, še huje je, če je sodniška komisija pristranska in posameznika opehari za dobro uvrstitev. Da, tudi to se dogaja, in ne tako redko, kot se morda zdi. Pa še to zapišite, da politika našega kluba (LBD namreč) tekmovalcem vse prej kot ustreza. Na voljo je premalo dobrih čolnov, posebno Ločani smo glede tega najbolj prizadeti. V mednarodni konkurenci pn s kakšno odsluženo lupino ni mogoče doseči tistega, kar bi sicer lahko. Pri vsem tem klub trosi denar za druge stvari, za žičnico, košarkarsko igrišče, klubske prostore, vikende in drugo.« Ko je pogovor nanesel na dosežene uspehe, mišičasti kajakaš nenadoma ni bil več tako zgovoren. O sebi le nerad gvori, zato pa so mi ga s te plati bolje predstavili drugi. Ko je pred leti prvič sodeloval na državnem prvenstvu, je zasedel 7. mesto. Ze naslednje leto je v isti disciplini zmagal, v slalomu pa je bil dvanajsti. Leta 1967 v Tacnu je postal državni prvak v slalomu, progo za spust pa je prevozil v drugem najboljšem času. Sodeloval je tudi na mnogih tekmovanjih v tujini. Leta 1966 in letos se jc na primer udeležil veslaškega maratona na reki Tari v Italiji inpristal na 5. oziroma 6. mestu. Pred štirinajstimi dnevi pa se je vrnil s tekem v Spitallu (Avstrija), kjer je med 57 tekmovalci zasedel trinajsto mesto in bil s tem najboljši Jugoslovan. GrašiČu je še posebej ostal v spominu letošnji maratonski spust na Tari. »Odlično mi je šlo, dolgo sem bil tretji in že skoraj ujel tekmovalca pred seboj, ko je ostra skala pokopala veliko priložnost. Zaradi luknje v čolnu sem moral potem šeskrat k bregu izlivat vodo in bil na koncu šesti.« Drugi sogovornik, s katerim sem pokramljal, je bil Pavel Kalan, Šmonček med prijatelji. Komaj 17-letnega, majhnega, a čokatega vajenca plavih las so Italijani krstili za Picola. Kljub svoji mladosti in čeprav trenira šele 3 leta, vozi v članski konkurenci in je poleg Grašiča ter Sveta celo. tretji član klubske ekipe. Tudi on je letos nastopil na Tari in si med mladinci priveslal odlično 3. mesto. »Za svoj največji uspeh štejem 13. mesto med člani na nedavnem tekmovanju v Tacnu. Sodelovalo je 70 tekmovalcev iz 7 držav. Med vožnjo sem se prevrnil, za kratek čas plaval z glavo navzdol, potem pa mi je uspelo pobrati se, skimutirati, kot pravimo mi. Nemudoma sem zaveslal naprej in srečno dosegel cilj,« je povedal simpatični fant. Drugi pa so mi izdali še eno njegovo skrivnost; to namreč, da je Grašič njegov vzornik in tekmec hkrati, kajti silno si želi premagati ga. No nekoč mu bo to prav gotovo uspelo. Tretji mušketir divjih voda je Dušan šmid. Sloki študent Visoke šole za telesno kulturo je lani prenehal z aktivnim tekmovanjem jn se ves posvetil trenerskim poslom. To pa ne pomeni, da ne zgrabi več za veslo, saj je v čolnu zelo spreten. »Z Grašičem sva že pred tremi leti zbrala okrog s>:be 17 mladih, nadarjenih fantov, ki pridno in redno trenirajo. Neverjetno vztrajni so in obetajo postati kmalu pravi mojstri. Kakšno pridobitev pomeni tolikšno število veslačev za matični klub, pa pove podatek, da so v Ljubljani v zadnjih štirih letih uspeli vzgojiti le enega samega tekmovalca,« se je razgbvoril Šmid. Zanimalo me je, kako fantje vadijo, kaj vse morajo počenjati, da so ob pravem času nared. »Trening je zelo pester. V glavnem ločimo tri vadbena obdobja: pripravljalno, tekmovalno in prehodno. Prvo je najzahtevnejše. Tedaj tekmovalci nabirajo moči in kondicijo ter preveslajo tudi po 300 km na mesec. V času tekmovanj trening ni tako oster, v glavnem tedaj pilimo tehniko vožnje, saj zgolj moč med razbesnelimi brzicami prav malo zaleže. Prehodno obdobje pa je namenjeno izpopolnitvi splošne telesne pripravijenos!ti. Tu mftslirn na ukvarjanje z dodatnimi športnimi panogami kot so teki, dviganje uteži, orodna telovadba, smučanje in drugo. Za vsakega veslača pa glede na njejove pomanjkljivosti sestavim še poseben individualni program vaj.« Zmanjkalo mi je vprašanj. Med tem so fantje zanesli čolne k vodi. Drug za drugim so posedli vanje in se spustili med slalomska vratca, obešena tik nad gladino, ali pa odbrzeli po reki navzgor, še en čoln je ostal na bregu. Vanj je sedla moja malenkost. Ne, nisem se okopal, celo dobro mi je šlo. Ne čudite se! V lastno zabavo namreč večkrat primem za veslo. Kdor pa še ni nikdar poskusil česa podobnega in če hi ravno dober plavalec, bi mu takšno dejanje odsvetoval. I. Guzelj Dušan šmid, trener škofjeloških veslačev, med vožnjo po Selščici. Hitri kajak pod njim uboga na vsaki trzaj. Foto: F. Perdan - ■■■ ■ 11 i iti Ae dni po svetu PRAGA, 18. juUja — Danes so čehoslovaško javnost razgibale tri važne novice: objava pisma, ki so ga voditelji Bolgarije, Madžarske, NDR, Poljske in Sovjetske Zveze poslali češkoslovaškemu vodstvu s skupnega sestanka v Varšavi ,odgovor predsedstva CK KPč na to pismo in nenadna in do sesedaj še nepotrjena novica, da utegneta voditelja Romunije in Jugoslavije Nicolae Causescu in Josip Broz Tito Priti na obisk v Prago. Kakor pravijo v ČSSR, ti dogodki močno spominjajo na stanje pri nas leta 1948, v času informbiroja. BEJRUT, 19. julija — Po izgonu strmoglavljenega iraškega predsednika Arefa, je danes polkovnik Abdel Ra-zak el Najef sestavil novo 26-člansko vlado. Novi predsednik je takoj nato izjavil, da se stanje v državi norma-Jizira in da se bo vlada prizadevala urediti kurdski problem na severu države. PRAGA, 19. julija — Tu se je začel plenum CK KPČ. Razpravljajo o odgovoru na Pismo petih komunističnih Partij. Uvodni referat je imel Prvi sekretar Aleksander Dubček. Kot so sporočili, so danes tudi formalno potrdili ustanovitev društva prijateljev Jugoslavije. Doslej je obstojal le klub prijateljev Sovjetske zveze. LA PAZ, 20. julija — Urad-no so sporočili, da je izginil bolivijskL notranji minister Antonio Arguedas. Očitali so mu, da je pomagal poslati dnevnik padlega kubanskega revolucionarja Che Guevare v Havano. Sama bolivijska vlada je uradno sporočila, da Je Guevarov dnevnik, objavljen v Havani, avtentičen. MOSKVA, 22. julij — Agensa TASS je objavila uradno sporočilo vodstva sovjetske komunistične partije, da Je Pripravljeno na dvostranske razgovore z voditelji CSSR m lo na čehoslova-skem ozemlju. Tak je bil Prvotm češki predlog. KAIR.O, 23. julija — Kon-gres Arabske socialistične UniJe je za svojega novega Predsednika soglasno izvolil tarnala Abdcla Maserja. Izvolitev so prisotni pozdravili Z dolgotrajnim aplavzom, ki ;Le ni polegel cele pol ure. je Naser sed tj pred sodnik socialistične unije, Predsednik republike in vla-Qev m vrhovni poveljnik obo-ro/.oinh sil ZAR. MOSKVA, 24. julija - Ka k°r poročajo, se bodo danes začeli v Košicah ob sovjet-sko-češki meji uradni razgovori nicd voditelji SZ in CSSR. Pričakujejo da do K°nca sestanka ne bo nobenih vesti. Ljudje Tekma za prestiž v vesolju med obema velikanoma — Sovjetsko zvezo in ZDA — je zadnje leto na videz močno pojenjala. Spektakularnih poletov s človeško posadko ni bilo. Deloma sta tega krivi nesreči, ki sta na obeh straneh terjali smrtne žrtve. Kakor trdijo strokovnjaki pri NASI (Ameriška agencija za vesoljske raziskave), je smrt treh njihovih vesoljcev v začetku januarja 1967 zavrla ameriški program prodora na luno kar za leto dni. S sovjetske strani o tem sicer ni nikakršnih uradnih izjav, vendar ima nesreča Komaro-va najbrž podobne posledice. V resnici je mrtvilo na področju vesoljskih poskusov le navidezno. Znanstveniki obeh dežel ne držijo rok križem. Tekma se je preselila v laboratorije in preizkusne centre. Sovjeti so premor iz- Vesoljska tekma se nadaljuje Za 20. september Američani napovedujejo izstrelitev kabine Apollo s tremi člani posadke koristili za izpopolnjevanje tehnike manevriranja in avtomatičnega združevanja dveh teles v vesolju (spomnimo se samo satelitov Kosmos!), Američani pa si prizadevajo nadomestiti zamujeno pri raketah. Nosilnost le-teh je namreč še do nedavna precej zaostajala za sovjetskimi. V ta namen so izdelali in tudi uspešno preizkusili orjaško, prek 100 m visoko raketo Saturn C 5, ki naj bi čez dobro leto ponesla kabino z vesoljci proti luni. Drugi polet tega giganta, s prazno kabino Apollo na vrhu, sicer ni potekal po pričakovanjih (okvare pri vžigu druge stopnje), vendar, kot je ugotovila preiskava, predvsem zaradi malomarnosti tehnikov pri montaži zapletenih naprav. Američani so tudi znatno preuredili samo kabino Apol- lo. Vesoljci odslej ne bodo več vdihavali čistega kisika, ki je zelo vnetljiv in ki je povzročil smrt Grissoma, VVhita in Chaffeeja, ampak negorljivo zmes kisika ter helija Razen tega je kapsula sedaj opremljena s posebnim zasilnim izhodom, skozi katerega bi se posadka v primeru požara — dokler je raketa še na vzletišču, seveda — lahko rešila. Vse to jasno kaže, da smo pred novo, odločilno fazo poletov s človeško posadko. Sovjeti po stari navadi molčijo in ne izdajajo svojih načrtov, toda tako je bilo tudi pred vsemi pomembnejšimi vesoljskimi dogodki v preteklosti. Američani pa so prek direktorja NASE Jamesa Webba nedavno tega sporočili, da za 20. september letos pripravljajo polet tri- Jurij Herman, nepoznani umetnik z Jesenic »Slama, nož, škarje in lepilo so pripomočki )b njegovi prvi razstavi v mali dvorani delavskega doma I se mu bo jeseni mogc Ob njegovi prvi razstavi v mali dvorani delavskega doma na Jesenicah je Jože Čebulj zapisal: »Jurij Herman je član Dolika že nekaj let. Pristopil je kot likovnik, ki se sicer ukvarja z obrtniško dejavnostjo dekorativnih slik v tehniki intarzi-ranja s posebno pripravljeno slamo.