Leto XIX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za '• leta 90 Din, za ■/, leta 45 Din, mesečno 15 Din; za lno zemstvo: 210 Din. — Plača m toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST Številka Časopis za trgovino. industrijo Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Tel. št. 25-52. fvfiais vsak torek, če-i^noid trtek in soboto Ljubljana, torek 16. junija 1936 Ca posamezni 4>rA SmšSntJ številki Din ■ Nova korupcijska aiera Jugoslovansko politično javnost je pred kakimi štirinajstimi dnevi presenetila vest, da sta bila upokojena opolnomočeni minister in naš poslanik v Moskvi (ki pa seveda te funkcije ni izvrševal, ker mi ne priznavamo sovjetske Rusije) dr. Aleksander Bodi in pa šef protokola v zun. ministrstvu Novakovič. Kmalu se je v poučenih krogih tudi zvedelo, da je vzrok upokojitve grda korupcijska afera in da je bil »diplomat« Bodi navaden tihotapec in falzifikator. V zvezi s trgovcem Gliickom, Rusom Ne-čajevim, Sigmund Steiner in dr. Gustav Low. Torej skoraj sami ljudje, ki niso naše krvi. Na nelepe načine pa se je posrečilo dr. Bodiju, da je zapletel v afero tudi španskega poslanika grofa Torrijosa, katerega je naravnost z izsiljevanjem prisilil, da je pomagal pri tihotapstvu, žena dr. Bodija je namreč sestra Neča-jeva in preko nje je bila ustvarjena zveza, ki je družila vso to tihotapsko bando. Vsa stvar pa je prišla le slučajno na dan, ker se je vsa družba pri delitvi dobička nekaj sprla. Tako je o vsej zadevi izvedela policija, nenadoma vdrla v Bodijevo stanovanje in našla, kar je iskala. Bodi je tihotapil v prvi vrsti s preprogami, antičnimi ter srebrnimi predmeti. Od španskega Poslanika grofa Torrijosa je dosegel, da je ta javil našemu zunanjemu ministrstvu, da bo uvozil 900 kg preprog in pohištva ter dobil nato carine prost uvoz za te predmete. (Za kg finih preprog se plača 2000 din carine.) Bodi je nato to dovoljenje falzificiral na 6900 kg ter s tem ogromno oškodoval državo. Grof Torrijos je nato javil zun. min., da bo prazni vagon, v katerem 3e poslal pohištvo, poslal v Avstrijo in je tudi za ta vagon dobil carine prost izvoz. V vagonu pa je poslal trgovec Gluck v Avstrijo'predmete, ki jih je vtihotapil Bodi. Po uspešni preiskavi policije je bil Bodi zaslišan — a nato izpuščen, mesto da bi bil zadržan v zaporu. Dr. Bodi je takoj to napako izkoristil in s pomočjo svojega diplomatskega potnega lista pobegnil v Italijo, kjer bo mogel zadati naši državi še nove težke udarce. Vsi drugi udeleženci razen grofa Torrijosa pa so bili aretirani. Kakor našička, kakor Batig-holles, kakor vse druge, tako dokazuje tudi ta afera, da so tujci, ki pri nas žive nad vse dobro, glavni povzročitelji vseh afer. Z denarjem pridobe za svoje ne- uerne«po,s,le naše moralno slabotnejše ljudi in ti se za Judeže ve groše trudijo, da na škodo naše države in vsega našega naroda nagrabijo, pravilneje napadejo za tujce denar, že zaradi samoobrambe je zato potrebno, da smo proti tujcem vsaj previdni in da pazimo na vse svoje ljudi, ki se prevneto zavzemajo za njih interese. Zato se ne bi smelo več dopustiti, da tujci izpreminjajo svoja imena v naša, da zabrišejo s tem sled svojega porekla, če se piše kdo s«nntag, naj ostane Sonntag, ue pa da se prekrsti v Nedeljiča ali podobno in kdor se piše Gluck, se mora tako tudi naprej dobno nC Pa ®re^kovič ali po- Drugi nauk iz vse afere je, da pri nas premalo gledamo na to, da pridejo na odgovorna mesta res moralno samo krepki ljudje Nehati se mora to. da pridejo v l' '■ - 1 "•* že skoraj samo ljudje iz visoke beograjske družbe. Sposobnost in moralna kvalifikacija, samo to sme odločati, ne pa rodbinske zveze. Zlasti v časih, kadar je naša tako imenovana višja družba moralno bolna. Sinovi našega preprostega naroda naj pridejo na vodil- na mesta in ti nas nikdar ne bodo tako izdajali niti nam delali takšnih škandalov, kakor pa »razmažena zlata deca otmene gospode iz naših velemest«. Vsaka afera je zlo. Toda to zlo postane pravo zlo in prava ne- sreča šele takrat, kadar se pravilno ne likvidira. Upajmo, da bomo vsaj po kompromitujoči aferi Bodija in kompanjonov z naravnost trdo roko napravili red in tudi upoštevali lekcijo, ki nam jo daje ta afera. Slovensko trgovs solidarno Občni zbor Zveze trgovskih Ker bomo objavili obširno poročilo o pomembnem občnem zboru Zveze trgovskih združenj v Brežicah zaradi naših tedenskih naročnikov šele v sobotni številki, objavljamo danes samo kratko poročilo. — Op. ured. Občni zbor naše Zveze trgovskih združenj v Brežicah je potekel enako zanosno, ko vsi prejšnji občni zbori. Njegov poseben pomen pa je bil v tem, ker je znova dokumentiral popolno solidarnost slovenskega trgovstva v vseh glavnih vprašanjih, zlasti pa z ozirom na bližnje zbornične volitve. Z velikanskim odobravanjem je občni zbor v Brežicah sklenil, da nastopi trgovstvo pri zborničnih volitvah pod vodstvom bivšega predsednika Zbornice Ivana Jelačina enotno. Z enakim odobravanjem pa je bil sprejet tudi drugi sklep obč. zbora, da bodi še nadalje predsednik in vodja Zveze g. Josip Kavčič, kateremu je bila v priznanje njegovih zaslug tekom njegovega desetletnega predsedovanja Zvezi izročena krasna diploma, umetniško delo našega umetnika Maksima Gasparija. Občni zbor je nadalje glasno poudaril, da nikakor noče, da bi se v njegove korporacije, t , . * J. ’ '1, vnašala dnevna politika. Zato je apeliral na oblast, da ona to osnovno željo trgovstva upošteva in spoštuje. Končno je še omeniti, da je občni zbor v celoti sprejel in odobril vse zaključke beograjskega kongresa ter poslal tudi predsedniku Centralnega predstavništva Nedeljku Saviču svoje iskrene pozdrave. V naslednjem podajamo na kratko potek občnega zbora. Večina delegatov je prišla že v soboto popoldne v Brežice, kjer se je načelnik Združenja g. Vidmar nad vse ljubeznivo potrudil za prenočišča vseh delegatov. Ob pol šestih popoldne je bil ustanovni občni zbor sadne sekcije ter izvoljen za predsednika g- Birkmajer, za njegovega namestnika pa g. Stanko Oset iz št. Petra. Tudi pravila nove sekcije so bila sprejeta. Ob devetih zvečer j e bil v dvorani Narodnega doma prijateljski večer, ki ga je priredilo združenje trgovcev v Brežicah in ki je potekel po zaslugi neumornega orkestra Sokola pod vodstvom g. Kobala nad vse animirano. Izgovorjenih je bilo tudi več krepkih napitnic, ki jih je otvoril predsednik Kavčič, za njim pa so jih izrekli predsednik Zbornice Jelačin, župan Brežic Drnovšek, zaslužni narodni voditelj dr. Zdolšek in drugi. Ob desetih dopoldne je bil občni zbor, ki je bil ena sama manifestacija solidarnosti slovenskega trgovstva. Od 107 delegatov je bilo na zboru navzočih 92. Z zbora še je poslala vdanostna brzojavka kralju Petru II., ter pozdravne brzojavke trg. ministru dr. Vrbaniču, slovenskima ministroma dr. Korošcu in dr. Kreku ter banu dr. Natlačenu. Po vseh drugih pozdravih je podal obsežno predsedniško poročilo ter poročilo o našem gospodarskem stanju predsednik Josip Kavčič. Za njim je govoril predsednik mariborskega združenja g. Ferdo Pinter, ki se je spominjal zaslug predsednika Kavčiča za časa njegovega predsednikovanja ter ga prosil, da vodi Zvezo še nadalje. j Nato se je v vznešenih bese-• dah