« Umetnikovo stanovanje na Fužinski cesti 3 je skromno. Dve postrešni sobi. Spalnica in kuhinja. Slednja je tudi njegov atelje. V njej dela osem do devet ur na dan. Jurij Herman je invalidski upokojenec s 340 novih dinarjev pokojnine. Z neprikrito srečo je pripovedoval, da Jurij Herman pri svojem vsakdanjem opravilu. Foto Perdan se mu bo jeseni mogoče le uresničila njegova največja želja — novo stanovanje. »Vedel sem, da lepo pišem,« je začel svoje pripovedovanje. »Nisem pa vedel, da znam tudi risati. Ko sem se pred približno petimi leti spoznal s tovarišem čebuljem, mi je ta priporočil: riši, riši in še enkrat riši. Akademski slikar Ravnikar mi je dal osnovne podatke o risbi in tako sem začel, član Dolika sem postal pred dvema letoma. Prijatelji so mi veliko pomagali. No, in letos je moje izdelke javnost prvič videla.« Kako nastane slika? Na le-sonitno ploščo nariše zaželeni motiv. Natanko po začrtani skici polaga slamo za slamo, eno poleg druge. Majhne in velike režnje, svetle in temne. Na svetlobi da vsak položeni pramen ržene slame določen barvni odtenek. Zato so take slike še posebno lepe na temni podlagi. Delo zahteva ostro oko, potrpljenje in profinjen občutek za svetlobo. Herman pravi, da se pri takem opravilu ne da izdržati dolgo. »Leta 1964 sem bil v Begunjah na zdravniškem pregledu živcev. Opazoval sem prijateljico Tončko, kako je dan za dnem vztrajno polagala bilko ob bilko na ploščo, kamor je narisala motiv iz narave. Poskusi še ti, mi je rekla. Izdelal sem prvo sliko. Pohvalili so jo. Na zdravljenju v Škofljici sem naredil še drugo. Ko sem se vrnil na Jesenice, je to opravilo postalo del mojega vsakdanjega življenja. Prve slike sem podaril prijateljem. Prijetno sem bil presenečen, ko je neka tovarlšlca prišla k meni in članske posadke v novi kabini Apollo. Vesoljce bo ponesla v orbito že preizkušena raketa Saturn I, kajti njeni orjaški sestri (Saturn C 5) strokovnjaki še ne zaupajo povsem. Zanimivo je, da so Američani za ta polet izbrali prav dan, ko naj bi po prvotni zamisli s Cape Kennedvja startali prvi ljudje na zgodovinsko pot proti mesecu — seveda, če bi šlo prav vse po načrtu, če ne bi bilo tragičnega dogodka januarja lani in drugih manjših, a zamudnih spodrsljajev. Tako pa pri NASI menijo, da bo prvi Američan stopil na Zemljin satelit v najboljšem primeru šele konec prihodnjega leta. Tekma se torej nadaljuje. Vprašanje, kateri od obeh sil bo prvi uspelo poslati ljudi na luno, ostaja odprto. I. G. in dogodki me prosila, da bi ji nekaj svojih slik prodal. Nisem vedel kaj naj storim, še slutil nisem, da bo nekoč kdo do mojih slik pozoren, še manj pa, da bi katero od njih prodal.« Tihi, skromni in prizadevni samouk Jurij Herman je star 38 let. Rojen je bil v Čakovcu. Železarske Jesenice so mu postale drugi dom. Ravno tu je odkril svoj, desetletja skriti talent! Jože Košnjek OSNOVNA ŠOLA BLED razpisuje v soglasju z obč. skupščino Radovljica licitacijo gospodarskega poslopja na Bledu, Črtomirova ulica 3. Licitacija bo dne 6. avgusta 1968 ob 10. uri v prostorih osnovne šole na Bledu, Prešernova cesta 32 Vse informacije glede gospodarskega poslopja, ki ga nameravamo prodati, dobijo interesenti do 5. avgusta 1968 v pisarni osn. šole Bled od 8. do 10. ure. RAVNATELJSTVO OSN. ŠOLE BLED Vsak četrtek od 15.30 do 20. ure tekmovanje za najboljšega igralca v igri malega golfa. Prva tri mesta so nagrajena. Želimo vam veliko uspeha in zabave na igrišču malega golfa v športnem parku v Kranju. GLAS * 12. STRAN GLAS * T3 STK XN KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA KB LJUBLJANA Opravlja za občane vse vrste denarnih poslov po najugodnejših pogojih. Predvsem vas opozarjamo na naše obrestne mere: 6,25 °/o — za navadne vloge in devizne račune 7 o/o — za vezane vloge in devizne račune z odpovednim rokom nad 1 leto 8 °/o — za vezane vloge in devizne račune z odpovednim rokom nad 2 leti in na ugodne pogoje najetja stanovanjskih posojil ter na posojila za napredek kmetijstva. Zahtevajte podrobnejše brezplačne informacije pri poslovnih enotah Kreditne banke in hranilnice Ljubljana ter pri poštah in hranilnih blagajnah pri delovnih organizacijah, ki poslovno sodelujejo z našo banko. bogomil debeljak »Pošten najditelj« Pariškemu inženirju Gustavu Mailletu so pred mesecem dni ukradli avtomobil .Mail-let je že izgubil vsako upanje, da bo še kdaj videl svoj avto, ko ga je nekega jutra opazil na parkirnem prostoru pred hišo, v kateri stanuje. Najbolj zanimivo pri tem pa je, da je »pošteni najditelj«, ki je trideset dni uporabljal tuj avtomobil, zamenjal vse dotrajane dele karoserije in motorja z novimi. Mailletu sedaj ni žal, da je moral mesec dni pešačiti. 3 u 8 J' i \ •M e 0 k -C Moste nekdaj in danes (nadaljevanje) Moste so v prvi svetovni vojni izgubile 13 mož in fantov. To je za majhno vas že huda izguba. Precej tistih, ki so preživeli, se je vrnilo domov takoj po končani vojni, drugi — ujetniki — pa ne. Iz ujetništva so se vrnili šele leta 1920, dve leti za drugimi. MED OBEMA VOJNAMA Kmetje — Takoj po prvi svetovni vojni je bilo najteže. Pri več hišah ni bilo gospodarjev, na kmetijah so delale ženske s starčki in otroki. Razen tega so morali dajati obvezno oddajo. Zu-Pan je dobil poziv iz Kamnika, v katerem je država zahtevala določeno količino krompirja, žita itd. Vse to so kmetje vozili v Kamnik, kJer so jim slabo plačevali. Nova država je zamenjala tudi denar; prejšnje krone so zamenjali dinarji. Štiri krone so bile vredne en dinar. LJudje, posebno starejši, se na to spremembo niso mogli navaditi. Se več let po vojni so vse računali s kronami, čeprav so plačevali z dinarji. Ko so se vrnili ujetniki in niso več tako pritiskali z obvezno oddajo, je bilo bolje. Mnogo ljudi je imelo zdaj tudi konje, zato so lažje in hitreje obdelovali zemljo. O tem, kako so prej obdelovali zemljo, tokrat ne bom pisal, saj sem o tem v rubriki Gorenjski kraji in ljudje v letih 1966 in 1967 že precej napisal. Tokrat se bom bolj omejil na stroje in druge pridobitve, ki so kmetom veliko pomagale pri delu. Takoj po prvi svetovni vojni so prišli v vas prvi gepelj-ni, ki so zamenjali naporno rezanje zobanja v škoporezni trugi s slamoreznico, ki so jo prek gepeljna poganjali konji. Kmalu za tem so naprednejši kmetje že imeli mlatilnice, prav tako na ge-pelj. To je bil seveda že velik uspeh, saj pred prvo svetovno vojno nobeden še pomislil ni, da bi se dalo drugače mlatiti kot s cepci in pri tem skoraj nič trpeti. V začetku so gledali na mlatilnice — kot na vsako novost — z nezaupanjem, pozneje pa je postala nekaj vsakdanjega in mlatev ni bila več najtežje delo. Le pri manjših kmetih se je še slišala stara pe- sem: pika, pok . . . Vendar pri vse manj hišah. Do druge svetovne vojne in med njo so imeli mlatilnice pri vseh hišah, na vseh kmetijah, kjer so jo ie hoteli. Zanimivo je, kako so kmetje drug drugemu pomagali. Vedel; so, da bodo tako več dosegli, saj vsak posameznik ni imel možnosti, da bi kupil vse priprave in stroje oz. večje orodje, še pred prvo svetovno vojno, potem pa skozi med obema vojnama je delovala na našem področju Kmetijska družba vasi Most in Že j (Žeje — vas v neposredni bližini Most). Kmetijska družba je imela svojega predsednika, poleg tega več-čianski odbor, vsi ostali vpisani pa so bili člani. Vsak je bil narečen na list Kmetovalec in s tem je že plačal članarino za Kmetijsko družbo. Člani družbe so imeli več ugodnosti. Po nižji ceni so lahko kupli orodje, pozneje tudi stroje, pa tudi razna se-mena. Nekaj orodja je bilo skupnega za vso družbo. Vsi kmetje so zbrali denar, potem pa kupili ročno b:ano, sod za gnojnico, pozneje travniško brano, čistilnik za žito (pajkel). Ta orodja je lahko uporabljal vsak član družbe. Seveda se je večkrat | zgodilo, da sta dva kmeta že- | lela istočasno kaj uporabljati, sja sta imela oba enako pravico — in hitro je bil vmes prepir. Vse to skupno orodje in stroje so imeli spravljena pri Kramarju. To je bila občinska hiša. Nekdanji gospodarji so jo prepustili revežem, ker niso imeli potomcev. Pri hiši je bilo tudi veliko gospodarsko poslopje, kjer je blo dovolj prostora za spravljanje orodja. Člani družbe so dobili ceneje tudi sadike jabolk in hrušk. Skupaj so naročali tudi koruzo za krmo — vsa vas vagon ipd. Bolj pa, ko so kmetje postajali trdnejši, bolj je Kmetijska družba zgubljala smisel in pomen. Zelo velikega pomena za vas, posebno za kmete, je bila elektrika. V Mostah so jo napeljavah 1931. leta in 1932. leta v svečnici je zasvetila prva žarnica. Napeljavah so jo monterji, ki jim je bil to poklic. Ko so jo napeljali v eni vasi, so šli v drugo vas in tako naprej. Celotna napeljava z vsemi instalac.jami je pri nas doma veljala 2600 din, kar je približno ustrezalo takratni ceni 450 kg tež- kega vola. Elektr'ko so napeljali pri več kot četrtini hiš. Nekateri pa so se te novosti branili ali pa so jo celo povsem odklon li. Oče se spominjajo nekega Mosčana (ime bom zamolčal),, ki je trdil, da bo elektrika pobila polovico če ne več I udi; otroke in ženske čisto gotovo vse. Najhuje pa bo za moške pri strojih, ker ne bodo mogli uiti. To mnenje ne preveč naprednega vaščana sem zapisal zato, da vid mo, kako lahko gleda neuk; človek na moderne pridobitve in s tem sam sebi pljuje v skledo. V vasi se je potem v nekaj letih veliko spremenilo. Kmetje so začeli prodajati gepelj-ne, kupovati pa elektromotorje. Gepeljne so kupovali kmetje iz hribovskih predelov, kjer so z njim: zamenjali škoporezne truge; na elektriko pa tam še dolgo niso mogli računati. Moščani so do druge svetovne vojne kupili že veliko elektromotorjev. Uporabljali so jih pri gnojničnih črpalkah, slamo reznicah, mlatilmcah, »e.rku-larjih« za žaganje drv ipd. Ivan Sivec (naprej prihodnjič) ■■■■■■■■■■•■flHiiifiitiniiiMiiiinfiiiiuiiiHiiiiiniiniiiiiininiiiiiiffliiiimiiiiiiiiifiiimiiiiiiMimiiiiiiiii ■ ■■■■■■■■■■»■•■»(■■.