zahvalil predsedniku Kavčiču za njegovo delo g. Albin j Smrkolj ter mu izročil v znak hvaležnosti trgovstva krasno iz-{delano diplomo. J Ljubljanski delegat g. Verbič , je nato govoril o razpustu Zbornice za TOI, ■ * \ • ' - is ’ c.,Y 4 \V 1 •I*.' ': Y •' • : .V • : •. * ' - ‘ ♦ ' * ... . , ' ' Zato predlaga, da je nastop trgovstva pri zborničnih volitvah enoten, in sicer pod vodstvom bivšega predsednika in zaslužnega voditelja slovenskega trgovstva Ivana Jelačina, kar je občni zbor z dolgotrajnim in glasnim odobravanjem navdušeno sprejel. Nato se je v daljšem govoru zahvalil za izkazano zaupanje bivši predsednik Jelačin in podal v daljšem govoru odkritosrčno sliko našega gospodarskega stanja. Za njim se je zahvalil za priznanje predsednik Josip Kavčič. Na predlog predsednika Kavčiča se je sklenilo, da se tajniško poročilo ne prečita, temveč objavi v »Trgovskem listu«. Blagajniško poročilo je podal g. Fabiani, ki je tudi poročal o proračunu. V imenu nadzorstva je predlagal razrešnico upravi predsednik ljubljanskega okoliškega združenja Loger. Njegov predlog ko tudi vsa poročila in proračun so bili nato soglasno sprejeti. Ko Je stavil g. Verbič še več zelo umestnih in z odobravanjem sprejetih predlogov, so bili izvoljeni v nadzorstveni svet gg. Loger in Vovk iz Ljubljane ter g. Oset iz Maribora. Nato je občni zbor soglasno odobril resolucije II. vsedržavnega kongresa jugoslovanskih trgovcev v Beogradu, izvolil za III. podpredsednika Zveze g. Škrbca ter določil kot kraj prihodnjega občnega zbora Zveze Slovenj Gradec. Ko je še govoril g. Škrbec in so bili sprejeti še nekateri pred>ogi, je občni zbor zaključil predsednik Kavčič. V lepo vrsto zmagovitih občnih zborov Zveze trgovskih združenj se je tako uvrstil tudi brežiški občni zbor. Prvi uspeh beograjskega kongresa Poslovanie veleblagovnice „Ta-Ta prepovedano »» v Beograd Na kongresu jugoslovanskih trgovcev v Beogradu je izijavil trgovinski minister dr. Vrbanič, da bo imenoval posebno komisijo, ki naj dožene, če dokazuje poslovanje veleblagovnice »Ta-Ta« v Beogradu, da je to podjetje magacin ali velika trgovska hiša, ki so pri nas z znano uredbo prepovedane. Trgovinski minister je to komisijo tudi v resnici imenoval ter je komisija 14 dni neprestano pregledovala poslovanje veleblagovnice »Ta-Ta« ter nato sklenila, da je treba smatrati veleblagovnico »Ta-Ta« kot trgovsko velepodjetje, ki je pri nas z uredbo o prepovedi otvarjanja velikih blagovnih ma-gacinov prepovedano. Na podlagi te ugotovitve komisije je podpisal upravnik mesta Beograda g. Milan Ačimovič sklep, s katerim se prepoveduje poslovanje firme »Ta-Ta« v Beogradu. Nobenega dvoma ni, da se bo proti tej prepovedi družba »Ta-Ta« pritožila na trgovinsko ministrstvo, ki pa bo skoraj gotovo sklep upravnika mesta Beograda potrdilo. Nato bo sledila pritožba družbe »Ta-Ta« na državni svet, kjer je že ta družba dosegla enkrat svoj uspeh. Če ga bo tudi sedaj, seveda nihče ne ve. Znano je le to, da imajo te pritožbe odložilno moč in da bo mogla družba »Ta-Ta« zaenkrat poslovati še naprej. Ves ta čas bo torej ta tuja družba še naprej delala lepe dobičke, saj znaša njen dnevni promet, kakor pišejo »Novosti«, do 300.000 din. Pa še na nekaj drugega je treba opozoriti. Sedanja uredba o prepovedi odpiranja veleblagovnic velja le za dve leti in preneha njena veljavnost dne 25. oktobra 1936. Nevarnost je torej, da bo ta uredba prenehala veljati, ko bo razsodba državnega sveta šele izrečena. Zato je nujno, da vlada takoj izda novo uredbo, ki bo identična z načrtom uredbe, kakor so jo vladi že predlagale naše zbornice. To je potrebno tudi zato, ker bo samo v tem primeru konec onih večnih sporov, ali spadajo I veleblagovnice po obliki »Ta-Te« 1 pod sedanjo uredbo ali ne. Že j zato, da se odpravi sedanja nejasnost, je treba izdati novo uredbo. Navsezadnje pa mora izdati vlada novo uredbo tudi zaradi avtoritete državne oblasti. Enkrat se je že pripetilo, da je državni svet glede veleblagovnice »Ta-Ta« razveljavil odlok uprave mesta Beograda in sklep trgovinskega ministrstva, če bi se sedaj to ponovilo, bi kljub veljavni uredbi o prepovedi odpiranja veleblagovnice »Ta-Ta« postal njen položaj skoraj privilegiran. Vsa uredba bi izgubila vsak smisel in vsako resnost. Razmere v trgovini pa se do danes niso niti najmanj spremenile in zahtevajo prepoved veleblagovnic prav tako kakor pred dvema letoma. Zato pričakujemo, da bo trgovinski minister izvršil svoje delo do konca in predložil vladi v odobritev načrt uredbe o prepovedi veleblagovnic, kakor so mu ga predložile gospodarske zbornice. Samo na ta način bo vprašanje veleblagovnic rešeno tako, kakor zahtevajo interesi naše trgovine in našega gospodarstva. Naj to zahtevo ponove g. ministru tudi vse naše organizacije. Prvi uspeh beograjskega kongresa mora biti resničen in celoten uspeh, ne le problematičen in zato zahtevamo takojšnjo izdajo nove uredbe o prepovedi odpiranja veleblagovnic. Dr. Schacht v Beogradu Guverner nemške Reichsbanke dr. Schacht je prišel te dni v Beograd, kjer je imel več sestankov z našimi vodilnimi finančnimi in političnimi osebnostmi. Pri tej priliki je bilo podpisanih tudi več sporazumov z Nemčijo, tako glede zaračunavanja nemške marke za nemške turiste, o izplačilu nakazil dijakom, o honorarjih in drugi. Nemškim turistom se bodo izplačevale marke ne glede na višino tečaja po 14 din za marko. Vsak mesec pa se bo ta obračunski tečaj določil znova in bo veljal za ves mesec. Vodila pa so se ob priliki Schachtovega bivanja tudi razna gospodarska pogajanja, ki so se vsa uspešno zaključila. Nemčija bo še v večji meri kupovala pri nas agrarne produkte in surovine, a tudi Jugoslavija bo povečala svoj uvoz iz Nemčije. More se reči, da so se z obiskom dr. Schachta gospodarski stiki med Jugoslavijo in Nemčijo poglobili. Iz Beograda je odpotoval doktor Schacht v Atene, nato pa v Sofijo, kjer je povsod imel važna pogajanja s tamošnjimi finančnimi in političnimi krogi. Na povratku v Nemčijo se bo dr. Schacht ustavil še v Budapešti. Dr. Schachtu je bil podeljen red jugoslovanske krone I. razreda. žal vedno znova in znova prisiljeni, da tudi z ostro besedo opozarjamo na vse številne in težke napake v našem javnem življenju in da se ne obotavljamo odkriti tudi najbolj boleče rane. In ker se nam na drugi strani le redko nudi možnost, da bi poročali tudi o razveseljivih znakih zboljšanja, ne more biti slika, ki jo podajamo o naših javnih razmerah drugačna ko temna in črna. A tudi mi bi želeli iz vsega srca, da bi mogli vsaj tu pa tam podati drugačno sliko in zato smatramo za svojo dolžnost, da tudi v našem listu opozorimo na zanosne besede, ki jih je izrekel notranji minister dr. Korošec o Jugoslaviji in o našem narodu. Se nadalje se bomo slej ko prej z vso neizprosnostjo borili proti vsem hibam in napakam v našem javnem življenju in naša kritika bo prav tako ostra in nepopustljiva kakor je bila. Toda pri vsej tej kritiki ne izgubljamo vere v končni napredek naše Jugoslavije, pri vsej zvestobi do resnice nočemo nikdar in nikoli pozabiti to, da vsa naša kritika izvira le iz ljubezni do naše domovine in do našega naroda. Kljub vsem težkim izkušnjam in še težjim razočaranjem ostajamo