■■■■lil.....kllllllllllHIll.......1IIIIII1IHIIIIIIUII......■Illlllllllllll..........IIIIII*HI.I1III Največje jajce Do sedaj največje kokošje jajce je bilo najverjetneje leta 1965 na neki farmi v Združenih državah Amerike. Jajce je imelo dva rumenjaka, dvojno lupino, tehtalo pa je 445 gramov. Rešitev križanke št. 45 1. KOPERNIK, 9. SKRT, 13. ELASTIKA, 14. ARIA, 15. MOSTIC, 16. DELIKT, 18. TIC, 19. REVANŠA. 20. OSE, 22. MIR, 23. OER. 24. STRA-TUS, 27. SEL, 29. KANTON, 30. TALINA, 33. AVAR, 34. GERMINAL, 36. RAKI, 37. ARGONAVT. Križanka št. 46 Moj zaročenec mi je vsak dan pisal pismo, no in tako sem na koncu vzela kar pismonošo. 1 2 3 5 7 8 9 10 11 -12 13 1^ 16 Ji • 18 ■ Ji 21 22 23 21 ■ 26 2* m 7A 29 30 31 32 VODORAVNO: I. novo srebro, 7. močvirska ptica, 12. svetovna morja, 13. pri taroku ostanek kart po razdelitvi, 14. kot išče, izvir, 25. moški z nizkim glasom, 16. slavnostna dvorana, 17. dvočlenik, 18. paradiž, 19. gorsko letovišče v črni gori v pogorju Bjelašice, 20. glas pri strelu, 23. ženska iz Tavčar "evega romana »Visoška kronika«, 25. usedlina, 26. vrsta dt> jačine, 28. začetek tekmovanja, odlet letala, 29. skrivnost, 30 večje mesto v Albaniji, 31. sol oljne kisline, 32. dolgo govoričenje. NAVPIČNO: 1. narodni heroj, sedaj poslanik v NDR (Bojan, part. ime Stjenka), 2. makedonska politična delavka, med NOB vodila ilegalne organizacije KPM (Vera), 3. vrsta športa, ki je razvit tudi v Kranju, 4. elektrarna na Dravi, 5. japonski telovadni šampion, 6. kem. znak za nikelj, 7. part. ime komandanta enot NOV Franca Rozmana, 8. vrv z zanko za lov divjih živali, 9. mednarodne športne tekme, ki se prirejajo vsako četrto leto, 10. slov. slikar (Anton Gojmlr) 11. star Slovan 15. vrsta (vino, blago), 17. predvojni velelndustrialec v Čehoslovaški, 19. žitorodna pokraijna v Jugoslaviji, 21. ograjen prostor, 22. ena izmed Prešernovih sestra, 24. ime italijanske filmske igralke, 25. znamka naših cigaret, 26. število, 27. zorana zemlja, 28. drugo ime za smuči, 30. kratica za »starejši« kkk:::::::::::::::«:«'1^ ^ S--- {(Ste in •■*0B8B>a«»BB ■■■■■■••■■■■■■■•■iiKIIIII ■■■■■■■■■■■■Klllllktl ■ M •■•••^■■••B ■■■*•■•■■*■■• ■ lllllf •1illi(llllKIIIIIII|||DII?ldl Jllllllllllll|ll||||ltllltlillllt|,«|# Miha Klinar: Mesta, razcestja Dom#ina III. DEL 147 rte' c jih. cji trenutka do trenutka neznosnejše. ^ -do ^VOc Ponašati, marveč čaka, da bo iz razreda zopet P Profesorjev, da ga bo vprašala. „do 2a In res se vrata kmalu odpro ^ -) hodnik 23 slokim> dolgim in mrkim profesorjem, ki naglo st°^;a hoče U Pr°U zbornici in z živčno nestrpnostjo pogleda Stefl'n*Cl mu ijK 1 in vprašati, kako odgovarja Slavko na vpras*w n Postavljajo pro- »Oprostite,« jo mrki in živčni P/ nat0 pa\ Sreb° " »Da, kakor kaka oscmnajstlet«" Mesece*, '°Zi nase in se eprijetno zave, da ji manjka sanl%'/ tr«desetl m tndeset'h let, 3 starosti, ki ni več dekliška, <~eP#< lje ni '-'"emu človeku vdno zdi, da se od dvajsetega f '°vanja n,č Postaral, je še vedno dovzeten za vsa ^'V,, m'nulih Sl,U|a,''ie. Tudi z njo je bilo tako, tet** **o te*ke " enajstih letih ivela dolgo vrsto nesrečnih let Vv'JCnJu. ^' kollkor neka- nanj in poskrbi za njegovo šo.-In kaj ima zdaj od vsega u'^lv>1 »Nesrečo in sramoto,« si od^° Vnov* odp.o vrata in iz razreda stopi počasi profesor Pavlin (njegovo ime si je med imeni profesorjev, ki bodo spraševali Slavka, zapomnila) in prav tako počasi zapira vrata, tako da štefi za trenutek zagleda Slavka, vsega zardelega, kakor da rdi in gori od sramu. »Ubogi otrok!« jo stisne bolečina, obenem pa odmakne pogled od vrat in se v sramu pred samo seboj zagleda v tla. Nič ne bo, si govori. Slavko ne bo položil skušnje. Osramočena se bosta vrnila v gostilno k očetu, potem pa se bodo vsi trije nesrečni in osramočeni vračali proti domu z župnikovim konjem in kolesljem, ki ga je izprosila od župnika Marija. Vrnili se bodo in takoj nato se bo razvedelo po vasi. Počasni profesorjevi koraki, tako se ji zdi, jo bodo zdrobili. Sicer pa bi se najraje sama ta hip pogreznila v tla, da bi se lahko izognila staremu, sivolasemu profesorju, ki se ji približuje in ki nenadoma obstane pred njo. »še vedno čakate sina?« Profesorjevo vprašanje jo zaskeli, kakor da bi se je dotaknil ne z besedami, marveč z živim ogljem. Usta ji postajajo suha, da ji njen »ja« usahne že na jeziku in da lahko samo molče pritrdi. »Ni prijetno, kajne? Najbrž vas skrbi bolj kakor sina?« Seveda jo skrbi. Kako bi je ne, bi rada rekla, a samo zadržuje jok, ki ji sili v grlo. Profesor pa sili vanjo z vprašanji. »Zanima me, koliko časa se je vaš sin pripravljal na sprejemno skušnjo,« vprašuje. »Koliko časa?« štefi ponovi vprašanje, več pa ne more spraviti z jezika Ve, da se Slavko ni mogel temeljito pripraviti, ker... ker. .. »Ste ga pri učenju nadzorovali?« »Nisem« pove po pravici, a svoje brezbrižje do Slavkovih priprav na skušnjo nehote opraviči z lažjo: »Nisem utegnila. Preveč dela sem imela,« zardi, ko se zave laži. »Potem je bil vaš sin pri delu prepuščen samemu sebi?« štefi pritrjuje profesorjevemu vprašanju, ki se ji zdi brezobzirno očitajoče. »Vem.« pravi skesano. »Bolj bi :e morala brigati zanj. Tako pa, seveda, razumljivo,«-skuša jecljajoče pojasniti, zakaj se Slavko ni mogel temeljito pripraviti. »Jaz sem kriva. Vse do zadnjega otrok in vedd ali ga bomo dali v šole ali ne.* »Ne razumem vas . . .« »Vem, težko je razumeti mojo brezbrižnost . . .« »Ne razumem, zakaj se sedaj obtožujete? Vaš sin...« »Veni, skušnje ni položi!,« bruhne v jok, da bi teh besed ne slišala i/ profesorjevih ust. Profesor Pavlin ne razume njenih samoobtožb ne njenega joka. »Zakaj vendar jočete? Vaš sin je skušnjo položil. In to nepri-Bakovano dobro! Mnogo bolje kakor drugi,« ji piofesor ponuja roko, da bi ji k sinovemu uspehu čestital. šteli pa samo onemi. Jok se ji pretrga, vendar še vedno ničesar ne razume in šele ob profesorjevi hvali Slavkove bistroumnosti spozna, da je Slavko z uspehom opravil vse naloge in odgovoril na vsa vprašanja, ki so mu jih postavili profesorji. »Bister fant je! Izredno bister! Toda, o tem mu ne pripovedujte, da bi se ne prevze:, ker bi mu prevzetnost, da trenutno več ve kakor njegovi vrstniki, lahko zameglila pot do še večje bistrosti in bi se počasi nehal zavedali, da človek nikoli ne ve dovolj, da bi lahko vedel in zna! še več. Prevzetnos je kakor puščavski pesek, ki spremeni vase sleherno človekovo žejo za znanjem in spoznanjem. Največji človeški misleci so menih, da vedo le to, da ničesar ne vedo. To pa se pravi, da človeškemu znanju in spoznavanju ni ne meja ne konca« Profesor Pavlin bi še govoril, da niso potem prišli iz razreda tudi drugi profesorji. »Gospa, sin je opravil preizkušnjo. Lahko ga vpišete v prvi razred!« Štefi hvaležno gleda ravnatelja Menikelija. »Jutri naj pride k pouku! Stanovanje ste mu najbrž že poiskali.« Stanovanje? No, stanovanje bo že poiskala. Trenutno je pomembno samo to. da je Slavko sprejet in da so se z njene duše odvalile skrbi, ki so jo še malo prej mučile. »Tako me je skrbelo,« pripoveduje Slavku, ko zapuščata realko in odhajata proti gostilni. »Tudi mene,« prizna Slavko. »Bal sem se, da ne bom znal ničesar, potem pa smo se samo pogovarjali.« »A zakaj si bil tako rdeč?« »Kaj bi ne bil, ko pa so me vikali kakor odraslega.« »Vikali so te?« »Vikali, zato mi je bilo nerodno!« Tako odhajata srečna. Ko prideta v gostilno, je Slavkovega uspeha vesel tudi nono. »Dolgo sem vaju čakal,« pravi in prizna, da jc skrbelo tudi njega. Toda veselju se bodo še lahko predajali. Zdaj je treba poskrbeti in najti Slavku streho, kakor pravi nono. »Ne skrbite, oče!« pravi štefi. Socialistka je in šla bo vprašat v rudarski dom. na sedež krajevne strankine organizacije. »Vriva pa ta čas kaj pojej ta!« »A kje jo iskati?« Na hrano do tega trenutka nihče ni mislil, čeprav so še vsi trije tešč. »Tudi ti prej kaj zaužij«, jo sili nono »Ne utegnem«, Štefi ne posluša očeta in odide a se že čez uro vrne, toda tudi sedaj ne utegne jesti, čeprav jo silita oba. Stanovanje za Slavka je našla pri rudarski družini, pri Pahorjevih. Zato morajo tja, da se bodo dokončno dogovorili zaradi cene za posteljo in oskrbo. Tako Slavko najde nov začasni dom pri skromnih, a človeško dobrih Pahorjevih Potem pride slovo. Šele ob slovesu postane Štefi težko. Tako ji je, kakor da je že sedaj prišel čas, ko se razhajajo starši in otroci. s s I s s s s I s I n I ! s I s s I KMETOVALCI! AGROTEHNIKA — EXPORT-IMPORT LJUBLJANA in KMETIJSKA ZADRUGA SLOGA KRANJ obveščata vse cenjene obiskovalce Gorenjskega sejma v Kranju, da bosta prodajala v času od 2. do 13.8.1968 v razstavnem prostoru Delavskega doma kmetijske stroje in orodja -domače in tuje proizvodnje Traktorje s priključki: Zetor in IMT-533 na kredit, DT-20. Ročne motorne kosilnice s priključki: BCS na 1-letni kredit, Vogel & Noot, Reform, Alpina. Stroje za sušenje in transport krme: obračalni zgrabljalniki, zbiralne vile za krmo. Molzne stroje in hlevsko opremo Alfa Laval Manjše stroje za zaščito rastlin Orodje za vrtičkarje, sadjarje in vinogradnike EXPORT-IMPORT LJUBLJANA, TITOVA 38 JUGOSLAVIJA vas vabi na izlete, ki jih organizira v juliju in avgustu: 10.—11. VIII. SOBOTA in NEDELJA 17. VIII., SOBOTA od 29. 8. do 1. 9. dvodnevni izlet v Verono, združen z ogledom Verdijeve opere AIDA v svetovno znanem gledališču ogled lesnega sejma v Celovcu štiridnevno potovanje v Vigčvano na ogled 32. mednarodnega sejma obutve, strojev za predelavo usnja ter usnjarske opreme od 13. 9. do 15. 9. tridnevno potovanje na Dunaj na ogled tradicionalnega velesejma od 27. 9. do 29. 