vendarle optimisti, zato smo bili veseli besed, ki jih je dejal minister dr. Korošec dopisniku lista »Or-dinea«, ko mu je izjavil: »če razmišljam o položaju naše države in prijateljskih sosedov, moram naravno ugotoviti, da smo v zboru evropskih držav še vedno gospodarsko in finančno slabi, brez velikega kapitala, pretežno agrarci, ki jih sedanja stiska še bolj udarja kakor druge države. Geopolitično pa smo z vseh strani obdani samo od velikih držav. Navzlic temu me prešinja optimizem glede naše bodočnosti. Mladi smo! Naš demografski prirastek presega vse druge v Evropi. Našo obnovitveno sposobnost še ni napadla tista kužna bolezen, bela kuga, ki razjeda vse druge kulturne narode, in ki je v preteklosti že nad velikimi imperiji izrekla svoj »Mene tekel ufarsin«. To naše zdravje nas je ohranilo skozi vso našo zgodovinsko preteklost, v kateri nam usoda ni bila naklonjena; večno smo bili izpostavljeni tuji, močnejši poplavi, stoletja v suženjstvu, vedno troseč svoje najboljše sile v obrambi pred sovražnimi močmi. Navzlic vsemu pa smo se ohranili in obvarovali malone vse svoje narodno ozemlje, in sicer zaradi svojega zdravja, opirajoč se na svoje prirodno in po krščanstvu poglobljeno etično pojmovanje življenja in njegovih nalog. Ohranili smo svoje narodno ozemlje in vrhu tega še razpršili svoje otroke kakor seme po svetu — ko domača zemlja pod tujim gospodstvom ni mogla dati vsem skromnega kruha. Tudi na to se opira naš optimizem. Opira se na okolnost, da dekadenca zapada ni okužila našega zdravega etosa. Agrarci smo, zaradi tega nas prešinja duh zemlje, ki nam daje kruha in vina. Z globino vse svoje duše smo zvezani s svojo rojstno zemljo. Zato mislim in sem prepričan, da bo naš narod z nezmanjšano silo kakor v preteklosti tako tudi v bodočnosti branil, če bo potrebno, svojo zemljo. Po drugi strani takisto verujem, da bo mogel na podlagi hudih zgodo- Zanosne besede o Jugoslaviji J /talnem prizadevanju Za S posebnim odobravanjem je bil z oj anje naših javnih razmer, na beograjskem kongresu sprejet v emer je pogoj za naš kultur- g0V0r) ga je imei predsednik ni]in gospodarski napredek, smo;[esne sekcjje prj Zvezi trg. združenj Franjo Škrbec. More se reči, da je bil njegov govor eden najbolj učinkovitih, kar jih je bilo izrečenih na kongresu. Zato objavljamo ta govor tudi mi. Gospod Škrbec je izvajal: »Gospodje delegati! Kot zastopnik lesnih trgovcev dravske banovine naj Vas najprej prav prisrčno pozdravim. Vprašanje lesne trgovine ni samo vprašanje dravske banovine, temveč je istočasno tudi vprašanje savske in drinske banovine. To je eksistenčno vprašanje slovenskega dela našega naroda! Govorim v imenu 75 odstotkov slovenskega naroda, ki je nad vse zainteresiran na lesni trgovini. Slovenski del našega naroda je imel eno milijardo v svojih zadrugah, a je moral mirno gledati, kako ta denar propada. Ni bilo zakona, ni bilo vlade, ni bilo nikogar, ki bi poskrbel, da ta denar ne bi propadel. Danes pa vidimo v naši sredi tuje banke in tuje ljudi, ki so prišli v našo deželo, ki tu delajo in uživajo tudi kredit pri naših denarnih zavodih, dočim so naši ljudje brez tega kredita. Pa to ne bi bilo niti največje zlo! Najhujše je to, kadar naš človek dobavi državi lesa, recimo za 100.000 din, pa prosi in roti, da se mu izplača ta denar, a ga ne dobi, dočim mu istočasno davčni eksekutor za dolžni davek proda vse ter ga s tem materialno uniči. Naša država je še mlada in še ni utegnila, da bi se organizirala. Mi smo sicer dobri delavci, toda sebe ne znamo braniti. Tuj kapital more dobiti pri nas koncesije, ker ima denar, a naš človek jih ne more dobiti, ker je revež. Mi v Sloveniji pravimo tako-le: Ta in takšna kmečka zaščita je propast kmeta, ker ga ta zakon ni zaščitil. Ta zakon je v dravski banovini vzel kmetu možnost kredita, ni ga pa zaščitil. Vse to se je že dostikrat povedalo. Sploh je treba reči, da se pri nas že celih osemnajst let samo govori in govori, dočim se nič ne stori in zato propada 90 % našega naroda. (Burno odobravanje in vzkliki: Tako je!) Zaman so vse naše besede in vsa naša pritrjevanja ter ploskanja. Zaman! Kajti mi nismo niti kolonija prve vrste, temveč kolonija osemnajste vrste! Samo poglejte naokoli po naši zemlji. Povsod gozdovi, naši gozdovi, povsod žitarice, naše žitarice, pa kljub temu nima naš človek, ki se je boril za to državo, niti svoje eksistence. (Burno odobravanje.) Mi nismo proti vračanju dolgov. Držali smo vedno svojo besedo in tudi svoje sedanje dolgove bomo plačali. Toda plačali bomo toliko, kolikor smo si izposodili. Mi se nismo zadolžili s sedanjimi dinarji. Že zato, ker smo Slovani, ki vedno izpolnijo svojo besedo, bomo plačali, kar smo dolžni, toda plačali ne bomo tega, česar tudi nismo prejeli. (Splošno in glasno odobravanje.) Lesni trgovci pri nas ne zahtevajo zaščite, da ne bi plačali, kar so dolžni, temveč zahtevajo samo zaščito, da se jim ne krade. A danes naš narod »pljačkaijo« povsod. Ropajo narodu tujci. Samo proti temu zahtevamo zaščito, in sicer takojšnjo! Treba je že obračunati z onimi hijenami, ki se danes sprehajajo po Zagrebu, Beogradu, Za zaščito Iz govora F. Škrbca na beograiskem kongresu Ljubljani in drugih mestih in ki berejo v naših listih samo poročila o dražbah in ki na dražbah kupujejo naše premoženje v brez-cenje. Vse je danes pri nas brez eksistence: i mi trgovci i vi uradniki, dijaki in kmetovalci. Samo ona gospoda spravlja denar, a ta gospoda v vseji teh petih letih ni plačala niti pare davka. Zato je treba izdati zakon, da bodo plačali ti ljudje državi davek po svojem zaslužku. (Burno odobravanje.) Žalostno je, a resnično! Pri nas se najdejo ljudje, ki so priprav, ljeni za nekaj tisočakov zastopati tuji kapital. Zelo dobro vemo, da bodo zastopniki tega tujega kapitala še na gorko zvedeli, kaj smo tu o njih govorili. Zaradi tega izjavljam: Mi nimamo nič proti tujemu kapitalu, nikakor pa nočemo biti v lastni državi sužnji tega ka- pitala! Vsak pošten zaslužek pa priznavamo tudi tujemu kapitalu. Kar se pa tiče zadrug, je treba povedati to-le: Imamo finančne in produktivne zadruge. Finančne zadruge v dravski banovini so rešile ves slovenski narod pred oderuhi. Te so prinesle v našo državo nad eno milijardo kapitala kot doto. Toda danes je ves ta kapital zamrznjen. In zakaj? Ker nima naš kmetovalec možnosti, da bi se branil! Ko človek pogleda vso to žalost in vso to nesrečo, mora z grozo pomisliti, kaj bo šele v nekaj letih iz nas! Zato zahtevam, ne le kot zastopnik slovenske lesne trgovine, temveč tudi kot vojak te države red in pravico, za slehernika enako. (Burno ploskanje.) Zakon mora biti zakon za vse in vedno za vse enak!« Parlamentarni v Sovjetski Evolucija v Rusiji se nadaljuje in objavljen je bil novi načrt sovjetske ustave, ki to zelo jasno potrjuje. Vendar pa je treba takoj v začetku poudariti, da je v novi ustavi zadostno poskrbljeno, da se sovjetom in komunistični vladi ni bati nobenih presenečenj. Ker pa ima nova ustava svetovni pomen, objavljamo v naslednjem njena glavna določila. Ustava najprej proklamira načela sovjetske družbe. Unija sovjetskih socialističnih republik je država kmetov in delavcev. Gospodarska podlaga je socialistični gospodarski sistem. Socialistična lastnina ima dve obliki: državno lastnino in zadružno-kolektivno. Last države j© vsa zemlja ter vsi naravni zakladi, vse tvornice, rudniki, železnice, pošte, banke, od države organizirana kmetijska veleposestva ter večina vseh stanovanjskih hiš. Vendar pa je zasebna lastnina kmetov in obrtnikov, ki izvira iz njih osebnega dela, dopustna, in njih prihranki, njih orodje, vsi predmeti za osebno uporabo so po zakonu zaščiteni. Načeli sovjetskega gospodarstva sta: kdor ne dela, naj ne je, in vsak naj bo plačan po njegovih zmožnostih in njegovem dolu! Vsa Rusija se deli v 11 samostojnih republik, in sicer: v Rusijo, Ukrajino, Belo Rusijo, Azer-bejdžan, Georgijo, Armenijo, Turkmenijo, Uzbekistan, Tadekistan, kazaško in kirgiško republiko. Najvažnejši posli pripadajo osrednji Uniji, dočim unijskim republikam le manj: važni. Za vso sovjetsko unijo velja le eno državljanstvo. V posameznih unijah imajo nekatere pokrajine svojo avtonomijo, tako tudi Nemci ob Volgi in Židje. Vsako izzivanje plemenske mržnje je strogo kaznivo. Najvišji državni organ je vrhovni svet, ki edini ima zakonodajno oblast. Obstoji iz sveta Unije in sveta narodnosti. Vsakih 300.000 državljanov voli 1 poslanca v vrhovni svet, dočim tvorijo svet narodnosti posamezni zastopniki unij-9kih republik. Obe zbornici pa sta enakopravni. Če ne pride med obema zbornicama soglasje v nekem vprašanju, se sestane iz obeh korporacij sestavljena paritetna komisija, ki reši nasprotja. Če kljub tej komisiji ne bi prišlo do soglasja, se obe zbornici razpustita in razpišejo nove volitve. Najvišji svet voli predsedstvo, ki šteje skupno 37 članov in ki ima vse pravice, ki se navadno priznavajo državnim poglavarjem. Tudi 11 unijskih republik ima svoje vrhovne svete, ki pa nimajo te moči ko najvišji svet Unije. Najvišji svet izvoli tudi vlado, ki je njemu odgovorna. Tudi 11 unijskih republik ima svoje »vlade«, katerih oblast pa je močno omejena. Avtonomne pokrajine ohranijo svoje lokalne »sovjete poslancev delovnih ljudi«. Druga posebnost nove ustave je, da se sodniki volijo. Najvišje sodišče izvoli za dobo petih let najvišji svet, najvišja sodišča unijskih republik pa najvišji sveti teh republik, dočim izvolijo lokalne sodnike sovjeti. Nova ustava tudi podrobno našteva pravice državljanov. Vsak državljan ima pravico do dela in na zaslužek, primeren kakovosti njegovega dela. Prav tako tudi na počitek. Uvaja se sedemurni delavnik. Tudi vse socialno zavarovanje predpisuje ustava za vse državljane. Pouk je brezplačen, enakopravnost med ženo in moškim popolna. Cerkev je popolnoma ločena od države. Izvajanje verskih dolžnosti je 'vsakomur dovoljeno, a tudi protiverska propaganda. Ustava govori tudi o svobodi besede in tiska, toda samo, če služi socialističnim interesom, to se pravi, če je ugodna režimu. Članstvo v komunistični stranki je pridržano »samo zavednim državljanom iz delavskih vrst«. Brez sodne odredbe ali brez pristanka drž. tožilca ne sme biti nihče aretiran. Nedotakljivost stanovanj in pisemska tajnost je vsem državljanom zajamčena. Kandidate smejo postaviti: komunistična stranka, strokovne organizacije, zadruge, mladinske organizacije in kulturne družbe. Poslance morejo volilci vsak hip odpoklicati. Ustavo more izpreme-niti vrhovni svet, če se za izpre-membo izreče dvetretjinska večina obeh zbornic. Nobenega dvoma ni, da bodo komunisti to ustavo izkoristili za okrepljeno komunistično agitacijo po vsem svetu. Treba je priznati, da je ustava zelo spretno sestavljena, saj uvaja na papirju vso demokracijo, ki pa bo ostala seveda tudi le na papirju, ker velja diktatura režima še naprej. vinskih izkustev in oprt na resno etično pojmovanje življenja v kratkem času doseči to, kar je zanemaril v preteklosti, ko so ga v njegovem razvoju skozi stoletja ovirali. Verujem, da bo vse to ne samo popravil, marveč bo z naglim tempom razvil vse svoje posebne vrline in da bo racionalno izkoristil bogastva, ki mu jih je priroda v tako obilni meri podarila.« Že v 24 urah barva, plesira tn kemično gnati obleke, klobnke itd. Skrobi In svellolika srajce, ovratnike in manšete, Pere »uši. mongu In lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-8. Selenburgova ni. 3. Telefon it 22-72. Mične vesli Grški kralj Jurij se je ponovno izjavil za demokratični režim ter bodo morali iz grške vlade izstopiti vsi ministri, ki zagovarjajo uvedbo diktature. Predsednik dr. Beneš je dal te dni dopisniku pariškega lista »Paris-Soir« znamenito izjavo. Najprej je podčrtal veliki pomen sestanka vladarjev Male antante V Bukarešti, nato pa začel govoriti o vojaški pripravljenosti držav Male antante. Mala antanta je vojaško popolnoma pripravljena. Navzlic težki gospodarski krizi je žrtvovala samo Češkoslovaška 22 milijard Kč za oboroževanje. Češkoslovaška vojna industrija je na tej višini, da more popolnoma oskrbovati z orožjem tako jugoslovansko ko romunsko vojsko. Na koncu svoje izjave je dejal predsednik Beneš, da so govorice o vojni nevarnosti pretirane. Vendar pa je Mala antanta pripravljena za vsak primer. Za dardanelsko konferenco, ki se bo začela dne 22. julija v Mont-reuxu, je že dosežen v glavnem sporazum. Turčija bo smela Dardanele utrditi, prevoz potniških ladij in tovornih' ladij bo vedno dovoljen, vojne ladje pa bodo morale mesec dni prej prijaviti svoje potovanje skozi Dardanele in ne bodo smele obsegati več ko po 28 tisoč ton. Ob priliki 131etnice smrti Aleksandra Stambolijskega so bile v Sofiji velike demonstracije zemlje-delcev. Svet Zveze narodov se sestane dne 26. junija. Na dnevnem redu so ta vprašanja: Spor med Etiopijo in Italijo, locarnska pogodba, naselitev Asircev in poročilo odbora o pobijanju suženjstva. Francoski parlament je s 385 proti 175 glasovom sprejel zakonski načrt o uvedbi 40urnega tedenskega delovnika ter še z mnogo večjo večino zakonski načrt o uvedbi kolektivnih delovnih pogodb. Novi francoski zunanji minister Delbos je sprejel na poročanje več francoskih poslanikov, med njimi tudi beograjskega poslanika Dam-pierrea. Stavkovno gibanje je začelo v Franciji popuščati na vsej črti in se je večina delavstva že vrnila na delo. Tudi zasedene tvornice so delavci mimo zapustili, ponekod celo v zelo veselem razpoloženju. Zato pa se je začelo močno širiti stavkovno gibanje po Belgiji. Novo belgijsko vlado je po dolgotrajnih pogajanjih 'sestavil Van Zeeland. V novi vladi je šest socialistov, 5 katolikov, trije liberalci in en general. Angleški finančni minister Chamberlain je izjavil v angleškem parlamentu, da je treba sankcije proti Italiji ukiniti, ker so se izkazale kot popolnoma brez učinka in bi moglo njih nadaljnje izvajanje samo nevarno poostriti mednarodni položaj. Ker pa s to izjavo sank-cionistični poslanci niso bili zadovoljni, je moral Baldwin izjaviti, da je izrekel Chamberlain samo svoje osebno mnenje. V angleškem javnem mnenju vedno bolj prodira prepričanje, da je treba sankcije proti Italiji odpraviti. Pričakovati je zato, da bo-bo te v najkrajšem času odpravljene. V angleških listih se napadi na Edena vedno bolj množe, kar tudi jasno dokazuje preorientacijo angleške javnosti. Fašistični direktorij je imel v torek sejo, na kateri se je na široko