9. tridnevno potovanje v Parmo na ogled 23. mednarodnega sejma živil-sko-predelovalne industrije Vse informacije ir prijave v turistični poslovalnici Crelna v Kranju, Koroška c. 4, telefon 21-022 in v turistični poslovalnici Avtopromet Gorenjska Kranj, v Tržiču, telefon 71-268. Cenjeno občinstvo obveščamo, da je začel 1. VII 1%8 obratovali na progi Kranj—Kočevje—Delnice—Crikvenica avtobus z odhodom i/. Kranja ob 4.50 in prihodom v Crikvemico ob 9.50. V povratku Crikvenica—Kočevje—Kranj odhaja iz Crikvenice ob 16. uri in se vrača v Kranj ob 20.45. Dalje vozi na progi Kranj—Postojna—Koper—Piran—Umag—Novigrad— Poreč avtobus z odhodom iz Kranja ob 5.40 in prihodom v Poreč ob 11.10, vrača pa se iz Poreča ob 14.30 in prihaja v Kranj 20.17. Vozne karte in rezervacije so v predprodaji na avtobusni postaji — Kranj, v povratku pa so v predprodaji vozovnice in rezervacije na avtobusnih postajah Koper. Portorož, Piran, Umag, Poreč, Crikvenica in v turističnem društvu Novigrad. Prcskrbite si pravočasno rezervacije in vozne karte Program dvodnevnega potovanja v VERONO z ogledom Verdijeve opere Aida 10. avgust, sobota: odhod iz Tržiča ob 5.30 izpred avtobusne postaje in Kranja ob 6. uri izpred kina Center. Potovanje skozi Ljubljano do Postojne. Kratek postanek. Nato prek Sežane, mimo Trsta, Latisane v Portogruaro. Kratek postanek. Dalje mimo Mester v Padovo. Po ogledu mestnih zanimivosti mimo Vicenzc in Verone v Peschiero ob Gardskem jezeru. Namestitev v hotelu. Prosto do večerje. Nato odhod v Verono. Do pričetka predstave Verdijeve Aide v slovitem veronskem amfiteatru še kratek sprehod po mestu, kjer boste spoznali ambient tega bisera italijanske kulturne zgodovine. Po predstavi povratek v hotel. 11. avgust, nedelja: Po zajtrku prosto za kopanje. Kosilo. Nato kratek izlet na polotoček Sirmione. V popoldanskih urah povratek proti domu. Vmes krajši postanki za odmor. Prihod v Kranj in Tržič pozno zvečer. Cena: i/. Kranja 218 N din iz Tržiča 223 N din V ceni so všttti prevozni stroški, en polni penzion, vstopnica za predstavo v amfiteatru, vodstvo ter organizacija izleta. Devizna sredstva za lastno uporabo si udeleženci preskrbijo sami. Prijave sprejema naša turistična poslovalnica Crelna v Kranju, Koroška c. 4, tel. 21-022 in v Tržiču v turistični poslovalnici — osebno ali po telefonu najkasneje do 1. avgusta 1968. ITALIJA AVSTRIJA^ GORENJSKA Blejska turistična razglednica — Foto F. Perdan Turistične informacije 9 Bohinj — Zaseden je Mladinski dom, v drugih hotelih in zasebnih turističnih sobah pa je na voljo še nekaj prostora. Od ponedeljka naPrej bo v Mladinskem domu prostih 10 postelj. Žičnica na Vogel redno obratuje, cesta med Bledom in Bohinjem pa je odprta za ves Promet. • Bled — Blejski turistični delavci v vseh hotelih na Bledu priporočajo rezervacije, v zasebnih sobah in v počitniških domovih pa je prostora še dovolj. Žičnica na Stražo obratuje vsak dan od 9- do 12. in od 14. do 19. ure. • V Ratečah je zasedena gostilna pri žerjavu, v zasebnih sobah in v drugih gostilnah pa je še prostor. Ne-«*j prostora je tudi v domu v Planici in v planinski koči v Tamarju. • Begunje — V Begunjah na Gorenjskem je še dovolj Prostora v zasebnih gostilnah in turističnih sobah. Od-Prti pa so tudi: turistični Uon> v Dragi, Sankaški dom na sv. Petru,' Roblekov dom na Begunjščici in Kostanj-skov dom na Dobrči. • Kranj — Prostor je v Obeh hotelih in zasebnih tu-^stičnih sobah Tudi v hote- u na šmarjetni gori, v ho- e'u na Brniku in v domu a Joštu je prostora dovolj. ^a Jezerskem, na Krvavcu, Freddvoru in v domu Ko- krškega odreda na Kališču ter v Partizanskem domu na Vodiški planini na Jelovici je dovolj prostora. • Tržič — V Tržiču Pod-Ijubelju in na Ljubelju je dovolj prostora. Prostor pa je tudi v planinskih domovih pod Storžičem, na Kofcah, na Kriški gori in na Dobrči. Žičnica na Zelenico ne obratuje. 9 Skofja Loka — Nekaj prostora je v hotelu Krona in v zasebnih turističnih sobah. Prostor pa je tudi v Loški koči na Starem vrhu in v planinskem domu na Lubniku. 9 V Selški in Poljanski dolini je povsod še prostor. Nekaj prostih postelj pa je tudi v hotelu Dom pod planino v Trebiji in v Li>tostroj-skem domu na Soriški planini. 9 V Kamniški Bistrici, na Veliki planini in v Domžalah je dovolj prostora. Za obisk se priporoča HOTEL LOVEC BLED priznana restavracija terasa — parkirni prostori, sobe s prhami. Telefon 77-266, 77-366 Prireditve 9 Na Bledu bo danes (sobota) zvečer v festivalni dvorani nastopil slovenski oktet. V torek, 30 .julija, pa bo natsopila domača folklorna skupina. 9 1. avgusta bosta v festivalni dvorani na Bledu nastopila k folklorna skupina Gorje in komorni zbor iz Krope. 9 V petek, 2. avgusta, pa bo na Bledu v festivalni dvorani velika modna revija z zabavnim programom. 9 V Skofji Loki bodo 6. avgusta odprta Groharjeva slikarska kolonija. BESUGHEN SIE HOCHMODEGESCHAFT Ljubljana, Miklošičeva c. 5 KOTEKS TOBUS Vreme Vremenska slika: Od severa bo naše kraje prešla nova hladna fronta in bo povzročila le manjše padavine, za njo se nadalje krepfi področje visokega zračnega pritiska. Tako se bo vreme nekoliko ustalilo, hladen zrak pa se bo še nadalje zadrževal nad pretežnim delom Evrope. Napoved za soboto in nedeljo: V soboto bo spremenljivo oblačno vreme, v nedeljo deloma sončno in še sveže, možne pa so posamezne popoldanske nevihte. BERITE GLAS TAPETNIŠTVO RADOVLJICA vam strokovno ir. po konkurenčnih cenah obloži tla z najlonskimi tapisom preprogami. Polagamo vinas, topli pod, podolit, tehnolit. Izdelujemo in montiramo sobne m okenske zavese vseh vrst. Po naročilu opravljamo vsa tapetniška dela. Lastna zaloga najlon tapisom preprog. lilillllllllllllllllllKlIlllllllllllllllllllllllllllllU Zlatnina, srebrnina, dragulji in ure v priznanih strokovnih trgovinah Georg Pirker Že petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško in italijansko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju. VViinschcn Sie auserordentlich zu billigsten Preisen alkoholisehe und alkoholfreie Getranke aller Arten und von bester Qualitat anzuschaffen? VVendcn Sie sich zvvanglos an unsere Lager: Kranjska gora 42 Telephon 84-463 Lesce 156 70-204 Bled - Prešernova 96 Tržič - Pristava 8 Kranj • Mladinska 2 Skofja Loka - Poljanska 4 KRANJ 77-315 71-298 21-336 85-324 Es empfielt sich das Unter-nehmen 00 GLAS * 16 STRAN Beljak Bled Brnikj Hotel Letališče Aerodrom Ljubljana Aerodrom Ljubljana — Ko potujete po cesti Kranj—Kamnik, se ustavite na letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel. Ob sobotah in nedeljah popoldne na terasi hotela PLES od 16. do 22. ure. — Postreženi boste z dobro kapljico, okusnimi jedili in speciali-tctami na žaru. — V letni in zimski sezoni je odprta brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu. — Na voljo imamo 60 ležišč. Flugplatz Ljubljana — Auf Ihrer Reise von Kranj nach Kamnik bleiben Sie beim Flug platz stehen! Dort bcfindet sich einladend am \Valdrand ein Hotel. — Samstags und sonntags Nachmittag auf der Hotelterrasse TANZ von 16—22 h. — Es vvird ein gutcr Tropfen, schmackhafte Speisen und Rostspezialitiiten serviert. In der Sommer- und VVintersaison stehen Ihncn eine Berghiitte und eine Dependance in der TIHA DOLINA (Stilles Tal) am Krvavec (1858 m) zur Verfiigung. — VVir verfiigen iiber 60 Schlafstatten. Aereoporto di Ljubljana — Se viaggiate in maccina sulla strada Kranj—Kamnik, fermatevi all'aereoporto. Nel Ristorante aH' Aereoporto, situato in un paesaggio pittoresco di boschi e montagne, potrete ristorarvi, godendovi piatti speciali e vini originali. — Durante l'estate e d'inver no sono aperti anche la »Dependance« ed il »Cottage« nella »Tiha dolina« (La Valle silenziosa) sul pendio del monte Krvavec. — I due impianti dispongono di 60 letti. Brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanetti & porfiri PRODAJNI ODDELEK: NOVA IN RABLJENA VOZILA, NAMENJENA ZA IZVOZ V JUGOSLAVIJO Capo di Piazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: ZA GENERALNA POPRAVILA MOTORJEV fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severo št. 30, telefon 764287 in 76-4886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo št. 30, telefon 764287 in 764286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Locchi, it 26/3, telefon 93-787 EKSTRA — EKSPORT Simon Prescheren Tarvis (Udine) — Trbiž, telefon 21-37 vam nudi po izredno ugodnih cenah: % Trgovina z električnimi potrebščinami O Pralni stroji 9 Radio — televizijski aparati 9 Svetilke — žarnice 9 Šivalni stroji — dvokolesa 9 Ploščice za tlakovanje — otroški vozički — peči na olje 9 Olivetti računski in pisalni stroji Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini M AGA J SI SAM .n UNIDR® I BO POMAGAL Bife MULEJ FRANCKA Bife stoji na križišču ob cesti na Brezje. Obiščite nas, ne bo vam žal. Postrežem boste hitro in solidno. Pijača po Izbiri, jedila po naročilu. SE PRIPOROČAMO! Mit dem Butan Propangas und mit dem reinen Butangas FULLEN WIR GASBOMBEN Campptatz in Zaka BLED LJUBLJANA - Vodovodna cesta (hinter Litostroj) — Tclcphon 316 798/315-759 ^3 KOMPAS BLED GARNI HOTEL Telefon 77-531 V najmodernejšem hotelu v centru Bleda In našli to kar potrebujete, mir, odlično postrežbo in zadovoljstvo! Hotel razpolaga s 180 posteljami. Vse sobe imajo tuš, kopalnico, WC in balkon. Hotel razpolaga z družabnimi prostori, hišnim barom, vrtom, garažami in obsežnim parkirnim prostorom. OBIŠČITE NAS ZADOVOLJILI VAS BOMO iniitiiiHriiiiimmiittmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinind Janez: Micka, jetzt haben vvir schon die ganze Stadt Kranj durchv.andert! Ich habe schon einen VVolfs-hunger! Micka: Du Armer! Komm, ich fiihre Dieh zum »JELEN« dort vvirst Du nicht nur sehr _______„__ gut, sonde rn auch bil lig essen kbnnen. - i STROJI, ORODJA, STAVBNO