proslavljala zmaga nad Etiopijo. Sklenjeno je bilo, da se razdeli med fašistične mladinske organizacije 100.000 pušk, da se mi-litarizacija italijanskega naroda izvede do konca. V vseh važnejših krajih se bodo zgradile posebne vojašnice za fašistično mladino. Badoglio se ne vrne več v Afriko, temveč je zopet prevzel svoje mesto šefa generalnega štaba italijanske vojske. V priznanje njegovih zaslug je bil imenovan za vojvodo Adis Abebe. Za podkralja v Afriki pa je bil nato imenovan maršal Graziani. Švedska vlada je odstopila, ker je parlament odklonil njen zakonski predlog o regulaciji cen. Na kongresu ameriške republikanske stranke je bil izvoljen kot kandidat stranke pri bodočih predsedniških volitvah senator Landon. V Palestini se še nadalje množe atentati Arabcev na javna poslopja in na angl. vojaške čete. Angleška vlada je zato uvedla smrtno kazen za vsa teroristična dejanja. Na več mestih je prišlo do krvavih bojev med Arabci in angleškimi četami. Med severno in južno Kitajsko se je začela .vojna kot posledica japonskega prodiranja na severu Kitajske. Mesto, da bi japonska ofenziva združila Kitajce, je še povečala njih notranje spore. Denarstvo Nova emisija državnih blagajniškh bonov Ker je bilo dosedaj razpisanih blagajniških bonov samo za 300 milijonov din, je bila sedaj predložena v podpis še tretja transa blagajniških bonov v višini 200 milijonov din. S tem bo izkoriščen ves dovoljeni kontingent v višini 500 milijonov din. Izdali pa se ne bodo samo trimesečni boni, temveč tudi šestmesečni in celoletni. Šestmesečni se bodo obrestovali po 4 in četrt odstotka, celoletni pa po 4 in pol odstotka. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 8. junija navaja te izpremembe (vse številke v milijonih din): Skupna zlata in devizna podloga se je zmanjšala za 2,7 na 1535,9. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se povečale za 9,46 na 334,16. Vsota kovanega denarja je naJ rasla za 6 na 415,3. Skupna vsota posojil se je zmanjšala za 22,5 na 1600,9. Prejšnji predjemi državi so se znižali za 12,1 na 1660,7. Razna aktiva so narasla za 21,0 na 621,29. Obtok bankovcev se je znižal za 61,02 na 4772,5. Zato pa so se dvignile obveze na pokaz za 32,4 na 1657,6. Obveze z rokom so ostale s 50,0 neizpremenjene. Skupno zlato in devizno kritje se je povečalo na 30,64%, samo zlato pa na 29,30%. Odlog plačil je dovoljen: Mestni hranilnici v Ljutomeru za dobo šestih let za dolgove, nastale pred 4. marcem 1036. Obrestna mera za stare vloge po 3 in pol odstotka. • .. Predsednik mariborske Mestne hranilnice je bil v Beogradu, da doseže od Drž. hipotekarne banke za mestno občino v Mariboru posojilo v višini 18 milijonov din. Po izkazu Francoske banke z dne 5. junija se je njena zlata podloga zmanjšala za 1500 milijonov frankov na 55-5 milijarde frankov. Povečale pa so se zapadle naložbe banke v tujini za približno pol milijarde frankov, da je dejansko Padla zlata podloga banke le za eno milijardo. Obtok bankovcev se J e povečal za 257-2 milijona frankov na 84-9 milijarde frankov. Proti pretiranim samoupravnim trošarinam Občine nai se ravnaio po predpisih okrožnice finančnega ministra Indeks cen na veliko Oddelek za proučevanje gospodarskih vprašanj pri Narodni banki je objavil indeksne številke za cene na veliko za mesec maj. V primeri z aprilom 1936 in majem 1935 se je gibal indeks (cene v letu 1926 = 100%) takole: maj april maj 1935 1936 1936 rastlinski proizvodi 61,2 76,3 69,0 živalski proizvodi 56,5 56,5 57,4 mineralni proizvodi 78,9 81,1 81,1 industrijski proizvodi 66,4 69,4 67,9 splošni indeks 64,0 69,1 67,0 izvozni predmeti 61,4 64,6 62,1 uvoztu predmeti 68,3 71,9 72,0 Stanje naših kliringov Aktivni saldo z Nemčijo se ije Po stanju z dne 10. t. m. znižal od 22,25 na 22,07 milijona mark ali »a približno 309 milijonov din. Zadnji izplačani avizo je z dne 24- julija 1935. Stanje italijanskega kliringa je ostalo skoraj neizpremenjemo ter se ije znižalo od 41,8 na 41,5 milijona lir. V poučenih krogih govore, da bo v kratkem zopet uveden Privatni kliring z Italijo ter da bo prepuščen tečaj lire ponudbi in povpraševanju na borzi. terjatve proti Turčiji so se zmanjšale od 1,32 na 0,82 milijona frankov. V plačilnem prometu z Grčijo je znašal naš saldo dne 3. junija 41,6 milijona drahem, saldo blokiranih terjatev pri Grški banki pa 42 milijona din. Dne 20. marca je izdal finančni minister pod št. 2745 okrožnico glede financiranja občin, v kateri pravi: »Zbog težke gospodarske krize so zašle v težak finančni položaj tudi posamezne podeželske in mestne občine. Viri njihovih dohodkov so padali iz leta v leto in da bi prišle do njim potrebnih finančnih sredstev, so se začele skoraj vse občine zatekati k uvajanju občinskih trošarin skoraj na vse predmete, ki se vnašajo in trošijo na občinskem ozemlju. Pri tem mnoge občine niso imele nobenih skrupulov, da obremene pod raznimi imeni (trošarina, uvozni-na, tlakovina, kaldrmina in pod.) vse potrošne predmete, brez ozira na to, kdo je glavni potrošnik teh predmetov in še manj, kdo je glavni proizvajalec teh predmetov.« Občine so delale tako, ker so bile mnenja, da se trošarina najlaže pobira in da je zato stalni zanesljiv vir občinskih dohodkov, popolnoma pa so puščale v nemar vse neugodne posledice takšnega postopanja. Kajti znano je, da so trošarine najbolj krivična davčna obremenitev, ker obremenjujejo vse predmete enako, pa naj jih troši bogataš ali revež. Zato je obremenitev s trošarino za reveža mnogo težja ko za bogataša. Trošarinske bariere pa ovirajo tudi gospodarski napredek posameznih krajev ter podražujejo življenje, s čimer znižujejo življenjski standard ljudi. Z večjo trošarino obremenjeni predmeti postajajo nujno dražji, ker mora proizvodnih za trošarino povečati ceno. Zato povzročajo trošarine tudi zmanjšanje potrošnje in s tem tudi zmanjšanje proizvajanja tega predmeta. Uvajanje prohibitivnih trošarin na industrijske izdelke se navadno utemeljuje s socialno političnimi razlogi. More sicer biti prohibitiv-na trošarina v posameznih občinah v korist industriji in obrtu v zaščitenem ozemlju, toda s temi so težko zadete množice potrošnikov, in sicer baš najbolj revnih. Poleg mestnega prebivalstva pa je zadeto tudi okoliško prebivalstvo, ki je navezano na mestne trge in ki mora potem kupovati tudi njemu potrebne predmete draže. Zaradi manjše potrošnje pa trpi celotna naša industrija, ker se s temi plotovi zmanjšuje možnost plasiranja blaga ter mora večji del industrije zmanjšati svojo proizvodnjo. Zato se s temi delnimi davčnimi odredbami ne dosega nobena korist za gospodarstvo. Poleg teh negativnih strani pa opozarja finančni minister na drugo negativno plat trošarin, to je na vpliv trošarin na ceno proizvodov. Ce ni trošarina v skladu s proizvodnimi stroški predmeta, potem takšna trošarina niža cene, ker skuša kupec na vsak način prevaliti trošarino na proizvajalca. To velja zlasti za živila in za predmete, ki jih nosijo na trg kmetovalci. Kmetovalec kot popolnoma neorganiziran in nevešč trgovskih poslov prodaja svoje proizvode za vsako ceno in je sploh srečen, da jih more prodati, pa čeprav bi jih prodal mnogo ceneje kakor pa znašajo njegovi produkcijski stroški. S tem pa postaja kmetovalec dejansko revnejši in njegov položaj je od leta do leta vedno bolj obupen. Na eni strani ga pritiskajo dolgovi, ki jih je napravil v času, ko bi mogel dobiti za svoje pridelke primernejšo ceno, na drugi strani pa mu te trošarinske bariere preprečujejo prodajo pridelkov. Zato nikakor ni prav, da so uvedene občinske trošarine na živila. Občinska trošarina bi se morala nasprotno omejiti samo na predmete, ki imajo luksuzni značaj in ki služijo samo užitku. Zaradi težkega stanja občinskih financ pa se to stališče ne more takoj izvesti, vendar pa bi morali gledati na to, da se s sistematičnim zniževanjem trošarin čim bolj približamo temu sistemu. Občina pa bo s tem tudi okrepila gospodarsko silo svojih občanov, kar bo imelo za posledico povečanje njenih dohodkov od doklad in taks. Da bi se dosegla postopna reforma občinskih trošarin, je treba v prvi vrsti zmanjšati vse trošarine na neobhodno potrebne življenjske potrebščine, ki jih proizvaja kmetovalec. To se mora zgoditi že pri izvrševanju proračunov za prihodnje proračunsko leto (za leto 1936/37). Priporočam, da se pri potrjevanju občinskih trošarin na deželne pridelke postopa po teh načelih: Vse deželne pridelke je treba uvrstiti v več skupin z ozirom na njih potrebnost za življenje, njih proizvajalne stroške in njih prodajno ceno. Vztrajati je treba na tem, da se proizvodi, ki jih troši v velikih količinah gospodarsko slabejši element, sploh ne obremenjujejo z občinsko trošarino, da bi mogli tudi najbolj revni sloji priti do teh predmetov čim ceneje. Te skupine naj bi bile naslednje: I. skupina: proizvodi, ki jih je sploh treba osvoboditi od občinske trošarine, bi.bili: žito, koruza v zrnu, slabše vrste moke, krompir (v glavni sezoni, ne zgodnji), povrtnina, ki jo proizvaja kmetovalec v 'večjih količinah v glavni sezoni (n. pr. zelje, fižol, paprika, fige in pod.), sadje (ki pomeni glavni proizvod kmetovalca dotič-nega kraja v glavni sezoni, n. pr. češplje, grozdje, jabolka), drva v manjših količinah in živalska krma. II. skupina: Proizvodi, od katerih bi se smela pobirati zmerna občinska trošarina, bi bili: živina in živalski proizvodi (volna), perutnina, jajca, mleko in mlečni izdelki (navadni sir, kajmak), druga povrtnina in zelenjava, drugo sadje. Znižane postavke trošarine bi na proizvode te skupine veljale le, če je njih proizvajalec kmet in če jih sam donaša na trg. Manjše količine teh predmetov pa bi se sploh morale osvoboditi od tro- III. skupina. Proizvodi, ki imajo značaj luksuza in užitka, sc morejo šc nadalje obremenjevati s sedanjo trošarinsko stopnjo. Med takšne proizvode spada vse zgodnje sadje, zgodnja povrtnina, sadje po sezoni, posušeno sadje, pek-mez, surovo maslo, mladi jarci, pujski, mlada perutnina, vino, ra-kija itd. Naravno, da morejo priti v to skupino tudi drugi predmeti, ki po krajevnih razmerah pomenijo glavni proizvod kmetovalca v do-tičnem kraju. V vsakem primeru pa je vztrajati na tem, da se kmetijski proizvodi čim bolj oproste od občinske trošarine. Če se bodo ta priporočila strogo izvajala obenem z vrsto drugih odredb, ki jih je izdala vlada za ublažitev gospodarske stiske, se bo na vsak način dosegel znaten napredek. Na vsak način pa je treba v pravilnike o pobiranju trošarine vnesti tudi določbo, da se trošarina vrne, če se dotični predmet, za katerega je bila plačana trošarina, neprodan izvozi iz področja občine, da ne bo eden in isti predmet dvakrat obremenjen z občinsko trošarino. Poleg tega je treba uvajanje uvoznine, kaldrminc in pod. za industrijske izdelke, ki imajo pro-hibitiven značaj, po možnosti popolnoma opustiti; če pa to iz fiskalnih razlogov nikakor ne bi bilo mogoče, potem mora biti ta trošarina za potrošnika in proizvajalca čim bolj znosljiva. Pri izvajanju teh načel odrejam v sporazumu s trgovinskim ministrom, da se pri potrjevanju občinskih proračunov in pravilnika za pobiranje občinske trošarine na fabrične izdelke obutve in obleke v nobenem primeru ne sme dovoliti trošarina, ki bi presegala 5% vrednosti fabrične obutve in 3% vrednosti fabrične obleke. Okrožnica finančnega ministra se zaključuje s temi besedami: »Prosim Vas zato, gospod ban, da se ob priliki potrjevanja občinskih proračunov in pravilnikov za pobiranje občinskih trošarin ravnate po navedenih načelih in da s svojim sodelovanjem pomagate kraljevski vladi pri njenem prizadevanju za ublažitev težkih gospodarskih razmer vseh slojev, zlasti pa pri dviganju in okreplje-vanju padle gospodarske sile našega kmetovalca.« ms fin l Naš pravi domači izdelek! Kontrola uvo »Službene novine« z dne 13. junija objavljajo naslednji sklep finančnega ministra: Začenši s 25. junijem 1936 ne more uvoziti uvoznik iz nekli-rinških držav niti ocariniti, če nima predhodnega dovoljenja Narodne banke, naslednjega blaga iz posameznih postavk carinske tarife: Tek št. 1. Tar. post. 5,1: oluščen riž, 2. 5,2: neoluščen riž, 3. 17,1: zemeljski orehi (ki- 4. kiriki in lešniki), 18,1 a) in b:limone, poma- 5. 19: ranče in manda- rinke, banane, 6. 25,1: surova kava, 7. 96: surova plutovina, 8. 100,4: neizdelana, kolofoni j a 9. 169,1: antracit, 10. 169,2: premog, !n- 169, 4: koks, I12, 274: bombažno predivo, 1 enonitno, Tek. Tar. št. post. 13. 275: bombažno predivo dvonitno ali več-nitno, 14. 276: bombažno predivo za nadrobno prodajo, 15. 277: gladke bombažne tkanine, 16. 278: bombažni žamet, pliš in podobne tkanine,; 17. 312,1: predivo iz česane volne (kamgarn) nad št. 16, enonitno, surovo, 18. 312,2: predivo iz česane volne (kamgarn) nad št. 16, enonitno, beljeno, barvano in tiskano, 19. 313,1 a): predivo iz grebena- ne volne (štrajhgarn) enonitno, surovo, 20. 313,1 b): predivo iz grebena- ne volne (štrajhgarn) enonitno, beljeno, barvano in tiskano, 21. 317: volnene tkanine, 22. 327,1, 2: predivo iz umetne svile, surovo, beljeno in barvano, 23. 393,1: cevi in plašči za pnevmatiko, 24. 439: izdelki iz plutovine, 25. 440,1: zamaški iz pluto- vine, 26. 537: pločevina iz železa in jekla, 27. 539: cevi iz železa in deli za spajanje železnih cevi, 28. 652: motorna kladiva, bati, motorna dvigala, kompresorji, hladilni stroji, 29. 655: šivalni stroji, 30. 663: dinamo-stroji, al- ternatorji in elek-tro-motorji, 31. 665,6: radio - aparati in njih sestavni deli, 32. 667,2 b): električne žarnice, razen žarnice za žepne svetilke, 33. 675: avtomobili in njih rezervni deli. Konkarzi - poravnave Uvedeuo je poravnalno postopanje o premoženju trgovca Teodorja Miillerja na Muti ob Dravi. Poravnalni sodnik dr. Zorer, poravnalni upravnik dr. Winterhalter, odvetnik v Marenbergu. Narok za sklepanje poravnave dne 6. julija, ob 9. Rok za oglasitev do 30. junija. Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o premoženju trgovke Justi Zidar v Litiji. Poravnalni upravnik revizor Javornik v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave dne 10. julija ob 9. Rok za oglasitev do 6. julija. Poravnalno postopanje gostilničarja in mesarja Rudolfa Debelja-ka v Dolanah pri Ptuju je končano. Dobave - licitacije Komanda šumadijske divizijske oblasti v Kragujevcu sprejema ponudbe za dobavo 150 m3 parketov iz hrastovega lesa. Navesti je ceno za 1 m3 franko Kragujevac. Dne 16. junija bo pri Komandi 39. pešadijskega polka v Celju ofertna licitacija za dobavljanje alkoholnega kvasca za čas od 1. julija do 30. septembra t. 1. Dne 17. junija bo v intendanturl štaba Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo raznih pisarniških potrebščin. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Zunanja trgovina rmmmmmmmmmmmmmmmmm Obvezni devizni kontrolniki za uvoznike stopijo v veljavo šele 1. avgusta. Odlok finančnega ministra o uvedbi teh kontrolnikov smo že objavili. Avstrijski obmejni veterinarski pregled se ne izvršuje več na postaji Lipnica, temveč v Mariboru. Grki so se na prizadevanje naših delegatov odrekli naknadnemu kontingentu 3000 vagonov grškega suhega grozdja, proti čemur so naši vinogradniki upravičeno zelo ostro protestirali. Washingtonska vlada je sklenila, da poveča vse uvozne carine za nemško blago, kar bi moglo povzročiti carinsko vojno med Nemčijo in U. S. A. Predsednik Centralnega predstavništva g. Savič pri finančnem ministru j | Predsednik Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj ti. Jugoslavije Nedeljko Savič .je tjil 8: junija s$rŠjet;iod finančnega ministra Dušana Letice. V daljšem razgovoru mu je razložil stališče trgovskega stanu v vseh fiskalnih vprašanjih, ki so v zvezi z resolucijami, sprejetimi na beograjskem kongresu. Kakor poročajo »Trgovačke Novine«, se je predsednik Savič v teku razgovora prepričal, da se že proučujejo vse zahteve kongresa in da se je že začelo delati na to, da se te zahteve po možnosti tudi izpolnijo. Pretirane vesti o naši letošnji žetvi Poročali smo že, da so neki »dobro poučeni ljudje« trdili, da bo naša letošnja žitna žetev izredno dobra in da borno imeli za izvoz do 50.000 vagonov pšenice. Sedaj se že piše, da bo znašal višek pšenice samo od 25 do 30 tisoč vagonov. Po zadnjih vesteh, ki prihajajo iz Vojvodine, pa ni niti gotovo, če bomo imeli toliko pšenice za izvoz, ker bo letošnja žetev v Vojvodini, naši žitnici, le povprečna. V več okrajih je namreč napravila toča silno škodo. Do žetve pa morejo priti tudi še druga presenečenja. Črna kronika Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvorjenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 16. maja do 31. maja. • 1 . ;wi * '* Otvorjeni konkurzi: Savska banovina: Kapelari Franjo, Varaždin; Teodorovič Branko, Dvor n/Uni. Donavska banovina: Varga De-sider (Deža), B. Topola; Vasic Mladen, Brza Palanka. Vardarska banovina: Spasič Blagoje, svečenik v Kumarevu, Manojlovac. Razglašene prisilne poravnave: Primorska banovina: Elazar Zlata, Split; Petrič Andrija, knji-žara i papirnica, Split; Vučina Pero Nikolin, Čapljina. Drinska banovina: Despotovič Kosta, Užice; Finzi Josef M., Sarajevo. Zetska banovina: Vlašič Pavle, Korčula. Donavska banovina: Dembic Jelena, trg. konfekcije, Vršac. Beograd, Zemun, Pančevo: Markovič Radomir, časovničar, Beograd. Končana konkurzna postopanja: Savska banovina: Pajtler Stje-pan in Julija, Zagreb. Primorska banovina: Seoska blagajna i štedionica v likv., Prvič-Šepurina; Stegnjajič Dane pok. Petra, Kula-Artlagič. Drinska banovina: Gavrilovič Mihail, Ub; Zunjič Radoje, Šabac. Donavska banovina: Hen Katica, Vršac; Jakovljeviča Djordja pok. masa, Konatica; Jankovič Svetozar, Vrčin; Kuzmanovič Pavle, Itipanj; Milekič Radomir, Slatina, srez kosmajski; Radovanovič Svetozar, Sopot. Moravska banovina: Nanič Trail, Bigrenica; Pavlovič-Hadži Jovan, Soko Banja; Petrovič Aleksa, mlinar, Niš; Savič Boško i Milen, Ku-pac. Vardarska banovina: Trajkovič Pop Spira, Bujanov ac. Beograd, Zemun, Pančevo: Bu- ljugič Maksim; Butrič Mijajlo, me-i sar, Dimič Nikola, Grinberg Mo-ric, Novakovič Branko, Pekovič Vojin i Petko J., Zaklanac A. Djordje, vsi v Beogradu. Potrjeno prisilne poravnave izven konkurza: Savska banovina: Aljinovič Štefanija, Zagreb; »Pribor« Blanka Kohn, Zagreb. Vrbaska banovina: Maglajlič Ibrahim, Banjaluka. Primorska banovina: Matič Bruno, Split. Drinska banovina: Musafije E., Sarajevo. neje ni mogel pojaviti. Tudi v (znižanju so bili državni osebni rlnnrrotv. 11* n 100K o/a An irrrlnflri vr ionunniii i m movnn drugem četrtletju 1935 so do hodki zaostajali za dohodki iz ustrezajoče dobe leta 1934, vendar samo za 80,6 milij., tako da je bilo celotno zmanjšanje v prvi polovici 1935 napram isti dobi 1934 za 319,9 milij., in sicer pri neposrednih davkih za 17,8, pri posrednih za 129,6, pri podjetjih za 108,9, dočim so se pa že monopolski dohodki povečali za 21.6 milij. v primeri s prvo polovico 1934. V lanskem letu je bil prvotno proračun radi razpusta Narodne skupščine podaljšan za 4 mesece od 1. aprila do 31. julija, potem smo pa dobili dvanajstine od 1. avgusta 1935 do 31. marca 1936, od tedaj naprej pa imamo zopet redni proračun. Med važnejšimi dogodki omenjamo ukinitev v tej dobi čl. 7, obveznosti izdajanja računov. Izpremenila pa se je sestava davčnih odborov in pa z novim proračunom 1936-37 uvedeno povišanje davka na poslovni promet, iz katerega naj bi se dotirale tudi banovine. Vendar je ključ za razdelitev teh sredstev za nas krivičen. Nato je predavatelj analiziral državne izdatke v zadnji dobi in podčrtal dejstvo, da lani v jeseni izvedeno znižanje plač ni doseglo one koristi za državne finance, če izvzamemo socialnopolitično škodo, ki jo je to znižanje povzročilo. Kajti kljub izdatki v januarju in marcu viš ji kot v istih mesecih lani, ko še ni bilo znižanja plač. Seveda pa sam proračun ne daje popolne slike o naših državnih financah, ker je treba upoštevati gibanje obratne glavnice glavne državne blagajne. Predavatelj je nato analiziral gibanje izdatkov in dohodkov tega računa, potem pa navedel zadnje objavljene podatke iz računskega leta 1933-34 o aktivah in pasivah tega računa. Zlasti bo potrebno prečistiti aktiva, med katerimi se nahaja mnogo neizterljivih postavk, dočim so med 'aktivi največja izposojila pri privilegiranih denarnih zavodih in pa gotovine iz prihodnjega računskega leta. Ta izposojena gotovina je na koncu 1934-35 dosegla okoli 850 milij. din, kar je več, kakor pa znašajo enomesečni redni državni dohodki. Med ugodnimi znamenji zadnjega časa je omeniti, da so državni dohodki od septembra lani stalno večji (marsikdaj za znatne vsote) kot v istih mesecih prejšnjega leta. Tudi emisija blagajniških zapiskov je uspela. Na drugi strani pa bi bilo potrebno, da najde država sredstev za mobilizacijo naših denarnih zavodov, od katere ne bo Karl Kraus, znani izdajatelj dunajske revije »Die Fackel«, ki je bila daleč po svetu znana po svoji ostri kritiki in ki je užival zlasti velik ugled v predvojnih časih, je umrl na Dunaju. Število brezposelnih se je lani v Angliji znižalo od 2-1 na 1-7 milijona ljudi. Potniški parnik »Wien« avstrijske donavske parobrodne družbe se je zaletel v steber mostu čez Donavo, da se je preklal na dvoje in potopil, šest mož posadke je utonilo. Parnik je bil drugi največji parnik družbe. Težka nesreča se je zgodila v smodnišnici v Sofiji. Iz neprevidnosti se je vnela neka patrona, nakar je sledila eksplozija smodnika, da se je vsa stavba porušila. Podobna težka nesreča se je pripetila tudi v Revalu. V Sofiji je bilo ubitih okoli 10 ljudi, v Revalu pa je bilo 25 smrtnih žrtev. Občni zbori Tovarna sukna »Tekstilana«, d. d. v Kočevju ima redni letni občni zbor dne 20. junija ob 11. dopoldne v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. Najmanj 10 delnic je treba položiti vsaj 6 dni pred občnim zborom pri blagajni Zadružne gospodarske banke \ Ljubljani. Ljudska tiskarna d. d. v Mari- boru ima občni zbor dne 27. ju-ime"l’o'koristi samo naše zasebno | nil'a ob 18. v sejni sobi Delavske gospodarstvo, ampak tudi dr- zbornice. Občni zbor je sklepčen, žava, zlasti pa naš kredit v državi in v inozemstvu. * Podatke za Dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vse druge podatke, kakor o narokih, kvotah itd. daje tajništvo društva. — Op. ured. Naše državne V petek zvečer je v okrilju Kluba trgovskih akademikov predaval gospodarski urednik »Slovenca« Drago Potočnik o naših državnih financah. Predavanju je prisostvovala številna publika, med katero smo opazili tudi načelnika finančnega oddelka banske uprave dr. Filipa Orla, predsednika Trg. društva Merkur g. dr. Frana Wlndischerja in druge. 1931 dalje in je dosegla svoj višek v znani davčni noveli, ki je bila izdana februarja leta 1934. Ta novela pa je pokazala, zlasti ko se je začela izvajati v praksi, da po tej poti ne moremo iti dalje, ker nismo storili nič drugega uspešnega za izboljšanje našega gospodarstva, da bi paralizirali razkrajajoči vpliv te novele na naše gospodarstvo. Tako Doma in po svetu Tarifni odbor je sklical prometni minister za 2. julij v Sarajevu, Upamo, da bo tarifni odbor sprejel potrebne sklepe za znižanje previsokih železniških prevoznin in da bodo ti predlogi tarifnega odbora nato tudi izvedeni. Zaradi bolezni ministra Jankoviča je odloženo polaganje temeljnega kamna za razširjenje železarne v Zenici. Utemeljitev, ki res doni zelo po naše. Pri teniških tekmah za Davisov pokal je zmagala Jugoslavija nad Avstrijo s 4 :1. .Jugoslavija pride s tem v evropski finale z Nemčijo. Uspeh, ki si ga Je priborila Jugoslavija, je izredno velik in. dela čast našim športnikom. Oblast je prepovedala zbor us-njarsko-predelovalne stroke, ki bi moral biti ta teden v Zagrebu. »Amstelbanka« iz Amsterdama se je prijavila kot nov upnik Kri-vaje s terjatvijo 259.000 funtov, to je približno 60 milijonov din. Razpisana je licitacija za zgradbo noslopja državne tiskarne v Beogradu v višini 32-6 milijona dinarjev. Avstrijski državljani ne bodo bodoče za potovanja v Jugoslavijo nič več potrebovali posebnega potnega lista. Za udeležbo naših športnikov na berlinski olimpiadi je dovolila vlada kredit 600.000 din. Na mednarodnem šahovskem turnirju v Bukarešti je zmagal jugoslovanski šahovski mojster Ko-stič. če je na njem zastopana vsaj ena desetina vsega delniškega kapitala. Radio Ljubljana Sreda, 17. junija. 12.00: Plošče — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: Cas, objava sporeda — 13.15: Plošče — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — Zaerebška tvrdka »Arko Email ' 1900: čas- vremenska napoved, po-/iagrepsaa tvraua »nrKo tmau, rrv^flQ man- mop ura- Naš nnl- d. d.« je spremenila svoje ime v »Email, d. d.«. V Bukarešti se je začelo zasedanje generalnih štabov vojsk Male antante. Bolgarski kralj obišče v kratkem Italijo, kjer že biva njegova soproga Ivana. V Italiji bo ostal mesec dni ter bo gost italijanske kraljeve rodbine. Bolgarska je vstopila v vseslovansko zvezo železničarjev in bro- ročila — 19.30: Nac. ura: Naš najboljši pripovednik in romanopisec Bora Stankovič — 19.50: Mravljin-ček Potepinček (zvočna slika iz mravljišča) — 20.30: Produkcija gojencev drž. konservatorija — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Glasbene slike (Radijski orkester). Četrtek, 18. junija. 12.00: Instrumentalne solistične točke (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, objava spore- darjev, ki ima te dni svoj kongres !da _ 1315; Baletna glasba (Ra- v Beogradu. Znanstveniki, ki so se udeležili Tesline proslave v Beogradu, so izjavili, da bodo delovali na to, da se podeli Tesli Noblova nagrada za fiziko. V Avstriji nameravajo ustanoviti za novinarje in tiskarje stanovsko zbornico. dijski orkester) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije — 19.50: Reproduciran koncert na wurliških orglah — 20.10: Naša. srednja šo-posebno' la (prof. Adlešič) — 20.30: Francoski operni spevi in fantazije. Poje Znameniti angleški pisatelj Gil-' gdč. Vida Rudolfova s spremljeva-bert Chesterton, znan po svojih njem Radijskega orkestra — 22.00: prevodih tudi med Slovenci, Je!čas, vremenska napoved, poročila umrl v starosti 62 let. 22.15: Plošče. ___________________ j se je morala začeti nova gospo- Predavatelj je predvsem ome- darska politika, ki je prišla v nil da se naše državne finance; zvezi s splošno izpremembo tudi že od prevrata dalje bore s stal- v političnih razmerah. Sicer je nimi večjimi ali manjšimi deficiti. V začetku je deficite pokrivala Narodna banka s povečanjem obtoka bankovcev, kasneje smo si pomagali s posojili doma in v inozemstvu. Toda prišla je kriza, ko nismo mogli več na ta način financirati državnih potreb in smo bili navezani samo na lastne dohodke. V tem položaju se je začela deflacijska politika v najtežjem smislu, ko so se krčili državni izdatki z znižanjem plač drž. nameščencev, z odlaganjem nujnih, pa že pogojenih izdatkov za nabave itd. Na drugi strani pa so se stalno zviševale davčne stopnje, poostrovala praksa pri pobiranju davkov itd. Poostritev davčne prakse je imela tudi to posledico, o kateri ne smemo ravno reči, da je bila slaba, da so se namreč začeli izterjevati davki tudi drugod v državi s skoraj isto strogostjo ko pri nas čeprav smo še daleč oddaljeni od popolne davčne enakoprav nosti pri plačevanju davkov, kakor si jo želimo mi Slovenci Ta izrazita deflacijska politika se je pri nas vodila od leta nova gospodarska politika že leta 1935 doživela več razočaranj,! toda v celoti se vendar ni izkazala za slabo. Volitve 5. maja so | sicer prej in kasneje vplivale neugodno na razvoj gospodarskih razmer, toda na drugi strani so se začeli pojavljati znaki I zboljšanja, kar je bilo deloma razvidno že leta 1935, da so v nekaterih mesecih narasle tudi vloge pri zasebnih denarnih za- [ vodih: tako januarja in februarja ter junija. Odpravljene so bile najprej razne trdote februarske novele prejšnjega leta in dane razne olajšave. Zato tudi vidimo, da je donos davkov v prvih mesecih leta 1935 padel. Tako so državni dohodki padli od 2.342,8 milij. din v prvih 3 mesecih 1934 na | 2.103,5 milij. din v prvih 3 mesecih 1935. Toda ta statistika ne I sme motiti, ker je bil donos leta | 1934 v onih mesecih posebno velik radi tedanje davčne novele. | Pomisliti je treba samo na povišanje trošarine na kavo za | 4 din pri kg, kar je že samo dalo znaten enkratni dohodek v | prvih 3 mesecih 1934, ki se kas- ZAHVALA. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, tasta in deda, gospoda ALOJZUA LIHEGA s tolažilnimi besedami lajšali žalost, ki so spominu predragega pokojnika poklonili lepo cvetje in ga prijateljsko spremili na njegovi zadnji poti. i. Ljubljana, dne 14. junija 1986. Žalujoča soproga z otrokoma, zetom, snaho in vnukinjama. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Mlhalek, v Ljubljani.