IN POHIŠTVENO OKOVJE Josef Strauss Villach — Beljak Prodaja na veliko — Gasvverkstrassc 7 Prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42, 60 61 in 68 53 OBIŠČITE NAS TUDI NA CELOVŠKEM VELESEJ-MU V DNEH OD 8. DO 18. AVG. T. L., KJER BOMO IMELI SVOJO SEJEMSKO STOJNICO, V HALI 12 HG ^649991 Sobota — 27. julija 1968 Naj preberejo možje Gospodinja — težaven poklic _ Rezultati nekaterih raziskav o gospodinji in njenem delu, ki jih od časa do časa napravijo nekateri inštituti, niso zanimivi samo za ženske, Pač pa tudi za moške. Močno ie še namreč med moškimi razširjeno mnenje, da gospodinjsko delo pravzaprav ni delo. Zato se čudijo, če je Žena tudi doma utrujena in se sprašujejo od česa neki. Oglejmo si nekaj zanimivih Ugotovitev italijanskega inštituta za gospodinjstvo iz ankete, v kateri so sodelovali tudi zdravniki. Za gospodinjo tako rekoč ni počitka. Ko se mož vrne domov, je prepričan, da ima vso pravico do počitka po jedi. Gospodinjo pa čaka pomivanje posode. Možje počivajo {udi ob koncu tedna, v počitniški hišici ali kje drugje, gospodinja pa mora delati tudi tam. Tudi v nedeljo mora družina jesti, opraviti je tre-tudi kup vsakdanjih stva-ri in kdo vse to dela? Gospodinja, seveda. Številni možje Pa so prepričani, da je gospo, dinjsko delo zabava. Prav nič zabavno ni biti kuharica, sobarica, perica, otroška negovalka in še kaj "krati. Gospodinja opravlja dnevno vsaj deset različnih stvari in to vsaj deset ur na dan. Razen tega tudi nima nobenega prav zares prostega dneva. Ta nenehna preob-Temenjenost povzroča teles-"° in duševno preutrujenost. Razen značilnih ženskih obo-lenj se Zaradi gospodin j ske-%a dela pojavljajo pri žen- Kotiček za šolarja ^e se letos naš šolar ni *avno odrezal, še ni rečeno, da tega prav sam kriv. Ali ste Pomislili, da bi mu v kotu 22 oknu postavili majhno ali kar polico, kjer bi «e v skah še tele bolezni: revmatična obolenja rok zaradi mrzle vode, krčne žile zaradi dolgega postajanja na nogah, psihične motnje zaradi nenehne napetosti in preobremenjenosti. Moški se pri svojem delu posveča izključno eni dejavnosti, gospodinja pa mora misliti na več stvari hkrati. Medtem ko čisti okna, premišljuje kaj bo kuhala. Med nakupovanjem jo skrbi, če bo prišla pravočasno domov, da bo odstavila jed, ki se že kuha. Vse to je na pogled preprosto in enostavno. Toda, če bi moški poskusili samo en dan, potem ne bi spraševali žene, od česa neki je tako utrujena. Strokovnjaki so napravili tudi nekaj primerjav gospodinjskega dela in tistega, ki ga navadno opravljajo samo moški. Gre seveda za trošenje energije. Tako pomeni ena ura klasičnega pranja — to je z rokami in z milom — dvakrat toliko, kot ena ura dela na tekočem traku pri montaži v avtomobilski tovarni. Pol ure ribanja s krtačo in čistilom je toliko kot pol ure dela s kompresorjem. j0 - miru pripravljal za šo-calt * drusače je, če otrok Ka na prosto mizo v kuhi-kt> if11 dnevni sobi> medtem fakkb mu 2 majhnimi stroški «nko uredili »kot« pod ok-Sem' Ce Je soba ozka, naj y8a polica od zidu do zidu. *ectt sobi pa naj bo polica J «»o pod oknom. Mizar lah-, napravi tako polico, ki se Pa k k° spusti,a navzdol, ali Talr Poiici pritrdil noge. DlJ Z polico lahko sami pre-a,fskate, oblepite s papirjem \ja Plastičnimi tapetami. •Ioni 1 Samo še sto1 z na" Xa i °m in mogoče še koš g °dPadke Košek napravite Šek T°nskc škat,e za Pra sanim Ste 1o »»'ep"1 s pl" taPeto Papir^cm ali Plastično »vol*0 b° šo,ar vedno lmel b0 stvari na lastni mizi, ne delu treba vcč Priganjati k vseč U* mu bo strašansko mizo"«!1 SVOj° *Pi" L. M. Prav nobene razlike ni pri čiščenju oken, beljenju zidu ali lakiranju vrat. Napor pri likanju v stoje je enak naporu pri stoječem delu za stružnico. Isto delo opravimo, če pretipkamo osem strani na pisalni stroj ali pa olupimo 2 kilograma krompirja. Seveda moramo poleg porabe energije sem prišteti še intelektualni napor, saj je za ta dela potrebna precejšnja spretnost, fantazija in psihična pripravljenost. Pri vsakem gospodinjskem delu pa ne smemo pozabiti še na delo, ki ga žena opravi kot mati in pa na sedanji hitrejši utrip življenja, ki se kaže tudi v gospodinjstvu. Tako so ugotovili, da sedaj hodimo 30-krat hitreje kot naši predniki, jemo 100 do 300-krat hitreje kot ljudje pred petdesetimi leti, delamo pa 80 do 250-krat hitreje kot naši očetje. Psihično moč gospodinje pogosto izpodkopava tudi nezadovoljstvo zaradi enoličnega dela in pa občutek, da delo, ki ga opravlja, ni cenjeno kot bi moralo biti. Kako naj se oblači moški? Kako bo moški sprejet v družbo in da ga bodo tudi spoštovali, je precej odvisno od njegovega vedenja in obleke. Ni važno, da je vse, kar imate na sebi novo, najmodernejše in najdražje, ampak da je vse čisto, elegantno in lepo urejeno. Moški mora predvsem paziti na srajco, kravato, čevlje in čisto ter zlikano obleko. Bela srajca sodi k vsaki obleki. Večbarvna pa samo k športni. Sivi obleki pristoja siva ali svetlo modra srajca, rjavi obleki samo svetlo rjava ali pa drap. Izjema je seveda bela srajca. Usluga Stražišče obvešča cenjene potrošnike, da opravlja vsa vulka-nizacijska dela avtopla-ščev, zračnic, gumijaste obutve in drugih gumijastih izdelkov, ter kemično čiščenje, v poslovalnici Stražišče, Seljakova 7. Za kemično čiščenje oblek in pranje perila ima svojo sprejemnico pri Vodovodnem stolpu, Begunjska 10, Kranj. Postrežba hitra in solidna — Cene konkurenčne! Kosilo v ekonom loncu Marsikatero gospodinjstvo se lahko pohvali z ekonom loncem, kakor pravimo loncem na pritisk. Posebno poleti, ko ni prijetno stati v vroči kuhinji in pripravljati vsaj dve uri nedeljsko kosilo, pride lonec na pritisk zelo prav. Razen tega pa na izdatek, ki smo ga imeli z nakupom lonca kmalu pozabimo, saj pomeni lonec tudi prihranek na elektriki. Navadno v ekonom loncu kuhamo enolončnice. Zelo veliko pa prihranimo na času in denarju, če v loncu skuhamo kar celo kosilo. Prej moramo seveda dobro premisliti in sestaviti jedi, ki imajo približno enak čas kuhanja, da se nam nekatere ne bi razkuhale. Za današnji jedilnik, ki smo ga izbrali, je čas kuhanja v loncu 15 minut, od tedaj, ko začne uhajati iz ventila para. Jedilnik je takle: francoska juha, goveji zrezki v pikantni omaki, slan krompir, solata. V vložno posodo borne najprej dali zrezke. Meso smo prej potolkli, posolili in popoprali ter zapekli na obeh straneh v ponvi. Nato jih vzamemo iz ponve in damo na krožnik. V ponev dodamo še malo maščobe, žlico moke ter naredimo temno prežganje, ki ga zalijemo s četrt litra vode. Dodamo malo vegete ter paradižnikovo mezgo. Zrezke sedaj zložimo v vložno posodo in polijemo z omako. Vložek damo v lonec, kamor smo prej vlili pol kozarca vode. V drugo vložno posodo pa damo na maščobi prepraženo zrezano zelenjavo (po 5 dkg zelja, kolerabice in korenja). Zalijemo s pol kozarca vode. V tretjo, naluknjano vložno posodo pa damo na krhlje zre-zan olupljen krompir in ga malo solimo. Ko je po 15 minutah vse kuhano in smo lonec odprli, nam preostane še, da jedi zgotovimo. Omaki in govejim zrezkom dolijemo malo črnega vina in limoninega soka. Zmehčano zelenjavo prelijemo z litrom goveje ali kokošje juhe iz kocke. Krompir prelijemo s stopljeno maščobo (najbolje maslom) in potresemo s peteršiljem. Zraven ponudimo poljubno solato. K sivi obleki se lahko nosijo črni in rjavi čevlji, ker je to nevtralna barva. K modri ali pa k črni obleki pa samo črni čevlji. j Kravata mora pristojati k l barvi obleke. Pomembno je . naslednje: če je obleka črtasta ali z bolj poudarjenim vzorcem, mora biti kravata enobarvna. Ce pa je obleka brez vzorca in črt, se lahko nosi večbarvna kravata ali pa kravata z vzorcem. Seveda pa se morajo barve kravate skladati z barvo obleke. Za bolj svečane prireditve je nepogrešljiv bel okrasni robček v levem zgornjem žepu. Navaden robec pa se nosi v suknjiču in to v notranjem levem žepu pod okrasnim. Ne nosi pa se v hlačnem žepu. Zelo važno je, da veste, da se brezrokavnik ne nosi, če imate oblečeno črno ali svečano obleko. Ce nosite pod suknjičem pulover, se mora barva skladati z barvo obleke. Seveda, če gremo na zabavo ali ples, ne nosimo pod suknjičem puloverja. Starejši ljudje so se že privadili, da na cesti, v šoli, v kinu in na zabavah vidijo mladeniče z dolgimi lasmi ali pa z brado, da nosijo tesno oprijete hlače, dolge suknjiče, rožaste srajce in kravate, okorne čevlje s svetlečimi sponkami in verižicami. Seveda pa so takšne ekstremne modne novosti le kratkotrajne. N. Prezelj Kje je sedaj že moda ozkih kril, ki so zategovala korak in onemogočala sproščeno hojo. V modo je spet prišlo hlačno krilo, tako pripravno, kadar gremo na izlet s kolesom ali pa tudi z avtomobilom na počitnice. Za potovanje naj bo sešito iz blaga, ki se ne mečka, najbolj primeren je gabarden; ce pa ste namenjeni v planine, ga sešijte iz toplega volnenega blaga. Zraven hlačnega krila nosimo srajčne bluze in pulije, moderni pa boste, če boste imeli tudi usnjen pas. GLAS * 18 STRAN S ŠOLSKIH KLOPI SOBOTA — 27. JULIJA 1968 Lisica je ena zvita zver Moj oče je lovec. Zelo rad hodi na lov, najraje v hrib Porazen, kjer je veliko sr-njadi. Opisal bom dogodek, ki se je pripetil lepega sončnega dne, sredi gozdne jase. Ko je oče šel v gozd sekat drva, je sredi jase opazil mlade lisičke. Od presenečenja ni vedel kaj bi. Sel je domov po puško. Dve lisički je ustrelil, ena je ušla, eno pa je ujel živo. Prinesel jo je Kritični točki f 2 in f 7 Najbolj občutljivi polji v otvoritvi sta polji f2 v belem in f7 v črnem taboru, in sicer zato, ker ju prod rokado brani samo kralj. Veliko število partij, ki se hitro končajo, se odloči prav z napadom na ti dve točki. Oglejmo si primer: ■PAliA # ..,... i SA ■ i H jS 1. e-2—24 2. Sgl— f3 3. Lfl—c4 4. c2—c3 5. d2—d4 6. d4 : e5 7. Ddl -d5 e7—e5 sb8—c6 Lf8—c5 Sg8— f6 Lc5—b6 Sf6—«4 Črnemu preti mat na polju f7, ki ga sicer lahko prepreči, zato pa zgubi skakača na polju e4. Tudi šah na polju f2 z lovcem mu ne koristi, beli igra Ke2 in s figuro voč z lahkoto zmaga. V. b. domov, kjer smo jo dali v gajbico. V gajbici je lisička postala zelo žalostna. Sele drugi dan je malo jedla. Pila je mleko. Lisička je bila precej časa pri nas, nato pa sem jo jaz izpustil. Odšla je v gozd. Čez nekaj dni se je spet prikazala v bližini hiše. Hoteli smo jo ujeti, pa nam je ušla. Prav gotovo ni našla svojega doma in je od lakote morala umreti. Jani Primožič, 2. r. osn. š. Davča Hura, na oslu sem! Na konju sem, pravimo, kadar smo sprejeti na službo, ko smo dobili težko pričakovano stanovanje ali pa šolsko spričevalo. Na oslu sem, pravi Gornjakova Milka s Svetega Petra na Begunjami, ker konja pri Sv. Petru pač nimajo. Pri Sv. Petru stanuje samo družina Močnik: oče, mati, hčerki Anica in Milka. Anica obiskuje srednjo ekonomsko šolo v Kranju, Milka pa osnovno šolo v Poljčah. Sola v dolini, stanovanje na gori. Gornjakovi dve hčerki pa sta vsak dan poleti in pozimi, po soncu, vetru, dežju ali snegu hodili z gore v šolo v dolino. Včasih se je pripetilo, da je prek noči zapadlo toliko snega, da hčerka ni mogla v šolo. Takrat je oče Gorjak (Gorjak mu domačini pravijo zato, ker stanuje na gori) gazil sneg, za seboj je vodil osla, ki je pomagal teptati sneg in utreti pot v dolino. Za oslom pa je šla hčerka. Zato sta osel in Milka prijatelja. Ko je te dni prinesla domov spričevalo, je zajahala osla, zavriskala in vzkliknila: »Hura, na oslu sem!« J. Vidic Lojze Zupane: Pravljica za vas STRAH Ob Smolevi pri Železnikih je nekoč stal mlin. V njem je živel mlinar, ki je imel hlapca, takšnega straho-pezdljivca, da ni nikoli šel iz mlina, ko se je znočilo. Mlinar pa mu je nekega večera dejal: »Županji v Železnikih sem obljubil, da bo še danes dobila moko. Pozabil sem, da bi ji jo poslal za dne, zato moraš takoj na pot in odnesti moko v Železnike.« »Kam naj grem zdaj pod noč?« se je upiral hlapec, ki so se mu od strahu pred nočjo pričele tresti hlače. »Noč ima svojo moč.<- »Stori, kar velim!« je rekel mlinar, »čemu pa te redim? županji se ne smem zameriti, ker bom sicer ob meljavo. Vsak teden pošlje v mlin mernik pšenice mlet.« To jc dejal in potisnil v oprtni koš polno vrečo moke. Kaj je hote! hlapec? Pokril se je s klobukom, za katerim je imel zataknjeno petelinje pero, in s težko oprčo odšel v noč. Hodil je in hodil in vso pot do Železnikov žebral, da bi odgnal strahove. Županja se je moke razveselila, hlapcu pa naročila: »No, ko si že tukaj in da ne boš s praznim košem kolo-vratil v mlin, pa odnesi nov mernik zrnja mlet.« In je nasula hlapcu v oprtni koš mernik pšenice. Bila je temna noč, ko se je hlapec vračal v mlin. V votlem drevesu ob Smolevi so gnezdile sove. Hlapec je prišel pod drevo, kar je začutil, da mu nekdo vleče klobuk z glave. Ustrašil se je, da je obstal ko okamcnel. Potipal se je z roko po glavi, klobuka pa nikjer, le lasje so se mu jezili ko bodice. »Kdo pa je?« je s težavo izdavil s tresočim glasom. »Kaj hočeš od mene?« In ker ni bilo odgovora, se je pognal v dir in tekel in tekel vso pot do mlina. Ves premočen od strahu je komaj še malo živ in s praznim košem planil pred mlinarja ter kričal: »Tako sem bežal, da sem vse zrnje iztresel iz koša.« »Kaj pa je?« je vprašal mlinar. »Strah! Strah mi je potegnil klobuk z glave.« Mlinar se je smejal, da se je z obema rokama držal za obilni trebuh. Naslednje jutro pa sta s hlapcem odšla po pšenični sledi do votlega drevesa in v žlam-boru zagledala klobuk, ki ga je bila ponoči ostrovidna sova pograbila za pero, misleč, da je ugrabila ptico . . • »Tukaj je tvoj strah,« se je smejal mlinar in potegnil iz votlega drevesa klobuk. Vrnil ga je hlapcu, ki jc petelinje pero odpel s klobuka in ga ni nikdar in nikoli več pripel nanj Tako se je znebil nesrečnega petelinjega peresa. Če pa se je iznebil tudi strahu, tega pa zares nisem zvedel. \ DA O P&O ITI6RU NITI rVE Govorio FANT0b\KA3 NAU NA= PRAVIM Z NDIMI * ALI NAO TMM... SlSKA' NI REKE ODTRGAT) , Poročila poslušajte vsak dan °b 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15. 22., 23 in 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah po ob 6.05., 7., 9-» 12., 13., 15., 17., 22., 23. in H- uri ter radijski dnevnik °b 19.30 uri. SOBOTA — 27. julija Serenadni večer — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 935 Nedeljska srečanja — 1135 Svetovna reportaža — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.35 Minute z ansamblom Ole Olafsen — 14.45 Odmevi z gora — 15.00 Italijanka v Alžiru — komična opera — 17.00 Neznani Beethoven — 17.35 Poletna pravljica — 18.30 Liszt in Paganini — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Glasbene vinjete — 20.05 Radijska kinoteka — 20.25 Glasbena skrinja — 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana — 22.00 Mojstri nove muzike 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.15 Glasbena pravljica — 930 V planinski koči — 9.50 Naš avto-stop — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Bernstein in Soštakovič — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Narodne pesmi iz Bosne — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Paleta zabavnih melodij — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19-00 Lahko noč, otroci — 19.15 Godala v ritmu — 19.25 pet minut za EP — 20.00 Sobotni večer z napovedovalko AJdo Les jak — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.30 Iz fo-noteke radia Koper — 22.10 °ddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 14.10 Revija tujih popevk ~~ 15.00 Zvoki s tekočega traku — 20.05 Počitniški kaži-PQt — 20.20 Z melodijami križemsvet — 21.20 Operni koncert — 22.30 Bach in njegovi sinovi .^.NEDELJA — 28. julija 6-00 Dobro jutro — 730 Za **&etijske proizvajalce — 6*°5 Radijska igra za otroke T_ 8.49 Glasbena medigra — VA)S Naši poslušale: čestitalo J Pozdravljajo — I. — 10.00 |e Pomnite tovariši — 10.25 jjsmi borbe in dela — 10.45 J>.edelJski mozaik lepih melo-r!l - 11.00 Turistični napot *' *a tuje goste — 12.00 Na današnji dan - 12.10 Naši Poslušala čestitajo in popravljajo — II _ 13.15 I/, petnih partitur _ 13.40 JJedeljska reportaža - 14.00 y& hrib in dol — 14.30 Hu-5*>reska tega tedna — 14.45 velikimi orkestri v tričetr-"nskem taktu — 15.05 Po-Hne ob zabavni glasbi — gW Radijska igra — 16.57 jebena medigra — 17.05 ^J~eljsko športno popoldne 19 U; °? ^abko noč, otroci — • 15 Glasbene razglednice — . *MW V nedeljo zvečer - 22.15 i ko Lidijo Kodrič — 19.25 Pet minut za EP — 20.58 Lepe melodije — 21.15 Parada popevk — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — studio Zagreb — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 Popevke iz studia 14 — 15.00 Mozaik velikih orkestrov — 20.05 Svet in mi — 20.20 Vedno lepe melodije — 21.20 Janko Ravnik — skladatelj zborov — 21.40 Iz klavirskih preludijev — 22.00 Nočni koncert moskovskega komornega orkestra SREDA — 31. julija PONEDELJEK — 29. julija 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Iz albuma skladb za mladino — 9.30 Iz operetnih odrov — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Skladbice iz starejše glasbene literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 1530 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje Goriški vokalni oktet — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Metko Stok — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 V ritmu današnjih dni — 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Jazz na drugem programu — 21.20 Velika operna gledališča — 22.15 Večeri pri slovenskih skladateljih 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Pol ure z orkestri — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz baleta Labodje jezero — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Pesmi z južne poloble v izvedbi ansambla Vaclava Kučere — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rubinstein in Chopin — 19.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Veronika Deseniška — opera — 22.10 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 S popevkami po svetu — 15.00 Orkestri tega tedna — 20.50 Melodije po pošti — 21.20 Recital orglavca Rein-bergerja — 22.20 Za ljubitelje in poznavalce TOREK — 30. julija 8.08 Operna matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Kaj pojo otroci v svetu in pri nas — 9.30 Pol ure z orkestrom Martv Gold — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 1/. Boitove opere Meli-stofele.s — 12.:?0 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz kraja v kraj — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih jn zabavo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.50 Na mednarodnih križ-potjili — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minule s pev- ČETRTEK — 1. avgusta Drugi program 14.10 Popevke za mlade — 15.00 Igramo za vas — 20.05 Okno v svet — 20.20 Med mojstri lahke glasbe — 21.20 Uvertura, poem in capriccio — 23.40 Nočni divertimento PETEK — 2. avgusta 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Trikrat deset — 10.15 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Eksotični motivi v koncertni glasbi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Melodije Georgea Gersh\vina — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Turistična napotki — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.40 Igrajo mali ansambli — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Jožico Svete — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Koncert akademskega zbora Branko Krsmanovič iz Beograda — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 Naši pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob prijetnih melodijah — 20.05 Od premiere do premiere — 21.20 Slovenske narodne v priredbi in izvedbi — 21.40 Igra hornist Jože Falout — 22.00 Glasbeni dogodki Budimpešte — 23.35 Dvajsef mladinskih pesmi za klavir 8.08 Operna matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Uspehi glasbenih šol — 930 V planinski koči — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva odlomka iz opere Koštana — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital pianistke Zdenke Novakove — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Glasba in turizem — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Rafkom Irgoličem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Komorno glasbeni večer — 23.05 Literarni nokturno Kino Jesenice RADIO 27.—28. julija angl. barv. CS film ZLOMLJENA KRILA 29. julija amer. barv. film ČAST UPORNIKA 30. julija jugosl. barv. film BRAT DR. HOMERJA Jesenice PLAVŽ 27. —28. julija jugosl. barv. film BRAT DR. HOMERJA 29.—30. julija angl. barv. CS film ZLOMLJENA KRILA Žirovnica 28. julija amer. barv. CS Kranjska gora 27. julija amer. barv. CS film JUGOZAHODNO OD SO-MORE 28. julija jugosl. barv. film KAM PO DEŽJU Skofja Loka SORA 27. julija amer. barv. CS film ZAVEZANIH OČI ob 18. in 20. uri 28. julija amer. ban-. CS film ZAVEZANIH Oči ob 17. in 20. uri 30. julija nemški film MRTVE PRIČE MOLČE ob 20. uri Kranj CENTER 27. julija angl. barv. film SHERLOCK HOLMES PROTI JACKU RAZPARAČU ob 16., 18. in 20. uri, premiera špan.-franc.-italj. barv. CS filma MOŽ IZ ISTAMBULA ob 22. uri 28. julija franc.-italj. barv. CS film BUFFALO BILL, JUNAK DIVJEGA ZAPADA ob 9.30, angl. barv. film SHERLOCK HOLMES PROTI JACKU RAZPARAČU ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc. barv. CS filma O. S. S. 117 V TOKIU ob 21. uri 29. julija špan.-franc. barv. CS film MOŽ IZ ISTAMBULA ob 16., 18. in 20. uri 30. julija špan.-franc. barv. CS film MOŽ IZ ISTAMBULA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 27. julija franc. barv. CS film PUSTOLOVŠČINE V ISTAMBULU ob 18. in 20: uri 28. julija italj.-špan. barv. CS film ZLATI NABOJ ob 14., 18. in 20. uri, franc. barv. CS film PUSTOLOVŠČINE V ISTAMBULU ob 16. uri 29. julija angl. barv. film SHERLOCK HOLMES PROTI JACKU RAZPARAČU ob 18. in 20. uri 30. julija franc. barv. CS film O.S. S. 117 V TOKIU ob 18. in 20. uri Stražišče SVOBODA 28. julija franc.-italj. barv. CS film BUFFALO BILL, JUNAK DIVJEGA ZAPADA ob 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 27. julija zahodnonemški-jugosl. barv. CS film LABIRINT SMRTI ob 20.30 uri 28. julija zahodnonemški-jugosl. barv. CS film LABIRINT SMRTI ob 17. in 19. film JUGOZAHODNO SOMORE OD Dovje-Mojstrana 27. julija nem. film SMRTNI ŽARKI DR. NOBUSEA 28. julija amer. barv. CS film RAJ NA HAVAJSKI NAČIN Kamnik DOM 28. julija amer. barv. CS film TA NORI, NORI, NORI SVET ob 15., 17.30 in 20. uri 29. julija amer. barv. CS film TA NORI NORI, NORI SVET ob 19.30 uri. llllllltlllll!lllllt!l!l!!ll!l!II!lll!lli!illll!llltl!!ll: JAVNA ZAHVALA Tovarišu Skumavcu Francu, šefu transportnega oddelka pri Gozdnem gospodarstvu Kranj se iskreno zahvaljujem za pomoč in razumevanje. Markun Ivana Šenčur 268 >lllllllllllll!IUIIIII!illllllllllilllllillliillllllll!t Televizija J SOBOTA — 27. julija 18.30 Lovski pes, ki je menil da je rakun — film, — 19.20 S kamero po svetu — 19.45 Cik cak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vija vija (RTV Ljubljana) — 20.35 Zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 21.35 Karavana zapravijivčkov - II. del — 22.00 Opori&e« — film iz serije Osvajalci — 22.50 TV kažipot — 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV NEDELJA — 28. julija 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.35 Dobro nedeljo vošči- mo z ansamblom Ludvika Les jaka in Veselimi Šentvid-čani (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Disnevev svet - film — 11.35 Cirkus - angleški film (RTV Ljubljana) — 12.00 Nedeljska TV konferenca (RTV Zagreb) — 16.20 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 16.40 Karavana - reportaža (RTV Beograd) — 17.10 Športni prenos JRT — 18.00 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 18.15 Športni prenos JRT — 19.00 Otok zakladov -nadaljevanje filma — 19.55 Propagandna medigra (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.50 Pesem poletja — prenos finalne prireditve — 21.30 Pesem poletja - propagandna oddaja (RTV Beograd) — 21.33 Vija vaja (RTV Ljubljana) — 21.50 Nadaljevanje pren. Pesem poletja — 22.10 Športni pregled JRT — 22.40 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 29. julija 18.30 Po Sloveniji — 18.45 Propagandna medigra — 18.50 Španija - reportaža, — 19.20 Obrežje — 19.40 Vokalno instrumentalni solisti — 19.50 Cik cak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vija vaja — 20.35 Primorske zdrahe - predstava drame SNG Ljubljana — 22.15 Koncert za dve flavti in komorni orkester — 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja — 20.35 TV drama — 21.35 Resna glasba — 22.00 Včeraj, danes jutri (RTV Zagreb) TOREK — 30. julija 18.20 Risanke — 18.25 Dvaj-setpet minut s Perom Dimi-trijevičem — 19.05 Znanstvena fantastika v filmu — 19.55 Cik cak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vija vaja — 20.40 Ju-arez - ameriški celovečerni fUm — 22.10 Moški zbor iz Ribnice — 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Za- Naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče, brat, svak in stric Janez Muren Šimnov ata iz Šenčurja, št. 106 Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 28. julija 1968, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Šenčur. žalujoči: žena Malka, sin Janko, hčerki Šenčur, 25. julija 1968 zena Tinka in Malka Micka z družino. z družinami ter sestra Zahvala Ob bridki izgubi naše dobre mame, sestre, stare mame, tete in tašče Frančiške Tonejc sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za vso pomoč in sočustvovanje v težkih trenutkih, za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Čcrnetu iz Radovljice za skrb med boleznijo. Primariju dr. Brandstcterju, dr. Pogačniku in ostalemu strežnemu osebju internega oddelka jeseniške bolnice za dolgotrajno skrb in prizadevanja za njeno ozdravitev. Zahvala tudi g. župniku iz Mošenj. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: Tonejčevi in sorodstvo Sp. Otok, 23. 7. 1968 Zahvala Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica Toneta Hafnerja - Strogova se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno sc zahvaljujemo zdravniškemu osebju bolnice Golnik, članom ZB Stara Loka in njegovim vojnim tovarišem, članom delovnega kolektiva LTH, č. g. župniku Hribšku, pevcem za lepo petje in obema govornikoma za ganljive besede. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. žalujoči: žena, otroci, sestra, brat in ostalo sorodstvo Binkelj, Ljubljana, 24. julija 1968 greb) — 20.30 Spored italijanske TV SREDA — 31. julija 18.35 Kljukec kot indija-nec - lutkovna serija — 19.05 Večer dveh veselih baletov koreografinje Majne Sevni-kove (RTV Ljubljana) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vija vaja — 20.35 Sest mladosti v enem mestu — 22.05 Perry Mason - serijski film — 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV ČETRTEK 1. avgusta 17.35 Buffalo Bili - serijski film — 18.00 Po Sloveniji — 18.15 Propagandna medigra (RTV Ljubljana) — 18.20 V narodnem ritmu RTV Beograd) — 18.45 Sredstva za gašenje požarov (RTV Ljubljana) — 19.05 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.45 Cik cak — 20.00 TV dnevnik z dodatkom — 20.45 Vija vaja — 20.50 Ce bogovi hočejo - dramatiziran roman — 21.50 Memphis Slim - oddaja iz cikla Jazz festival — 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja — 20.35 Tema in svetloba - drugi del TV drame (RTV Zagreb) — 22.05 Karavana zapravijivčkov (RTV Ljubljana) — 22.30 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) PETEK — 2. avgusta 10.00 Poročila — 10.15 Ilin-den - oddaja za otroke (RTV Skopje) — 10.45 Upornik -film (RTV Skopje) — 11.00 Beg - češki film (RTV Ljubljana) — 18.00 Mckadajeve Razpisna komisija za delovno mesto upravnika v Domu šolske mladine v Kranju RAZPISUJE DELOVNO MESTO upravnika Pogoji: Poleg splošnih pogojev, ki jih zahteva zakon se zahteva šc sledeče: 1. Visoka kvalifikacija delavca gostinske stroke s strokovnim izpitom 2. Srednja kvalifikacija delavca gostinske stroke z najmanj sedem let praktičnega dela v gostinskih podjetjih, obratih družbene prehrane ali šolskih zavodih Rok za prijave je 15 dni od dneva objave razpisa Prošnjo je treba nasloviti na razpisno komisijo pri Domu šolske mladine v Kranju. Cesta Staneta Žagarja 19. pravljice — 18.45 Piloti v pižamah — 19.35 Cik cak — 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana) — 20.35 Filmski festival v Pulju (RTV Zagreb) — 21.35 — Slovesna akademija ob obletnici Ilindenske vstaje (RTV Skopje) — 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV Kmetovalci! Na Gorenjskem sejmu od 2. do 13. avgusta kupite traktorje in stroje na 3-letni kredit. S seboj prinesite posestni list in osebno izkaznico. SE PRIPOROČA KZ SLOGA KRANJ Loterija o žrebanju ki je bilo 25. srečk 30. kola, julija 1968 Srečke s so zadele številkami Ndin 00 8 70 10 80 8 76200 508 129950 2.000 908540 2.000 61 8 17401 500 24291 500 54851 400 230921 100.000 939181 50.000 22 10 62 20 46332 500 60782 500 364872 2.000 3 4 28553 404 36673 1.004 56913 504 942053 2.004 6314 200 07894 500 30S34 400 881044 2.000 65 8 22585 500 86185 1.000 95865 408 96305 400 092145 2.000 6 4 69726 404 93906 504 419176 2.004 586266 2.004 587976 30.004 27 8 957 50 56367 400 467237 2.000 538 100 09538 500 49598 400 56128 500 172088 2.000 965748 10.000 9 4 39609 1.004 41719 1.004 88529 404 599689 10.004 Prodam ROLETE: lesene, plastične m žamzije NAROČITE zastopniku špilarju, Radovljica, Gradnikova 9. Pišite, pridem 3631 Prodam STOJEČ OVES. Luže 54, Šenčur 3643 Prodam nov uvoženi ŠOTOR za 4 Osebe. Informacije v trgovini Šipad Kranj 3698 Prodam nov, lahek GUMI VOZ, 15 eolski. Lenart 4, Cerklje 3698 Prodam zelo dobro ohranjeno USNJENO OBLEKO. Naslov v podružnici Glasa Jesenice 3699 Prodam MOTORNO KOLO Luks 200 cem, vodno ČRPALKO z elektromotorjem in OS za cirkularko. Ciril Verbič, Sp. Brnik 35, Cerklje 3700 Prodam VW kombibus ali Zamenjam za traktor. Žabni-ca 61 3701 Prodam suhe smrekove in borove PLOHE. Naklo 45 3702 Prodam rabljeno rdečo strešno OPEKO FOLC. Kranj, Jezerska c. 87 3703 Ugodno prodam FIAT 600, letnik 1960, 3000 km, po generalni. Vzamem tudi ček. Naslov v oglasnem oddelku 3704 Prodam klavirsko HARMONIKO, primerna za za&atmt ke. Češnjica 94, Železniki 3705 Prodam STARO HIŠO z nckaj zemlje v žireh. Naslov v oglasnem oddelku 3706 Prodam KUHINJSKO OPREMO — del no tudi na obroke. Naslov v oglasnem oddelku 3707 Prodam ELEKTROMOTOR ^ KW 1400 obr./min. Lovro Kranj, Cirilova 14, Kr Hum ar, Kranj 3708 Prodam PRAŠIČKE po 6 tednov stare. Strahinj 69, Naklo 3709 Prodam žensko športno KOLO. Naslov v oglasnem oddelku 3710 Prodam VW kombi - odprt, "anj, Smledniška 25 3711 Ugodno prodam dobro obranjeno PRIMO 150 ccm. Kram (, | M 3712 Poceni prodam TELEVIZOR telefunken z anteno. Kleindienst, Brezje 27 3713 Prodam TEL1CO, ki bo čez 3 tedne teletila. Zg. Bitnje 19, tabnica 3714 Prodam 30 I1ERAKLIT Plošč. Britof 106, Kranj 3715 Prodam mlado KRAVO. Mlaka 21, Kia>>i W16 Prodam VOLA in TELICO. Letence 12, Golnik 3717 Prodam semensko REPO in IZRUVAČ za krompir - t ra istarski in vprežni. V oglje 85 3718 Ugodno prodam MOPED T 12- Preddvor 21 3719 Poceni prodam ročno SLA-MOREZNICO. Stranj nj SO, Naklo 3720 Po ugodni ceni prodam nov italijanski PREVIJAJ NI STROJ za volno na 2 vre-teni in novo PEČ ZA KOPALNICO na elektriko ter drva. Lesce, Gorenjska c. 64 3721 Prodam MOPED s 2500 km, možno tudi na obroke. Franc, Hrast je 119, Kranj 3722 Prodam HIŠO z vrtom 500 metrov od centra Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 3723 Prodam GARAŽO na Zlatem polju. Oddati ponudbe pod »Najboljšemu ponudniku« 3724 Prodam levi vzidljiv ŠTEDILNIK in BRZOPARILNIK. Miha Juvan, Kranj, Skuk^va 5 3725 Prodam 9 let starega KONJA. Kranj, Škofjeloška 28 3726 Prodam posteljni VZMETNICI. Klanec 27, Kranj 3727 Prodam KRAVO pred te-litvijo. Kranj, Jezerska c 67 3728 Prodam večje število novih GAJBIC in LESONIT PLOŠČE. Trčck, Kranj, Jezerska c. 30 3729 Prodam telico, ki bo v kratkem teletila. Babni vrt 10, Golnik 3730 Prodam večjo količino suhih BUKOVIH DRV. Preddvor 10 3731 Prodam stabilni BENCINSKI MOTOR. Kranj Tekstilna ulica 19 3732 Prodam 1 ha OBDELOVALNE ZEMLJE v bližini Zaloga pri Cerkljah. Informacije Cerklje 13 3733 Prodam otroško POSTELJICO in KOŠARO z vložki. Kranj, Gradnikova 1/15 3734 Prodam KRAVO s teličkom po izbiri. Alojz Rako-vec, Sp. Besnica 56 3735 Prodam PRTLJAŽNIK za Fiat 750. Godešič 38, Šk. Loka 3736 Prodam 9 metrov suhih BUKOVIH DRV m PEČ termo II na trda goriva. Kranj, Kajuhova 44 3737 Poceni prodam MOPED na 3 prestave. Marjan Kristan, Kranj Vodopivčeva 10 3738 ŠKODO - 1000 MB dobro ohranjeno prodam. Lahovče 4, Cerklje 3752 FIAT-500 »NOV« letnik 1966 prodam. Sp. Brnik 76, Cerklje 3753 FIAT-600 D, prevoženih 26.000 km, cena 6.800 N din. Naslov v oglasnem oddelku 3754 MOPED-T-12 prodam ali zamenjam za PRIKOLICO za »Zastavo 750«. Kranj Jezerska cesta 93 3755 Prodam rdečo DETELJO. Velesovo 6, Cerklje 3756 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Cešnjcvek 3, Cerklje 3757 Prodam 2 meseca stare PISKE in ŠOTOR za 4 osebe. Kovačev ičeva 6, Kranj 3758 Ugodno prodam kuhinjsko POHIŠTVO, ŠTEDILNIK, STROJ za izdelavo zidne opeke in neizdelana dvodelna ali trodelna OKNA na roleto. Plestenjak Ivo, Sv. Duh 38, šk. Loka 3759 Prodam KRAVO, ki bo čez en mesec četrtič teletila, dobra mlekarica. Čadovlje 5, Golnik 3760 Ugodno prodam nedograjeno HIŠO in zazidljivo PARCELO na Orehku pri Kranju. Poizve se pri Draksler, avto-ličarstvo Orehek 3761 Poceni prodam rabljeno dobro ohranjeno SPALNICO. Kranj, Valjavčeva 12, stanovanje 13 3762 Prodam SLAMOREZNICO s puhalnikom. Hotemaie 28, Preddvor 3763 Prodam KRAVO s teletom ali po izbiri. Sr. vas 55, Šenčur 3764 Predam 6 kub. metrov suhih borovih PLOHOV. C. St. Žagarja 4, Kranj 3765 Prodam skoraj nov OBRAČALNIK za seno »bauz« na kardan, GRABLJE in KRAVO po izbiri. Naslov v oglasnem oddelku 3766 Ugodno prodam KRAVO, dobro mlekarico s teličkom Stojan, Boh. Bela 73 Bled 3767 Prodam šivalni stroj SIN-GER novejši tip. Zupan Vida, Hudo 10, Tržič 3768 Predam KRAVO 8 mes.cev brejo. Sp. Duplje 71 3769 Prodam STROJ za likanje perila >DE LU*E«. Cena 150.000 S din. Kapus, Lesce, Gorenjska cesta 37 3770 Prodam BIKCA 300 kg težkega. Jama 4, Kranj 3771 Prodam mlado težko KRAVO s teletom ali zamenjam za BIKA. Žiganja vas 32, Tržič 3772 Prodam stoječo LUCERNO. Oljševek 47, Preddvor 3787 SOBOSLIKARSKA IN PLESKARSKA dela prevzamem, tudi v novi hiši. Izvršimo strokovno in hitro. Ponudbe poslati pod »Obrtnik« 3788 KUPIM Kupim rabljena OKNA in VRATA. Naslov v oglasnem oddelku 3776 Kupim staro KMEČKO HIŠICO, zidano ali brunarico ali senik, ki se lahko prede la. Ponudbe poslati pod >Go renjsko« 3773 Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Kranja. Ponudbe poslati pod »takoj« 3774 Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Škofje Loke. Ponudbe poslati pod »Takoj« 3775 Kupim otroško KOLO za 7 let staro deklico. Naslov v oglasnem oddelku 3776 Kupim rabljene DESKE za betoniranje ali začasno proti odškodnini. Tatine 7, Preddvor 3777 Kupim 400 kosov monta OPEKE 16. Potočnik, Rovte 8. Pod na rt 3778 Ostalo Lažjega KONJA MENJAM za govejo živino. Naslov v oglasnem odelku 3739 Mirno dekle išče SOBO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 3740 Našel sem žensko KOLO. Kranj, Kokrški log 4 3741 Drap denarnico z denarjem in rjav etui s ključem sem IZGUBILA na Zlatem polju. Živim skromno. Prosim najditelja naj proti nagradi vrne v oglasni oddelek 3742 Dvosobno komfortno STANOVANJE s centralno kurjavo v NOVEM MESTU zamenjam za Kranj. Miienko-vič, Novo mesto, Zagrebška 18 3743 Dvosobno komfortno STANOVANJE v NOVEM MESTU zamenjam za Kranj. Prokorovič, Zagrebška 8 3744 SOBO, veliko, neopremljeno, s posebnim vhodom, oddam proti posojilu 3000 N din. Naslov v oglasnem oddelku 3745 Iščem ŽENSKO, najraje upokojenko za VARSTVO 6 mesecev starega otroka. Nastop 1. ser/embra. Marja Greman - Hude, Kranj, Cesta Kokrškega odreda 1 3746 Iščem ŽENSKO za dopoldansko VARSTVO otroka. Kranj, Štirnova 11 3747 Iščem možnost za NAKUP tujega AVTOMOBILA. Naslov v oglasnem oddelku 3743 Nudim STANOVANJE učenki srednje medicinske ali gospodinjske šole na JESENICAH. Oglasiti se do 3. avgusta. Naslov v podružnici Glasa Jesenice 3749 Mati z otrokoma, ki se šolata v Kranju IŠČE GARSONJERO ali sobo, opremljeno ali neopremljeno, primerno za gospodinjstvo, v Kranju ali okolici, za dobo 2 let. Možnost adaptacije. Oddati ponudbe pod Avgust 3750 Nujno iščem žensko za VARSTVO dveh fantkov v dopoldanskem času. Ostalo I po dogovoru. Anica Pozvek, Suha SO-4, Skofja Loka 3751 Sprejmem v uk dva LE-SOSTRUGARSKA VAJENCA ' z Jesenic ali okolice DRAGO [ VISNAR, Jesenice 3779 j Starejši upokojenec, brez ' otrok z svojim stanovanjem io nekaj zemlje nujno potrebuje žensko za gospodinjstvo do 65 let staro, tudi brez pokojnine. Lahko postane kasneje dedič mojega premo-žnja. Ponudb poslati pod »Dobrosrera« 3780 Prosim p >štcnega najditelja AKTOVKE izgubljene od Naklega do Iskre 24. 7. 1968, da javi na telefon 21-567 3781 Iščem ŽENSKO za pumoe v gospodinjstvu (tudi pepolr dan). Šemrl Ivan, Ul. Mladinskih brigad 6, Kranj 3782 Instruiram ANGLEŠČINO in FRANCOŠČINO za vse raz. rede gimnazije in njej so;>d-ne šole. Knific. Oldhamska 10 pn Vodovodnem sto'pu, Kranj 3783 POPRAVEK Pri zahvali Martina VukeIJ3 je pomotoma izostala beseda Iskra. Pravilno se mora glasiti Iskra ATN. Gostilna ZARJA v TRBO-JAH vas vabi v nedeljo na obisk. Poleg drugega vara bomo postregli z BUDLO.V1, ŽOLICO, PEčENICAMI in ČEVAPČTČI. Za ples vas bo zabaval »TRIO MARJAN«, Vabljeni! 3784 ini!:ii:iii!itii;n!!iim!iiitiiimmit:irt:ini!itii Občinska gasilska zveza Kranj in PGD Bitnje obveščata, da je napovedana prireditev za nedeljo, dne 2t. 7. 1963 zaradi vremenskih neprilik odpadla. Zato bo v nedeljo, dne 28. julija s prt četkom ob 14. uri prazr . >-nje 40-Ietnice obstoja druš >.:» združeno z nastopom vsea društev iz območja Občinske gasilske zveze Kranj. P > programu bo vrtna veselica. Na proslavi bo sodelovala god&a na pihala iz Tržiča, za ples n razvedrilo bodo poskrbeli »VESELI HRIBOVCI« s pevko Ivanko Mrak in BEAT ansambel »FENIX-< Prireditev bo v vsakem vremenu! iiimiiiip>!MiiHHni:i!imimiitimt!ii!ti(nlllIIII>r^ I Posredujemo prodajo f = karamboli ranega osebnega avtomobila Zastava 750, S H leto izdelave 1964, s prevoženimi 45.000 km I ZAČETNA CENA 5.100,00 N din I Ogled vozila je možen pri Seražin Silvu, Kranj, Na- g 5 zorjeva 6 od 15. do 20. ure. E Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica SAVA, PE g I KRANJ do srede dne 31/7 1968 do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ ■ii«fitiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii