Št. 9 (1490)
NOVO MESTO,
Leto XXIX četrtek,
2. marca 1978
'3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom zasluge ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Praznih dolenjske kapljice
Od 17. do 19. marca ,.Teden dolenjskega cvička", ki bo letos v Šentjerneju — Deset ____clanska komisija ocenila 88 vzorcev — Najboljši pohvaljeni v Šentjerneju
Natanko čez petnajst dni, 17. marca, se bo v Šentjerneju začela ttdiaonalna vinogradniška prireditev „Teden dolenjskega cvička1*. ‘'Ureditveni odbor je sprva to vse bolj priljubljeno in na Dolenj-
m eno večjih turističnih prireditev načrtoval v Novem mestu, oljo popravila starega mostu pa jo bodo preselili v Šentjernej.
Navzlic ,prisilni* selitvi pa dolenjskih vinogradnikov .ljubiteljev dobre kapljice ne
Pot . °*crnJeno- Vse namreč *j?leka po naprej začrtani poti.
nri so v okviru prireditve Pravili organizatorji v sobo-u’,5- februarja, v otoškem u Garni pokušnjo najbolj-
kandidati
D^EDNOroGLmCNIH ZBOROV 7 OBČIN V
današnjem SDL
današnja številka Skupščinskega lista prinaša med diu-razglase 7 občinskih
J—uiuatui
našega področja o za bodoče delegate v oKa- noP°litičnih
finskih fegatov
rtiar'"'- ,wuu v nedelj°. 12-s«,- ^ Bralcem priporočamo, da Oh^jo s kandidati
C* iz obiavljenih —
^OrvM Je wsta znanih družbe-jl^utičnih, kulturnih, gospodar-0b/- ln drugih javnih delavcev, so kandidacijske konference n>lai«v,laat Predlagale tudi vrsto jejQ delavcev, ki se tako vključu-v delegatski sistem.
 'Hlini
ših dolenjskih cvičkov. Na mizah je bilo kar 88 vzorcev in komisija, ki jo je vodil predsednik vinskih izvedencev prof. dr. Alojz Hrček z ljubljanske biotehnične fakultete, je imela obilo dela. Pokuševalci so si natočili vzorce iz dolenjskega vinogradnega območja, in sicer iz področij krške, novomeške, trebanjske in sevniške občine.
Člani komisije so sklenili, da bodo na tridnevnem šentjer-
MINIMAKS V NOVEM MESTU
Uprava novomeške športne dvorane bo poskrbela, da bo ob dnevu žena pestro tudi v Novem mestu. V torek, 7. marca, ob 19. uri bo v dvorani pripravila veseli večer, na katerem se bodo Novomeščankam in Novomeščanom predstavili znani jugoslovanski humoristi. Naslov prireditve je ,Od glave do peta*, vodila pa jo bosta Miča in Minja, gostje veselega večera pa bodo Nela Eržiš-nik, Željka Fattorini, Tomislav Ilič, Dubrovački trubaduri in Milovan llič-Minimaks, najbolj piker Jugoslovan. Vstopnice lahko kupite v predprodaji v Kompasu ali Športni dvorani.
''iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiimiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiHs
UREDNIŠTVO V COSTEH
novinarji bodo v torek, 7. marca, od 17. ure naprej § i v gostilni „Recelj“ v Šentjerneju, kar seveda pomeni, I ido na voljo občanom z območja krajevne skupnosti
ŠENTJERNEJ
j^ičakujem0 številen obisk in kopico informacij o življenju nov Preg°vomo zgovornih Šentjernejčanov in okoliča-
^■iiiijmijiiiiiiiijiijiiiuiim
nejskem vinogradniškem slavju podelili diplome tistim cvičkom, ki so dosegli od možnih 20 več kot 14,50 točke. Takih vzorcev je bilo enajst. Kot prav dobre cvičke, ki bodo dobili priznanje, so ocenili tiste, ki so dosegli od 13,50 ao točke. Teh je bilo kar 38. Dobrih, ki zaslužijo pohvalo, je bilo na Otočcu 19 cvičkov (dosegli so od 12,00 do 13,49 točke), ostalih cvičkov (od 10 do 12 točk) je bilo 9, medtem ko je bilo 11 vzorcev zaradi raznih napak izločenih, oziroma neocenjenih.
Razen prof. Hrčka je vzorce ocenjevalo devet pokuševalcev in sicer iz vrst vinogradnikov z dolenjskega vinorodnega območja. Natančen vrstni red najboljših cvičkov bo objavljen v posebnem bitlenu, ki ga bo organizator natisnil v 1000 izvodih in razdelil na dan otvoritve „Tedna dolenjskega cvička"
J. PEZELJ
PLANSKI DELAVCI NA OBISKU - V torek dopoldan so si udeležnci posveta o družbenem planiranju ogledali proizvodne prostore novomeške tovarne IMV. (Foto: Janez Pavlin)
Slovenski planerji na Otočcu
Na Otočcu je bilo 27. in 28. februarja 11. republiško posvetovanje o planiranju v občini
Posveta, ki ga je pod pokroviteljstvom novomeškega izvršnega sveta pripravil Zavod SRS za družbeno planiranje, se j‘e udeležilo blizu sto strokovnih delavcev iz vseh občinskih središč naše republike.
Uvodni govor je imel predsednik IS SOB Novo mesto Avgust Avbar, ki je prisotne seznanil z razvojnimi problemi občine in njenimi prispevki k širšemu razvoju. Prikazal je zelo dinamičen gospodarski1 razvoj občine, hkrati s tem pa opozoril na vrsto problemov, Id jih tak razvoj nosi s seboj zlasti na področju izobraževanja, zdravstva in kulture.
V ospredju posveta sta bili tematiki o pripravah novega zakona o družbenem planiranju in pripravi metodologije za planiranje v občini in KS.
V razpravi so udeleženci načeli vprašanja organzadie in strokovnih kadrov v občini, ki je številčno in po izobrazbi pogosto neustrezen, zato delo planske službe otežuje pripravo strokovnih gradiv. Po zgledu federacije in republike naj bi tudi v občinah razmislili o ustanovitvi posebnega sveta za razvojno politiko, ki bi se ukvarjal predvsem z družbenim planiranjem v občini. Naloga sveta, ki bi ga vodil podpredsednik IS, bi bilo stalno koordiniranje in usmerjanje planskih dokumentov občine in njihovo izvajanje. Pri republiškem zavodu pa naj bi ustanovili strokovni svet občin, ki bi
povezoval strokovno delo med planskimi organi občin, predvsem na področju metodoloških vprašanj, programov dela, posvetovanj in izobraževanja planskih kadrov.
Udeleženci posveta so si v torek dopoldan	ogledali proizvodne
prostore novomeške tovarne IMV.
J. PAVLIN
Nestalno južno vreme se bo nadaljevalo s krajšimi prekinitvami padavin. Na bistveno izboljšanje še ne kaže.
i	1	1	........... —M—■ _
OSEMINOSEMDESET VZORCEV — V otoškem hotelu Garni se je v soboto, 25. februarja, zbrala 10-članska komisija enologov, ki so pokušali vzorce cvička iz dolenjskega vinogradnega območja. Najboljši cvički bodo objavljeni v posebnem biltenu, ki ga bo prireditvena komisija izdala pred začetkom „Tedna dolenjskega cvička “v Šentjerneju. Na sliki: pokuševalci na jdelu1. (Foto r J. Pavlin)
Izvoljen je nov Medobčinski svet
^ nadalje ga bo vodil dosedanji sekretar Sterk
Te dni so občinske partijske konference v Črnomlju, Metliki, Novem mestu in Trebnjem izvori! n°V mu(iobčinski svet ZK za Dolenjsko. Poleg vseh štirih sekretarjev - Jureta Perka v Črnomlju, Jožeta Mozetiča v Metliki,
ancija Borsana v Novem mestu jn Janeza Zajca v Trebnjem ter l^ojzeta Šterka iz Črnomlja, ki tudi v novem mandatnem obdobju medobčinski sekretar -w Postali člani tega regijskega Političnega telesa: Mirko Jelenič, sekretar črnomaljske ob-čjnske skupščine, Sonja Lovrenčič, delavka v sem iški Iskri, Janko Gladek, vodja Beltovega obrata v Črnomlju; Albinca Toše-ska, delavka v metliškem Kometu, Janez Videtič, poslovodja v Metliškem Mercatorju, Tone Pezdirc iz uprave metliške občinske skupščine; Boris Gabrič, direktor novomeških združenih osnovnih šol, Jože Piletič, delavec v IMV, Vida Kirn, strokovna sodelavka v združenem zdravstvenem domu, Ludvik Simonič, direktor šentjemejske Iskre; Ivanka Pavlin, predsednica občinske konference SZDL v Trebnjem, Janez Gartnar, predsednik trebanjskega občinskega sodišča, rnž. Slavko Nemanič, direktor trebanjske zadruge, in Stane Kozlevčar, delavec v Donitu (Velika Loka).
Kongres na diskusijskih omizjih
Dolenjski komunisti bodo ob študiju resolucije za VIII. kongres ZKS politično prevetrili tudi-lastno okolje — V vseh štirih občinah slavnostni sprejemi novih članov
Če je bil februar politično razgiban, bo ta mesec natrpan s sestanki, posveti, razpravami in družbenopolitičnimi opravili.
Na Dolenjskem zlasti prva polovica marca, ko se volitvam v delegatske skupščine pridružujejo pospešene, vendar ne
Eovršne priprave na VIII. ongres slovenskih komunistov.
Medobčinski svet ZK za Dolenjsko je namreč 15. marec določil kot zadnji rok, do katerega morajo Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje preštudirati kongresno gradivo, oceniti stopnjo družbenoekonomskih odnosov, premike pri uresničevanju ustavnih določil in zakona o združenem delu, politično razpoloženje in drugo, kar imajo občinske organizacije ZK v svojih predkongresnih akcijskih načrtih.
Iz sporočil občinskih komitejev, posredovanih prejšnji teden na seji medobčinskega sveta, lahko povzamemo, da so s predkongresno aktivnostjo marsikje začeli že v zadnjih mesecih minulega leta na vsebinsko poglobljenih volilnih konferencah osnovnih organizacij in kasneje še na občinskih partijskih konferencah. Osnovna značilnost teh priprav in razprav je bila sploh v tem, da se
komunisti v njih niso ustavljali le na domačem dvorišču ali celo le pri obrobnih zadevah, ampak so segli znatno širše, lahko bi tekli, kar frontno. Vse to in še marsikaj drugega pa predvideva tudi umik do roka, ki ga je določil medobčinski svet in
DOKONČNI ROKI ZA UGOTAVLJANJE BORČEVSKEGA STAŽA
Na VII. kongresu ZZB NOV Jugoslavije so sklenili, da je treba omogočiti dokazovanje borčevskega staža tudi tistim udeležencem narodnoosvobodilnega boja, ki tega niso storili do 31. decembra 1966. leta, to je do roka, ki ga je določal zakon,- Spremenjeni in dopolnjeni zakon zdaj določa, da je skrajni rok za predložitev zahteve občinskemu odboru ZZB NOV 30. junij 1978, skrajni rok za sprožitev postopka za dokazovanje borčevskega staža na osnovi izjav prič pa je 31. december 1978. S tem bo omogočeno, da uveljavijo svoje pravice zlasti tisti udeleženci NOB, ki prej niso dokazovali borčevskega staža, ker niso imeli pravice do pokojnine ali iz kakšnih drugih razlogov (kmetje, gospodinje).
V teh štirinajstih 'dneh, če jih štejemo od danes, bo razprava v vseh organizacijah, v katerih so združeni komunisti, torej v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Ža komuniste s področja zdravstvenega varstva, kmetijstva in predelave, SLO, vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture ter tiste, ki delajo v upravnih organih, bodo do 15. marca regionalne razprave o kongresnih gradivih. Slednje bodo pripravile in vodile petčlanske skupine, ki jih je za vsako področje imenoval medobčinski svet. Razprave po interesih bodo priredili tudi v nekaterih občinah za svoje območje.
(Nadaljevanje na 4. strani)
~ Berite v današnji številki! ~
KDO POJDE NA KONGRESE str. KIMALO ZANIMANJA ZA DOMAČI FILM	str. 4
TRI KAPLJE PELINA GRENIJO VSAKDAN	str. 6
NA SLEDI ZA IZGUBLJENO UMETNINO	str.15
DRST PODUSTI POD REFLEKTORJI
str.16
NEPRIJETNA ROMANJA MRTVE J OHANCE	str.24
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
V Nikoziji se je začelo sojenje teroristoma, ki sta pred več kot desetimi dnevi ubila v ciprskem glavnem mestu generalnega sekretarja organizacije	solidarnosti
afro-azijsidh narodov in direktorja	egiptovskega
časnika Al Akbar Jusefa el Sebaija.
To sta 29-letni Samih Mohamed Katar, ki ima jordanski potni list in 26-letni Zajid Husein Ahmed Ali, ki naj bi bil
Začetek
sojenja
kuvajtski državljan. Obtožnica ju bremeni umora z naklepom, za kar je po ciprskih zakonih predvidena tudi smrtna kazen.'
S tem se začenja zadnje dejanje drame, ki je terjala več kot dvajset življenj egiptovskih komandosov in pripadnikov ciprske nacionalne garde, ko so se pripadniki teh dveh organizacij na letališču v Larnaki med seboj spopadli med neuspelim poskusom egiptovskih komandosov, da bi osvobodili talce v ugrabljenem letalu.
Eden izmed strunskih učinkov tega spopada je tudi prekinitev diplomatskih odnosov med Gprom in Egiptom na zahtevo slednjega.
Pred začetkom sojenja v Nikoziji so spročili, da je tretji član . teroristične trojke, neki Rejat Samir al Ahat (30 let), z iraškim potnim listom, še na begu. S Gpra je namreč odšel tisti dan, ko se je napad začel.
V BEOGRADU NIČ NOVEGA
Beograjski sestanek konference o evropski varnosti in sodelovanju ni medtem prinesel nič novega. Zaradi skrajno nasprotujočih si stališč glede zaključ-
nega dokumenta sestanka redakcijske skupine niso mogle praktično storiti prav ničesar.
Neuradna posvetovanja prav tako za zdaj niso uspela premostiti razlik, pa ostaja tako pred predstavniki 33 evropskih držav, Kanade in Združenih držav Amerike še vedno negotovo obdobje do uradnega zaključka sestanka.
ŽENEVSKA
SVARILA
70 mednarodnih organizacij in 145 nacionalnih organizacij iz 70 držav se v Ženevi udeležuje nevladne razorožitvene konference, ki se je začela v začetku tega tedna.
Ženevska konferenca želi opozoriti svet na strahotne posledice tekme v oboroževanju in angažirati svetovno javno mnenje za odločnejša ukrepanja na področju razorožitve.
Konference se udeležuje vrsta pomembnih osebnosti, med drugim predsednik generalne skupščine Organizacije združenih narodov Lazar Mojsov,	nekdanji
švedski premier Olaf Palme, dobitnik Nobelofe nagrade za mir Philip Noel Baker in sovjetska astronavtka Valentina Terješkova. Jugoslavijo zastopa jugoslovanska liga za mir, neodvisnost in enakopravnost, delegacijo pa vodi Bogdan Osolnik.
V svojem govoru je Lazar Mojsov opozoril na velikanske izdatke, ki jih terja oboroževanje in na koristi, ki bi jih človeštvo lahko imelo, če bi se vsaj za nekaj odstotkov zmanjšali izdatki za orožje.
Ženevska konferenca je prvi letošnji mednarodni sestanek, posvečen razorožitvi. Kot je znano, se bo predvidoma konec maja začelo v New Yorku izredno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov, posvečeno problemom razorožitve.
JANEZ ČUČEK
J
PARIZ — Pa naj bo današnja fotokronika dopolnjena z malce nenavadno podobo: kaže namreč znanega francoskega slaščičarskega mojstra Etiena Tholoniata, ki dodaja zadnje podrobnosti k doslej veijetno najbolj zanimivi torti, kar so jih kdaj naredili. V podobi dekliče, ld leži sredi rož. Vse je kajpak izdelano iz peciva in sladkoija. No, nekaj bo držalo: če je kdaj kdo lahko kateri ženski rekel, da je sladka in da bi jo najraje pojedel — potem je mogoče tako reči za ta izjemen kulinarični izdelek, ki so ga te dni razstavili v Parizu.
»Nepriljubljene” delegacije
V času, ko vsepovsod evidentiramo možne kandidate za vodstvene funkcije v delegatskemu sistemu, moramo temeljito analizirati predvsem tiste probleme, ki so zavirali razvoj odločanja delovnih ljudi in občanov.
Med probleme, ki zaslužijo posebno pozornost, sodi vsekakor odnos do »nepriljubljenih11 delegacij. Pri tem mislimo predvsem na tiste delegacije, ki se ne zadovoljujejo s predlogi strokovnih služb in organov, ki skušajo vsako odločitev pretehtati, ji priti do dna in se šele nato odločati za predlog ali proti njemu. Tak način, pa četudi je najbolj pošten in odgovoren, seveda kaj hitro vzbudi negodovanje pri predla-galcih rešitev. Slednji navadno kaj hitro označijo takšno družbenopolitično delo za neodgovorno, zaviralno in celo politično sumljivo ali škodljivo, čeprav je resnica navadno prav nasprotna.
Smisel delovanja delegacij je v tem, da člani delegacije že med seboj razčistijo odnos do zadevnega vprašanja na podlagi interesov, saj mora vsak član delegacije prisluhniti interesom ljudi in jih na podlagi dogovorov usklajevati že v svoji delegaciji. Na tej podlagi potem predstavnik delegacije sodeluje pri dogovorih na sejah skupščin ali drugih podobnih teles in se na podlagi stališča delegacije, ki jo
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
ZNANSTVENO SREČANJE
V Zagrebu se je končalo znanstveno srečanje „Osma konferenca zagrebških komunistov in razvoj KPJ - ZKJ kot modeme stranke delavskega razreda*'. Pokrovitelj srečanja je bil Josip Broz Tito.
»PREPRIČEVANJE
PREPRIČANIH"
Namesto da bi imeli svoje politično stališče do vsakega vprašanja, ki ga prinaša življenje, in to stališče po potrebi tudi branili pred tistimi, ki izhajajo pri iskanju konkretnih rešitev z nasprotnih pozicij, Socialistična zveza in sindikat ter komunisti v njiju pogosto ravnajo tako, kakor da »prepričujejo prepričane*', namesto da bi prepričali tiste, ki mislijo drugače, so med drugim poudarili v razpravi o vlogi sindikatov in Socialistične zveze v občini. Posvet je bil sklican na pobudo Edvarda Kardelja.
ZLATA PLAKETA
Predsednik Tito je sprejel vodilne družbenopolitične delavce SR Crne gore, ki so ga seznanili s problemi razvoja te bratske republike. Na sprejemu so predsedniku Titu izročili zlato plaketo predsedstva Crne gore.
POROČILO O DELU
V Beogradu je bila seja predsedstva CK ZKJ, na kateri so obravnavali predlog za dopolnitev in spremembo statuta Zveze komunistov Jugoslavije ter osnutek poročila o delu med desetim in enajstim kongresom.
UGODNA OCENA
Ko je predsedstvo republike Slovenije med drugim razpravljalo tudi o vlogi družbenih pravobranilcev samoupravljanja ter sodišč združenega dela, je ugotovilo, da so se slednji uveljavili kot pomemben dejavnik
uresničevanja družbenoekonomskih odnosov in drugih samoupravnih odnosov ter zagotavljanje njihove ustavnosti ter zakonitosti.
OPOZORILO
Izvršni odbor predsedstva republiške konference SZDL Slovenije je opozoril, ko se je seznanil tudi s predlogi možnih kandidatov za posamezne odgovorne družbene funkcije v občinah, da so v nekaterih občinah premalo upoštevali potrebo po hitrejšem vključevanju novih nosilcev najpomembnejših družbenih funkcij, pritegovanju novih kandidatov z vseh področij družbenega dela in življenja ter potrebo po zagotovitvi ustrezne socialne in drugačne sestave nosilcev teh funkcij, zlasti kar zadeva udeležbo žensk.
VELIKA ODGOVORNOST
Predsednik republike Josip Broz Tito je, ko je sprejel direktoija Radia Jugoslavije dr. Zdravka Pečarja, poudaril pomen ustanovitve tega radia in opozoril na veliko odgovornost njegovega kolektiva za to, da bi beseda socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije prek novih močnih oddajnikov prodrla ne le v Evropo, temveč do
xov pr<
številnih naših prijateljev po vsem svetu, posebno v neuvrščene dežele.
TISKOVNA KONFERENCA
Sekretar v izvršnem komiteju predsedstva CK ZKJ Todo Kurtovič in vršilec dolžnosti predsednika Zvezne konference SZDL Jugoslavije Marin Cetinič sta imela konferenco za domače časnikarje, na kateri je Todo Kurtovič govoril o pripravah na 11. kongres ZKJ, na kongrese v republikah in na pokrajinski konferenci ZK, Marin Cetinič pa o predvolilni dejavnosti in vlogi javnih občil.
MILAN MEDEN
predstavlja, odloča, oziroma sodeluje pri usklajevanju intere-
TELEGRAMI
HERCEGNOVl - Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel izrednega in pooblaščenega veleposlanika Sovjetske zveze v SFRJ Vladimira Stepakova, ki 'mu je izročil poslanico generalnega sekretarja centralnega komiteja KP SZ, predsednika prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze, Leonida Brežnjeva. Med pogovorom, kije potekal ob tej priložnosti, so obravnavali tudi nekatera vprašanja, povezana z mednarodnimi odnosi in sodelovanjem.
BEOGRAD - Podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič je sprejel veleposlanika ZDA v Jugoslaviji Lawrencea Eagle-burgerja pred njegovim odhodom v VVashington. Govorila sta o bližnjem obisku predsednika Tita v Združenih državah Amerike in o nekaterih vprašanjih v zvezi s sklepno fazo beograjskega sestanka konference o evropski varnosti in sodelovanju, čemur je bilo posvečeno tudi najnovejše pismo, ki ga je predsednik ZDA Jimmy Carter poslal predsedniku SFRJ Josipu Brozu Titu.
VARŠAVA — Sekretar IK predsedstva ZKJ, ki ie pripotoval na delovni in {prijateljski obisk v LR Poljsko, se je pogovarjal s svojim gostiteljem, članom politbiroja in sekretarjem CK poljske združene delavske partne (PZDP) Edwardom Babiuchom. Ob tej priložnosti je Stane Dolanc obširno spregovoril o pripravah na XI. kongres ZKJ in o rezultatih, ki smo jih dosegli v družbenogospodarskem razvoju države. Se posebej pa je opozoril na smeri razvoja političnega sistema, v zvezi s tem pa na nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja. Poljski gostitelji so spregovorili svojim gostom o nedavni drugi državni partijski konferenci in o nalogah part ge na notranji in mednarodni ravni. Jugoslovansko-poljski pogovori se bodo nadaljevali v Varšavi. Poleg tega bodo predstavniki ZKJ obiskali več delovnih kolektivov v Varšavi in Poznanu, okoli 300 kilometrov od glavnega mesta.
Jo najnoveiših objavili v New
sov. Zato upravičeno poudaija-mo, da v delegatskem sistemu ne gre več za klasično preglasovanje večine nad manjšino, temveč za usklajevanje in dogovarjanje, kar mora temeljiti na poštenosti in odgovornosti.
Zal pa se nekatera vodstva še vedno zatekajo k staremu odborniškemu odločanju, oziroma želijo, da bi delegati predvsem formalno verificirali odločitve, ki so jih oni v bistvu že vnaprej sprejeli. V tem soočanju starega z novim se problemi nujno človeško in politično zaostrijo, pri čemer, žal, nemalokrat odgovornejše delegacije potegnejo krajši konec. To pa v tokih primerih ni posledica prevladanja argumentov, temveč moči vodstev oziroma premajhne odgovornosti drugih delegatov. Ob tem pade slaba luč na tiste, ki so hoteli odločitve resnično pretehtati in jim priti do dna, ne pa na one, ki so se pri tem posluževali neprimernih načinov družbenopolitičnega dela in s tem v bistvu ovirali samoupravni razvoj.
»Nepriljubljene" delegacije včasih resda opozarjajo, da gre morda tudi za sestavo ljudi, ki želijo metati polena pod noge poštenim prizadevanjem. Toda nemalokrat bi se morali odločneje vprašati, kdo je kriv za njihovo , .nepriljubljenost": člani delegacije ali pa tisti, ki morajo delovati na podlagi odločitev delegacij.
JANEZ KOROŠEC
tedenski
mozaik
VARČUJMO! To je teM dneva povsod in kajpak tu& v Združenih narodih, kjer p1 tega, kot kaže, nočejo vzet preveč dobesedno. Tako ij vsaj mogoče razumeti najnovejšega sklepa, daj bodo uslužbenci Združenv narodov znova (predlanski so si zadnjič) povišali osebrt dohodke. Po novem bo 1 organizaciji Združenih naK> dov kar 75 ljudi irn& osebne dohodke, ki bo® presegali 75.000 dolarji letno (dolar je nekaj več W 18 dinarjev). Samo * ilustracijo: v Zvezni reput* ki Nemčiji, kjer imajo si<$ politiki med vsemi državah najvišje osebne dohodi zasluži zvezni minister * okrog 73.000 dolarji letno.. .
NEKAKO TAKO PA SO SE RAVNALI tudi v fn coski SDECI, ultra Mr vohunski organizaciji, “ skrbi za vohunstvo n kontraobveščevalno služboJ tujini. Po skopih podatki ki so prodrli do časnikarji je mogoče sklepati, da so * šefi različnih oddeli, začeli spopadati med sebOl za vpliv in oblast - neM podobnega kot v ameri'P CIA. Ministrstvo za vojske>A čigar sklopu deluje SDE& (za razliko od DST * notranje varnostne * obveščevalne službe, ki r neposredno podrejet notranjemu ministrstvu) * hotelo objaviti uradnet sporočila, toda opazoval so prepričani, da je poloft resen ... Veselje za naspro nike Francije...
TAČAS PA JE KITA SKA TISKOVNA AGENC JA poročala o novem reko1 du, ki so ga dosegli kitajo krojači. Pred pet tisoč pri& mi so namreč na osrednjet trgu v mestu Cengdt ' provinci Cecuan v pičli tridesetih minutah sešili M dve moški obleki In ker njimi niso hoteli zaostaj^ tudi kuharji, ki so v dw minutah in štirih sekund* ubili in očistili štiri kokošV jih napolnili z dišavami * pripravili za pečenje. Vsej se je dogajalo v okw tekmovanja pod gesl^ ,,Kdo zna bolje in hitreje, ki ima seveda tudi svtf notranjepolitično ozadif spodbudilo naj bi k bolj® in učinkovitejšim usluga# LR Kitajski...
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiiiiii
DOLENJSKI LIST
NEW DELHI - Po atkih, ki so jih o' elhiju, je stranka bivše indijske predsednice vlade Indire Gandhi dobila absolutno večino poslandcih mest na volitvah v indijski državi Andra Prades. „lndirin kongres", frakcija kongresne stranke je dobila 148 sedežev od 239 do sedaj preštetih, kar predstavlja absolutno večino od 224 sedežev v parlamentu države Andra Prades. To je, ob Kartanaki, druga indijska država, v kateri ie kongresna stranka Indire Gandhi osvojila absolutno večino.
BERLIN, MILANO - Skupina iranskih študentov iz Zahodnega Berlina je vdrla v iransko veleposlaništvo v Nemški demokratični republiki, poroča agencija ADN. Iranski študentje so bili nekaj ur zabarikadirani v prostorih veleposlaništva, kot talce pa so imeli štiri uslužbence veleposlaništva. Na zahtevo iranskega veleposlanika je policija ,.začasno uejal napadalce in začela s preiskavo". Ob aretaciji so napadalci vzklikali gesla proti iranskemu šahu. Iranski študentje so iz Zahodnega Berlina prišli z enodnevnimi dovolilnicami. Ekstremisti so z zažigalnimi bombami napadli tudi zastopstvo iranske letalske družbe v Milanu. Policija je sporočila, da pri tem bombnem atentatu ni bil nihče ranjen, pač pa je požar, ki je izbruhnil po eksplozijah, povzročil precejšnjo škodo.
r=aiai>siir=3
Splošno gradbeno podjetje »PIONIR" Novo mesto,
TOZD Strojno prometni obrat,
objavlja naslednja prosta dela in opravila:
1. REFERENT ZA KADROVSKE IN SAMOUPRAVNE ORGANE
2. KLJUČAVNIČAR, MONTER ALI VZDRŽEVALEC
a ELEKTRIČAR
Pogoji za sprejem:
1. končana visoka šola za organizacijo dela ali višja upravn* šola z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj ali ekonomska srednja šola z najmanj štirimi leti delovnih izku* šenj,
2. končana poklicna šola ustrezne stroke z najmanj dveffl* oz. štirimi leti delovnih izkušenj,
3. končana poklicna šola ustrezne stroke z najmanj dvem* letoma delovnih izkušenj.
Kandidati bodo pridobiti lastnost delavcev v združenem delu s polnim delovnim časom, za nedoločen čas in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi kadrovski oddelek/ Kettejev drevored 37, Novo mesto. Kandidati bodo dobil' odgovor v 20 dneh po zaključku oglasa.
Št. 9 (1490
hbess®^
 r=~------------------
j fkobgjn kobeev
^AKLAD ZAKLADOV - Leopold Kozlevčar iz Slovenske vasi, ki je svoj dom spremenil v edinst-ye™ muzej starih predmetov, hrani med drugim udi zbirke starih novcev od najstarejših (rimskih) časov do danes. Obiskovalcem rad pokaže tudi druge stare dragotine, razmeščene po sobah.
NA ŽVIŽG PRILETIJO - Jata divjih rac, ki se vedno zadržuje blizu gostišča na novomeški Loki, dela vtis dresiranih živali. Ker jim osebje lokala večkrat daje jesti, so se race navadile v jati prileteti na „kosilo“, kadar jim zažvižgajo. (Foto: Bačer)
ZASTAVE MALOMARNOSTI - Ko se je sneg stalil, so dolenjski potoki ponovno odložili na grmičevje ob bregu nekaj znanilcev našega napredka in malomarnosti. Odnos do okolja se sicer boljša, a kljub temu smo še daleč od tega, da bi ga tudi v drobnarijah potrdili. (Foto: MiM)
CESTA OBUPA ALI PRIČAKOVANJA? -Oboje: Praprečani so že obupali, hkrati pa še vedno upajo, da bo ta, 1,5 km dolga cesta napos^ led le dobila asfalt. Cestišče, ki povezuje Potok in Prapreče, so namreč že dvakrat pripravili za asfaltiranje, pa se je zadeva obakrat izjalovila.
SEJEM NA VESELI GORI PREJ
Tradicionalni Gregorjev ■ sejem na Veseli gori pri ■ entrupertu bo letos izjemo- j že v soboto, 11. marca, j abljeni so kupci in proda- S jalci goveje živine, konj, kra- j farskega blaga in izdelkov • omače obrti. Na sejmu bo : prodajal svoje izdelke priz- : vf111 j ^ova^i mojster Jože ■
K? k	P"!
Poldrugi milijon litrov alkohola
O _ '	•	v	v
oejm/sca
OVO MESTO: Kljub slabemu vremenu je bilo na tokratnem prašičjem sejmu dokaj živahno, kupci pa so prišli tudi \ J2 oddaljenih krajev. Rejci so ,< lmehu naProdai 245 pujskov, 5/i starih do 12 tednov, in 27 praši-Ki Cev, starih od 3 do 5 mesecev. r/J Lastnika je menjalo 276 živali; za pujske so kupci odšteli 640 do 900 din, za prašiče pa 910 do 1.200 dinarjev.
BREŽICE: V soboto je bilo dn P-,rodaj 683 pujskov, starih mesece, in 18 starejših nn i, Prodanih je bilo 617 Paskov (p0 36 do 38 din kilo-/ ^ve teže) in 9 prašičev ^ din kilogram žive teže).
Gostinstvo	družbenega
sektorja v novomeški občini je imelo v letu 1977 za dobrih 18 odstotkov večji promet kot pred letom dni. Gostinci v hotelih, obratih družbene prehrane in gostiščih (brez zasebnikov) so prodali za več kot 48 milijonov dinarjev alkoholnih pijač in iztržili le dobrih 17 milijonov za brezalkoholne pijače.
Po količini prodane pijače vseh vrst lani niso bile bistveno drugačne kot poprej, pač pa je bilo več iztržka predvsem zaradi podražitev. Statistika ugotavlja, da se je pivo lani podražilo poprečno za 16,4 odst., vino skoro za 20 odstotkov, žganje za dobrih 18 odst. itd. V poprečju so šle cene vsem žganim pijačam za 19,1 odst. navzgor, medtem ko so bile podražitve pri brezalkoholnih napitkih kar 23,9-odstotne.
Kot po eni strani gostincem lahko čestitamo za dokaj ugoden finančni rezultat, pa se moramo zamisliti nad količinami prodanih in popitih alkoholnih pijač, posebno še, kar bi bile številke dosti večje, ko bi imeli na voljo tudi podatke o pijačah, iztočenih v zasebnem sektorju gostinstva in po zidanicah.
Samo družbeni sektor je lani iztočil blizu 100.000 litrov
piva, 379.276 litrov vina, 29.261 litrov žganja in skoro 80.000 litrov vinjaka, ruma, vodke, viskija, likerjev itd. Skupno jc bilo „požlampanih“ 1,478.519 litrov alkoholnih pijač.
Pri sadnih sokovih smo bili mnogo bolj zmerni. Podatki (spet za družbeni sektor) kaže jo, da je šlo v promet le 36.200 litrov sadnih sokov, 150.837 litrov nekoncentriranih sadnih sokov, samo 298.009 slatine itd., skratka: skupaj 884.801 litrov brezalkoholnih pijač.
R.B.
Kmetijski nasveti
pozeblem vinogradu
trJi^^dnikom pla> potem
bo še lep pa premrzla pomlad.
čas v spominu lanska sprva pre-. Če
.esar ni uničil marčevski =
brez l]C dokončala aprilska pozeba. Vsaj za žametno črnino, _
Prid rCre ni cvič^a> t0 velja. Dala je le desetino ali pa še manj f ttiora K* V ne*caterih bolj izpostavljenih legah. Temu primerna § npi«;u zdaj rez vinske trte, ki je eno najvažnejših, najodločil- =
,ep vinogradniških opravil.
** dv l znano> r°di vinska trga na enoletnem lesu, ki je zrastel | u*avn tne®a'	te-j ugotovi s*on* običajna rez, s katero I
trti 3i!no rast rn rodnost. V korist rodnosti zlasti pri mladi | ki tle^{or ne smemo pretiravati, kar slepo počno neučakanci, | preoLIaeunajo, da mora trta dolgo časa roditi. Kdor trto z rezjo | rifi . rerr»enjuje, škoduje sebi in vinogradu, piše dr. Jože Čolna- | sort » Za .°kteajno rez svetuje naslednji praktičen nasvet: trte § si, trt	grozdjem obremenimo z 10 do 14 rodnimi oče- =
Površin l?rt Z velikiini grozdi pa z 8 do 10 rodnimi očesi na |
Vse t meter življenjskega prostora.	|
vinog. v3?3 se podre, če mora vinogradnik obrezati pozebel	|	_
pa tu^H n.Pred tem dejstvom so zdaj mnogi dolenjski, seveda	|	|
2 re,- vinogradniki, kjer je lani „trgala“ pozeba, priporoir-V Pozet>lem vinogradu je treba odrivati. Tudi sicer ni	5	5
P°*ebe • Prehuda naglica, vsaj tam ne, kjer je nevarnost	|	|
je jjjjj, ’ z rezjo lahko malo zavlečemo začetek brstenja. Če	|	|
^ Dom^^’5 del Pridelka, je rez lahko skorajda normalna,	=	=
tem tež^k* °i)i^ajno obremenitev trte. Čim hujša je pozeba,	|	E
r°*ge k* ■ ° na^ ustrezen rodni les. Večkrat bo treba uporabiti	|	|
speč^ „1^° iz šparona, ali pa celo rozge, ki so zrasle iz	|	|
®tkih	Preudarno	uporabo nadomestnega lesa, čepov ali =	=
ske trte ^^ov, vinogradnik sicer malo prizadene vzgojo vin-	=	=
bi. ’ doseže pa vendarle bistveno — pridelek v letu po poze- =	=
Stade01?^311^3 pozeba je seveda najbolj prizadela mlade vino-	|	|
na debi odSanjajo hitreje kot stari. Marsikdaj bo kazalo vzgoj-	|	|
bolej c3 ^drezati kar do osnove, pa če je ta ukrep še tako	|	|j
e bo pač v kasnejših letih obrestoval.	=	=
O ~
' ° (141P) - 2. marca 1978
kompas, da se znajdejo v morju vsiljive, dobičkaželjne proizvodnje in reklame.
V ZDA, ZRN, na Švedskem, Japonskem in drugje imajo potrošniške organizacije od vlade moralno in materialno podporo pri svojem prizadevanju. V Zahodni Nemčiji obstaja celo poseben inštitut za primerjalno preizkušanje blaga in preiskave storitev, vse z namenom, da kupec ni prepuščen sam sebi in da se lahko zlorabam utemeljeno postavlja po robu.
Tudi to ni bilo dobro vedeti, ko tako obotavljajoče ustanavljamo svete potrošnikov.
M. L.
Ni bilo uspeha
Turistična bera v minulem letu na področju novomeške občine ni bila velika. V hotelih in gostiščih je prenočevalo 62.101 domačih in 22.527 tujih gostov, skupno pa je bilo 184,686 nočitev.
Medtem ko je bilo na novomeškem območju za 14 odst. več domačih gostov, pa je bilo lani za 9 odst. manj tujcev,; teh je tudi 15 odst. manj prenočevalo kot leto po-prej.
Podatki kažejo, da slovenski gostje najraje prenočujejo v hotelih Metropol, Kandija ali v obeh Toplicah, medtem ko se Srbi in Hrvati ter drugi gostje iz naše države najraje zadržujejo na Otočcu. Med tujci so bili v večini nemško govoreči gostje iž Zahodne Nemčije in Avstrije.
Nad očitnim padcem tujskega turizma se kaže zamisliti. Resje, da se poznajo gradbena dela v Dol. Toplicah, kjer še pozno jeseni in tudi čez zimo traja sezona za tujce, lani pa so imeli zaradi obnove in modernizacije nekaj mesecev krajše poslovno leto. Razmišljati pa gre v tej smeri, da bi povsod nudili gostu še kaj drugega kot lepo naravo, dobro hrano in termalno vodo. Samo s sprehodi se današnji tuji in domači gost ne zadovoljita več.	R	baCER
Ob obotavljanju
Draginja spet kaže ostrejše zobe.
Kot so ugotovili na seji komisije za življenjske in delovne pogoje pri svetu Zveze sindikatov Jugoslavije, so cene na drobno poskočile kar za 35,6 odstotka. Zanimivo: najbolj so se povečali stroški za prehrano — kljub letini kmetijskih pridelkov, kakršne v naši državi še nismo imeli.
Vprašamo se, ali morejo kupci na drobno, potrošniki, zoper ta veter kaj ukreniti? V našem tržno planskem gospodarstvu deluje zakon o ponudbi in povpraševanju, vsaj v načelu, vendar na oblikovanje cen vpliva še oela vrsta drugih dejavnikov, od organiziranosti trgovine in davčne politike do potrošniških svetov, ki pa na žalost vsaj v naši pokrajini ne morejo zaživeti in opravljati svoje, z ustavo in zakonom o združenem delu določene vloge.
'Pogosto jc slišati podcenjujoče mnenje, češ: kaj neki more narediti potrošniški svet zoper trgovski monopol. Sam gotovo ne more narediti veliko, toda če bi zaživel sistem potrošniške kontrole tako, k^je predvideno, bi trgovina bolj oWBtila voljo njenih odjemalcev, prek nje pa tudi tisti, ki jo zalagajo z izdelki.
Konec koncev potrošniške organizacije niso naš izum, že dolgo jih poznajo v kapitalističnih deželah, kjer dajejo z objektivno informacijo in vzgojo potrošnikom v roke varen
šil............lin..Illl..Illll..Illl.....IIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.Illllll.I|
= (Bjelovarski list)
BOLJŠA PRESKRBA S PLINOM?
Na prodajnem mestu plina v Puščavi pri Mokronogu je zadnje čase tega goriva manjkalo kot marsikje drugod. Za ta teden jc plinarna prodajalcu obljubila ponovno redno dostavo plina. Uporaba plina se jp tudi na tem območju močno razmahnila. Do krize so stranke pokupile za tri tovornjake napolnjenih jeklenk na teden.
INŽ. M. L.
— Kadrovski premiki iiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiimiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiil
Komisija za delovna razmerja DS K DO BELT Črnomelj Ul. heroja Starihe 17
OB JA VLJA prosto delo in naloge
OPRAVLJANJE PRAVNIH POSLOV DSK
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka izobrazba pravne smeri
— najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
— moralno-politične vrline
Prijave z dokazili sprejema kadrovska splošna služba 15 dni po objavi. O izbiri kandidata za objavljeno opravilo in naloge boste obveščeni najkasneje v osmih dneh po zaključku objave. Stanovanje po dogovoru.
Razpisna komisija pri DS DSK BELT, Črnomelj Ul. heroja Starihe 17
razpisuje dela in opravila
VODJE KADROVSKO SPLOŠNE SLU2BE
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja izobrazba pravne ali upravne smeri
— 5 let ustreznih delovnih izkušenj
— moralno-politične vrline in pravilen odnos do samoupravljanja
Delo se združuje za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov.
Lesnina - TOZD „DEKORLES", Dobova
ponovno objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
— vodje komerciale
— vodje proizvodnje
— tehnologa
— trgovskega zastopnika POGOJI:
Višja ali srednja izobrazba ekonomske ali tehnične smeri lesne stroke, 3-mesečno poskusno delo, ustrezne moralnopolitične vrline, 3 leta delovnih izkušenj v stroki. Naloge in opravila vodje komerciale imajo posebna pooblastila in odgovornosti.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema 15 dni po objavi komisija za medsebojna razmerja. Kandidate bomo z izbiro seznanili v 15 dneh po zaključku razpisa.
NOVO ZA STARO
NOVO ZA STARE SMUČI
INFORMACIJE: TEL. (061) 23-681 INT. 89
0 trgovska hiša maximarket
DOLENJAH« UST
KONGRES...
(Nadaljevanje s 1. strani)
do katererega morajo komiteji zbrane in prerešetane pripombe in stališča sporočiti višjim partijskim telesom.
Medtem ko nameravajo v trebanjski občini osredotočiti pozornost na dograjevanje samoupravnih aktov in nadaljnje ustanavljanje tozdov, so se v metliški in novomeški občini odločili v predkongresnih pripravah politično prevetriti stanovanjsko politiko in problematiko. Stanje na tem področju je postalo nevzdržno in politično nesprejemljivo ter odkrito kliče po učinkovitem rezreševanju. V Novem mestu bodo v predkongresno aktivnost pritegnili tudi srednješolsko mladino, saj predstavlja dejavnik, mimo katerega ne smemo pri načrtovanju politične usmeritve za naslednja štiri leta. V vseh občinah so sklenili kongresu posvetiti tudi sprejem novih članov v ZK, zanje in za druge komuniste pa pripraviti najrazličnejše oblike idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanja. Povsod pa se zavedajo, da povečana predkongresna aktivnost ne izključuje drugih sprotnih in dolgoročnejših nalog komunistov in organizacij. ZK.
I.Z.
SEVNICA: DELEGATI ZA KONGRESA ZK
Na seji občinske konference ZK v ponedeljek v Sevnici so izvolili štiri delegate za sedmi kongres ZKS: Alojza Anzeljca - referenta nabave surovin iz Kopitarne, Miro Dobovšek - modelarko iz Lisce, Miho Logarja delovodjo proizvodnje iz krmeljske Metalne in Staneta Rešeto
-	gozdarja pri gozdnem obratu Sevnica. Za delegatko na 11. kongresu ZKJ so izvolili Marico Tomšič, učiteljico na sevniški osnovni šoli. Potrdili so sklep, da posavski svet ZK tudi nadalje vodi dosedanji sekretar Miro Kambič iz Brežic.
POROČILA IN LITERATURA
Minuli teden je izšla druga številka Generacije, glasila občinske konference ZSMS Novo mesto. Uredništvo mladinskega biltena je tokrat pripravilo precej boljše glasilo kot ponavadi. Razen poročil iz osnovnih organizacij ZSMS, pogovorov z mladinci, komentarji o volitvah itd., prinaša Generacija tudi nekaj literarnih prispevkov. Kot kaže, se je uredništvo Generacije povečalo, rezultat tega pa je precej boljši bilten.
KRŠKO: SOLA ZA BRIGADIRJE
Republiška konferenca ZSMS bo v krškem hotelu Sremič ponovno pripravila mladinsko politično šolo, in sicer za področje mladinskega prostovoljnega dela za leto 1978. Sola se bo začela 3. in končala 5. marca. Obiskovali jo bodo predstavniki vseh slovenskih občinskih konferenc ZSMS, mladi pa bodo predelali podobne teme kot njihovi vrstniki na minulih šolah. Poudarek bo seveda na nalogah ZSMS na področju prostovoljnega dela v neposredni pripravi na X. kongres ZSMS.
Kdo pojde na kongrese?
Na republiškem partijskem kongresu bo 25, na zveznem pa 4 delegati iz dolenjske regije — Izvoljeni so bili soglasno
Dolenjski komunisti pošiljajo na VIII. kongres ZKS petindvajset delegatov, izvoljenih te dni na občinskih konferencah. Iz črnomaljske, metliške in trebanjske občine gredo po štirje, iz novomeške pa jih je trinajst.
Iz črnomaljske občine se bodo kongresa udeležili: upokojenec Milan Simec iz Črnomlja, delavka Jožica Bukovec iz semi-ške Iskre, direktorica semiške COS Vera Jukič in delavec Boris Hutar iz Belta; iz metliške občine: delavec Miro Stopar iz Novo-teksa, Ivan Malešič iz Beti, direktor TGP Zdravko Polovič in trgovec KZ Martin Stubljar; iz trebanjske občine: inž. Jože Falkner iz GG, predsednica občinske konference SZDL Ivanka Pavlin, delavka Branka Kirn iz „Dane“ in kmet Stanko Miklič z Roj.
V	trinajsterici iz novomeške občine so: kuharica Vesna Med-
vešček iz Šmarjeških Toplic, delavec Jože Piletič iz IMV, študentka Vesna Saje iz Novega mesta, referentka Novograda Ida Tavčar, referentka Laboda Marina Terček, direktor Dijaškega doma Majde Sile Franc Zaman, direktor tozd v CP Anton Der-novšek, Novolesov delavec Dušan Krštinc, novomeški obrtnik Aleksander Kečkeš, kmet Franc Medle iz Novega mesta, namestnik sekretarja komiteja ZK Jože Kukec, šentjemejski upokojenec Franc Jordan in Pionirjeva delavka Jožica Bendaršek.
Na XI. kongres ZKJ pa pojdejo: Novoteksova delavka Fanika Kranjc, inž. gozdarstva Stane Žunič (GG Straža), delavec v upravi črnomaljske občinske skupščine Janez Dragoš in strokovni sodelavec trebanjskega ko-, miteja ZK Tone Žibert.
v_
IMELI SO OPRAVKA Z „GADI“ — Petkovih predstav filma „To so gadi“ za šolsko mladino so udeležili tudi ustvarjalci tega slovenskega filma. Srednješolcem so se predstavili: igralca Bert Sotlar i Mila Kačič ter scenograf Niko Matul in režiser Jože Bevc. Z mladimi so se zapledi v sproščene ii zanimive razgovore o filmu in delu pri njem. (Foto: MiM)
Malo zanimanja za domači film
■ —*
Pet novomeških filmskih dni je pokazalo, da si slovenski film še ni osvojil gledalcev '
„Gadi" uspešni tudi na Dolenjskem
Pretekli teden je v Novem mestu minil tradicionalni teden slovenskega filma, ki ga vsako leto organizira odbor za filmsko vzgojo pri ZKO Novo mesto. V petih dneh se je v kinodvorani
Ekspresna popravljalnica cest
Vaščani Gornje Težke vode malo govore, pa veliko narede - Dokaz: cesta, ki jo te dni
gradijo
Od glavne gorjanske ceste je bil doslej odcep do vasi le kolovozna pot, po kateri so se vedno številnejši osebni avtomobili težko prebijali, za tovornjake pa je bila tod vselej vratolomna vožnja. Vaščani, ki spadajo pod krajevno skupnost Stopiče, so že prej izpeljali več udarniških akcij, pred tednom dni pa so se na hitrico dogovorili za novo: gradnjo prave vaške ceste.
Pet dni po sklepu je bila' trasa nove ceste v glavnem že končana. Iz kolovoza je nastala 4 m široka pot, le skozi vas, kjer je potrebno z opornimi zidovi reševati položaj, so imeli še večja zemeljska dela.
Tiste dni, ko je bilo 17 stopinj pod ničlo, so bili vaščani že ob sedmih zjutraj na udarniškem delu. Ne mraz in nič drugega jih ni motilo, da ne bi opravili zastavljenih nalog. V petih dneh je bilo opravlje-
nih nad 1500 prostovoljnih delovnih ur ročnega dela, kajpak pa so imeli na voljo tudi stroje. Krajevna skupnost je prevzela samo administrativna dela, medtem ko so vse drugo prevzeli na svoja ramena krajani Gor. Težke vode.
Zaenkrat bodo cesto le dobro gra-mozirali, da bo prevozna z vsemi vozili, jeseni pa imajo v načrtu še
OCENA SPORAZUMOV
V	ponedeljek, 27. februarja, je bila v Metliki seja občinske konference ZKS. Med drugim so na seji sprejeli program akcijske usmeritve delovanja Zveze komunistov v občini, ocenili so samoupravne sporazume o delitvi dohodka. Govor je bil tudi o uresničevanju programa idejnopolitičnega usposabljanja v občinski organizaciji ZK. Izvolili so delegata za XI. kongres ZKJ in delegate za VIII. kongres ZKS ter člane MS ZKS.
asfaltno prevleko. Tako na hitro so se lotili popravljanja in gradnje ceste samo zato, ker vedo, da so zdaj zadnje urice, ki jih lahko kmet žrtvuje za javna dela.
Krka zvrstilo osem filmov iz slovenske filmske proizvodnje; petindvajset predstav pa si je v dopoldanskem in večernem času ogledalo kar lepo število gledalcev.
Vsaka filmska prireditev, četudi je začrtana v skromnejših okvirih, kaže, v kakšnem položaju je slovenski film. Teden slovenskega filma v Novem mestu je ta položaj pokazal na svoj način. Če bi sklepali samo po številu obiskovalcev večernih predstav, bi morah zapisati, da za domači film še vedno ni pravega zanimanja. Vsega skupaj si je, če
Za ZK sociala ni obrobna
CESTA NAMESTO KOLOVOZA - Prebivalci Gor. Težke vode pri Stopičah so v petih dneh opravili nad 1500 prostovoljnih delovnih ur. Hitro so se odločili, hitro delali. (Foto: R. Bačer)
Zasedanje občinske konference ZK v Sevnici v ponedeljek je osrednjo pozornost namenilo obravnavi nekaterih socialnih vprašanj, ki redkokdaj zaidejo na takšna zasedanja, čeprav so ZK blizu. To še tembolj velja za predkongresno obdobje.
Posebna strokovna skupina je v pripravi zasedanja proučila vrsto vprašanj: izvajanje štipendijske politike v občini, uresničevanje srednjeročnega načrta stanovanjske izgradnje, vprašanja zdomcev, delo, bivanje in vključevanje v življenje delavcev iz drugih republik, usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, delo društev, posebno Rdečega križa. Večurna temeljita razprava je dala vrsto poudarkov nujni akciji ZK in vseh družbenih sil za dosledno akcijo, kar je pomembno tudi v predkongresnem obdobju.
Iz sevniške občine je na delu v tujini okrog 600 delavcev. Oblika dosedanjih srečanj z njimi, ponavadi ob novem letu, so se kot marsikje izkazala kot neuspešna. V bodoče naj bi se jim bolj približali v posameznih krajevnih skupnostih. V občini se srečavajo tudi z drugim vidikom tega vprašanja - iz sosednjih republik je tu na delu okrog 240 delavcev. Medtem je tudi nekaj razveseljivih podatkov, saj jih ima 47 s seboj družine, kjer jih večina tudi prebiva v družbenih stano-
vanjih. Sindikati v občini so v minulem obdobju posvečali mnogo pozornosti uveljavljanju samoupravnega sporazuma o življenjskih razmerah teh delavcev, vendar so zaenkrat podpisniki žal le še bolj izjema. V mnogočem je neurejeno življenje delavcev tozda gradbene operative GIP Beton Zasavje bodisi v neustreznem samskem domu ali celo še bolj začasnih barakah. Pri zaposlovanju invalidnih oseb še niso bile izkoriščene vse možnosti, kijih daje novi zakon. J Kadrovske močnejše organizacije vseeno dajejo zgled, tudi za zaposlovanje takih ljudi, npr. Jutranjka in Lisca.
Vrsta društev, od Društva invalidov, Rdečega križa do Društva prijateljev mladine igrajo pomembno vlogo. Ugotovljeno je bilo, da smo v družbeni pomoči njihove dejavnosti dostikrat mnogo preozki. Prostovoljne dejavnosti kaže bolj spodbujati. Predložene kongresne resolucije ZK so dobra osnova za določnejše spreminjanje razmer. Kot pomembna prvina je bila v tej zvezi večkrat poudarjena nuja za vrednotenje dela režijskih in upravnih delavcev, kar bo prispevalo tudi k boljšemu cenjenju proizvodnega dela, sicer namreč naravnavamo sistem tako, da spodbujamo ljudi, da postajajo iz dobrih delavcev slabi administratorji.
A.ŽELEZNIK
odštejemo uspešni Bevčev fil111 „To so gadi“, osem predstav štirih celovečernih filmov ogle-dalo 581 gledalcev, kar je zares premalo; kinodvorana lahko # eno samo predstavo sprejme 360 obiskovalcev, torej ni bilov štirih dneh občinstva niti za dve polno obiskani filmski predstavi. Filmska uspešnica „To s° gadi“ je v nasprotju z ostalin’1 filmi pritegnila v Kino Krk3 2464 gledalcev v treh dneh, kolikor je bila na program0: „Gadov“ ne moremo uvrstiti med pomembnejša dela slovenske kinematografije, zato imajo navedene številke dokaj nazoren pomen.
Prijetnejša je bila podoba ob organiziranih predstavah za šolsko mladino, ko je bila dvorana večinoma čisto zaseden«' Dovolj pester in zanimiv prO" gram filmov je mladim nudil dober vpogled v slovenske filmsko snovanje. Bero petih filmskih dni bodo na šolah obo; gatili z razgovori in pomenki, kj bodo slovenski film približali mladim. S tem pa bo prireditev, vsaj dolgoročno gledano uspe& na.	,
M. MARKELJ
KIP ZA DAN ZENA
Dan žena bodo v ribniški občin1 slavili po krajevnih skupnostih ijj organizacijah združenega dela. O” tej priložnosti bodo pripravili sp jeme za matere padlih borcev ozir0" ma članice ZB. Posebna svečano*1 ob tem prazniku bo v Ribnici, kj^ bodo pri novem vrtcu odkJ^ doprsni kip narodne junakih Majde Sile, po kateri nosi vrtec Kip je delo kiparja Saše Mančiča.
ŠTUDENTJE V KOČEVJ1
Tradicionalne športne igre dole^ skih študentskih klubov bodo le^ v Kočevju, in to v soboto, * marca. Domači študentje pričaj, jejo udeležbo klubov iz Novw mesta, Bele krajine (Črnom^ Metlika), Trebnjega, Kl^ dolenjskih študentov iz Maribora Ji letos prvič tudi ekipe študentov * spodnjega Posavja (Brežice, Sevni^' Krško).
Volitve - odraz zaupanja v našo pot
O bližnjih volitvah in pripravah nanje piše Uroš Dular, predsednik OK SZDL Novo mesto
(Nadaljevanje in konec)
Kandidacijski postopki so končani, vršijo se tehnične priprave na volitve in vse bolj se bližajo datumi, ko bomo na volišču opravili svojo samoupravno pravico in dolžnost, zato je prav, da razčistimo, kdaj kje in na kakšen način bomo volili.
9. marca bodo volitve v TOZD. Tako kot na zadnjih volitvah bomo na ta dan volili:
- v si delovni ljudje v TOZD, razen tistih TOZD, ki štejejo manj kot 30 zaposlenih,
- zaposleni v strokovnih ali skupnih službah in drugih službah v organizacijah združenega dela,
- zaposleni v državnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih,
- aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ,
- obrtniki in pri njih zaposleni Volili bomo svoje delegacije, iz
katerih bomo pošiljali delegate v zbor združenega dela, in delegacije
za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, preko katerih bomo zaposleni izražali in usklajevali svoje interese v občinski skupščini in skupščinah SIS.
12. marca bomo vsi delovni ljudje in občani, ki smo izpolnili 18 let in si s tem pridobili splošno volilno pravico, volili v KS, in sicer družbenopolitični zbor občinske skupščine, delegacije za zbor KS občinske skupščine in delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, preko katerih bomo člani družbenopolitičnih organizacij in občani izražali in usklajevali svoje interese v vseh skupščinah.
Isti dan bodo volili tudi kmetje kooperanti ter kooperanti gozdnih gospodarstev ali v druge skupnosti povezani kmetje, in sicer delegacije za zbor združenega dela in delegacije za skupščine SIS: Volitve kmetov spadajo po svoji vsebini sicer med volitve ostalih delovnih ljudi, na nedeljo, 12. marca, pa se izvajajo zato, ker je za kmete nedvomno ugodnejše.
Do samih volitev torej ni več veliko časa. Izkoristili ga bomo, da bomo čimbolj usposobili volilne komi-
sije in volilne odbore po KS in TOZD, čimbolj usposobili in opremili volišča, da bodo volitve potekale uspešno, upoštevajoč vsa določila volilnega zakona.
Ob volitvah bo predvsem v večjih krajevnih skupnostih, zlasti mestnih, organiziranih več volišč kot ob zadnjih volitvah. Ob zadnjih volitvah je namreč na nekaterih voliščih prihajalo do zastojev. Ob večjem številu delegacij pa bi ob letošnjih volitvah prihajalo še do večjih, zato je prav, da z večjim številom volišč to slabost odpravimo.
O NAČINU VOLITEV
Se nekaj informacij o števil^ volilnih skrinjic in o načinu volitev:
9. marca, ob volitvah v TOZD, bosta na voliščih dve skrinjici in dve volilni listi. Na prvi bomo volili delegacijo za zbor združenega dela, na drugi pa delegacijo za skupščine SIS, ne glede na to, koliko delegacij bomo oblikovali Volišča bodo na običajnih mestih po TOZD in delovnih skupnostih, medtem ko bo za obrtnike in pri njih zaposlene (glede na njihovo število), organiziranih samo nekaj volišč.
12.	bomo	na	voliščih	imeli
tri volilne skrinjice in volilne liste. Volili bomo DPZ kot enotno listo, delegacijo za zbor KS občinske skupščine in delegacije za skupščine SIS. Kmetje pa bodo na istem volišču v posebne skrinjice in na posebne volilne liste volili še delegacijo za zbor združenega dela in delegacijo za skupščine SIS.
DPZ bomo volili kot enotno listo, in sicer tako, da bomo obkrožili na dnu glasovnice natiskani besedi GLASUJEM ZA ali GLASUJEM PROTI. Druga možnost pa je, da bomo črtali samo tiste posamezne kandidate na listi, s katerih izvolitvijo se ne strinjamo. Črtamo pa lahko največ polovico kandidatov; če jih bomo več, bo glasovnica neveljavna.
Prav tako ni nobenih spremeb pri volitvah ostalih delegacij. Volili bomo tako, da bomo obkrožili številko pred imeni tistih kandidatov, za katere želimo, da so izvoljeni. Vendar samo tiste, ki so na volilnih listih. Dopisovanje novih je namreč neveljavno.
Glede na to, da smo se dogovorili, da bomo imeli za skupščine SIS večje število delegacij, bomo v različnih KS in TOZD volili zelo različno število teh, in sicer od 10 posebnih, večje število posebnih in združenih, ali samo združenih, do samo ene skupne delegacije za skupščine SIS. Vse te delegacije bodo imele tudi različno število možnih kanida-tov, in to od 5 do 15 ali celo več. Večina volilnih list bo odprtih, to pomeni, da bomo volili 5, 7, 9, 11 ali več delegatov izmed večjega števila kandidatov, ki bodo na volilnih listah. Nekatere volilne liste pa bodo zaprte in bo treba voliti toliko kandidatov, kolikor jih je na volilnem listu. Situacije bodo različne, odvisno od tega, kako smo se odločili na TKK v KS ali TOZD.
Iz tega sledi da se bomo v večjih KS in TOZD odločili o sto in več delegatih, kar bo povzročilo, da bo volilec porabil na volišču več časa kot pri prejšnjih volitvah. V tem se kaže potreba po že prej omenjenem večjem številu volišč, da na njih ne bi prihajalo do prevelikih zastojev.
POMEMBNA POLITIČNA PRIPRAVA
Prav pa je, da se tudi politično pripravimo na volitve. Vedno so se te pokazale kot močno politična
spodbuda ter mobilizacija in Čanje ljudi na najbolj demokrati^ način.
Ker bomo s temi volit^ izvolili delegate, da bomo pf®u. njih odločali o vseh pome^ ruh vprašanjih naše družbe«,, ni samo pomemben dan za k*£ didate, ampak praznik vseh ki s skupnimi močmi grad' resnično socialistično upravno demokracijo in s p svoj boljši jutri. Zato je volišča ustrezno okrasim0’jMi na predvečer po gričih za#*^, kresovi, da izobesimo da nas zbudijo zvoki bud^. da mladi v sprevodu in s,Pcip^
pomembnih proslavah m m vestnostih in ob preteklih v vah.
Prepričan sem, da bo - ,t letošnjem letu velika ude>e na volitvah, kot P0®^ zaupanja v doseženo in želje po še boljšem, v čanju, da smo na pravi p0®-
Berite »Dolenjski list«
DOLENJSKI LIST
(1490) - 2. marca
S*. M VmAmiflbvcr Zija/
PREDAVANJE O ZAŠČITI
Letos je bilo v osnovni šoli v Šentrupertu spet predavanje o samozaščiti in zaščiti pri potresih. Predavanje je potekalo v treh izmenah in g se ga lahko udeležili vsi prebivalci Šentruperta in okolice. Po predavanju so si navzoči ogledali tudi film o zaščiti pri raznih nesrečah.
MIMI LAMOVŠEK nov. krožek OS Šentrupert
BISTRICA: PRISPEVEK ZA ASFALT
Tudi vaščani Bistrice iz krajevne «upnosti Šentrupert si želijo, da bi bila cesta skozi vas kmalu asfalti-1®{'a- 11. februarja so se na sestanku odločili, da bodo nekaj denaija za asUlt prispevali sami, nekaj pa ga bo
 ......................Ob
bo
Resnica o spomeniku
Mojster Štoviček je Valvasorjev spomenik — podaril
PHtnaknila krajevna skupnost, i Kanalizaciji, ki so jo že speljali, “Stan velika pridobitev za vas.
DANICA LAMOVŠEK nov. krožek OS Šentrupert
_ PROSLAVA S bestrim PROGRAMOM
Na dan kulturnega praznika smo a naši šoli s proslavo počastili sto-tuco rojstva Otona Zupančiča, ajprej so nastopili recitatorji nižjih razredov, ki so pripravili izbor bpančičevih najlepših otroških P^snii. Učenci višjih razredov so Otirali pesnikove domoljubne in
nrit ne P651™’ trato pa je sledil POkaz šolske kulturne dejavnosti.
astopii je pevski zbor, učenci so Pokazali, kaj so se naučili v glasbeni' br r literarnega krožka smo ra« svoje spise in pesmi, dvorano, v en je bila proslava, pa so okrasili bi likovnega krožka z ilustracijami Zupančičevih pesmi. Za delo-n., , o3 kulturnem področju so teri učenci dobili knjižne nagra-im’r.med proslavo pa smo izbrali tudi 23 traše kulturno društvo: odločili smo se za „Mlado resje".
DEJAN klančičar OŠ Dol. Toplice
SLOGA TUDI V NAJTEŽJIH TRENUTKIH - Po petdesetih letih skupnega življenja sta si preteklo soboto ponovno izmenjala prstana pred matičarjem na novomeškem rotovžu Jožefa in Anton Kumer. Na majhni kmetiji na Daljnem vrhu sta preživela nešteto lepih in težkih dni. Najtežje pa je bilo med vojno, ko je Jožefa ostala sama z osmimi otroki, mož pa je bil v partizanih. Po vojni je bil Anton odlikovan z medaljo za hrabrost in medaljo zaslug za narod. (Foto: J. P.)
V 8. številki DL je bil na zadnji strani PRILOGE objavljen sestavek z naslovom KJER JE UMRL OCE ,SLAVE‘. Objavljene so bile tudi štiri fotografije, na katereih se lepo vidita Valvasoijev spomenik v Krškem ter hiša, v kateri je živel in umrl Janez Vajkard Valvasor. V zadnjem odstavku tega sestavka piše: „Od 1966 stoji pred Valva-soijevo hišo Valvasoijev spomenik, ki ga je po naročilu občinske kulturne skupnosti in njenega prvega predsednika Petra Markoviča izdelal akademski kipar Vladimir Štoviček iz Leskovca."
Enak opis NAROČILA Valvasorjevega spomenika je objavljen tudi v zborniku Krško skozi čas, ki je izšel v Krškem v počastitev 500-letnice mestnih pravic. Veijetno je avtor sestavka „Kjer je umrl oče ,Slave"' I. Z. dobil navedeni podatek prav v omenjenem zborniku. Da bi bila javnost pravilno seznanjena z NASTANKOM Valvasorjevega spomenika v Krškem, sem si v Valvasoijevi knjižnici v Krškem sposodil knjigo, v kateri je objavljena spominska listina z opisom NASTANKA tega spomenika.
Listina se glasi: „Spomin na prvo razstavo v novih galerijskih prostorih, ki so v prenovljeni baročni kapeli v Krškem. V njej razstavlja plakete, medalje in plastike naš
Odgovori še niso rešitve
Pojasnilo oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve OBS Novo mesto
V tretji letošnji številki vašega lista ste v članku „VELIKO PROŠENJ BREZ ODGOVORA" povzeli pripoved Jožeta Kodriča iz Irče vasi 16, ki jo je zaupal novinarjem ob priliki gostovanja uredništva lista v KS Drska. Sprašuje, „zakaj mu z občine niso odgovorili na prošnje za odkup zemlje", ki leži v bližini njegove hiše, ter „kako je mogoče dovoliti zidanje hiše na zemlji, ki ni predvidena za gradnjo"? Pri tem ima v mislih isto zemljišče, ki ga je nameraval sam pridobiti, to je parcela 1106/2, ki meri 237 m2 in je katastrsko označena kot pašnik. Ti podatki povedo, da ne gre za kaj prida kmetijsko zemljišče, posebno še, ker je v naravi to ozko in strmo.
Tn7i?BN°yA LJUBLJANA
TOZD - GRADNJE Ljubljana, Slovenčeva 93
objavlja
proste delovne naloge
L več gradbenih inženirjev in tehnikov Z. več gradbenih delovodij
J splošnih morajo kandidati za opravljanje gornjih delov-'h nalog izpolnjevati še naslednje pogoje: od 1; zaželen je strokovni izpit °d 2: delovodska šola
plovne naloge se opravljajo v operativi, tehničnih službah p stranskih dejavnostih.
oge z dokazili o strokovni izobrazbi sprejema kadrovska objav? A9roobnove' LJubljana, Slovenčeva 93, 15 dni po
»SOP"f specializirano podjetje za industrijsko opremo. Krško,
Kršk M medseljoina razmerja TOZD OPREMA
^efme v delovno razmerje delavce za opravljanje slednjih delovnih opravil oziroma nalog:
E skladiščni delavec
" odslužen vojaški rok
~ plesno zdravje, veselje za to delo, po možnosti s prakso ~ 3-mesečna poizkusna doba " za nedoločen čas
®*®ktr°tehnik — jaki tok, lahko začetnik ^ končana TSŠ elektro smeri — jaki tok ~ odslužen vojaški rok ~ Poizkusna doba 3 mesece ^ ~~ za nedoločen čas
‘^J^rent za delo v pripravi dela _ kopana srednja šola strojne smeri ye do tri leta izkušenj ~ odslužen vojaški rok _ Poizkusna doba 3 mesece . za nedoločen čas
Rok
Pobiskali smo po arhivu in ugotovili, da je tov. Kodrič na svojo prošnjo za nakup zemljišča, ki jo je naslovil na občinsko skupščino 18. 5. 1967, prejel pismen odgovor 11. 12. 1967. V njem je rečeno, da prošnji za prodajo zemljišča ni moč ugoditi, dokler ne bo sprejeta
OSMOŠOLCI SE SEZNANJAJO S ŠOLAMI
V soboto, 18. februarja, smo imeli informativni dan, v katerem se osmošolci seznanjajo s srednjimi šolami Ogledali smo si gimnazijo, pedagoško gimnazijo, ekonomsko, trgovsko in gostinsko šolo. Zvedeli smo, kako poteka življenje na teh šolah, katere predmete poučujejo, katere tuje jezike se učenci lahko učijo in še marsikaj drugega. Zanimali so nas tudi pogoji za vpis v te šole. Dan je bil za vse osmošolce zelo koristen.
ANDREJA PINTERIČ
dopisni krožek Bizeljsko
dopis
COŠ
n **
služba SQp'^1b c)n' po obiavi- Pl"liave sprejema kadrovska
OBISK S POLITIČNE ŠOLE
V petek, 17. februarja, so nas obiskali slušatelji ljubljanske politične šole. Sprejeli smo jih s krajšim kulturnim programom, nato pa so prisostvovali sestanku pionirskega odreda, na katerem smo v poročilih podali pregled našega dela. Po končanem sestanku so nas gostje spraševali, mi pa smo odgovarjali na njihova vprašanja o življenju na naši šoli, o celodnevni šoli, o naših krožkih in podobno. Najbolj je goste zanimala mladinska organizacija in njena dejavnost.
SUZANA BRUDAR dopisni krožek COŠ Bizeljsko
LIDIJA ŠENTJURC, GOSTJA PIONIRJEV
Naš pionirski odred, ki se imenuje po Karlu Destovniku-Kajuhu, ima svoj praznik 22. februarja, na dan herojeve smrti. Na letošnjo proslavo ob tem dnevu smo povabili tudi tov. Lidijo Šentjurc, ki nam je povedala, da jo na Krško vežejo lepi spomini, saj je tu obiskovala meščansko šolo. Proslavi, ki smo jo imeli v novem Delavskem domu, je prisostvovalo veliko gostov. Uvodoma smo imeli konferenco pionirskega odreda, v kulturnem programu pa so sodelovali člani folklorne skupine, recitatorji in dva pevska zbora. Po proslavi so si gostje ogledali šolo, kjer jih je najbolj pritegnila naša nova učilnica za pouk angleščine. Tov. Šentjurčeva nam je čestitala za praznik pionirskega odreda, pohvalila je prireditev in nam zaželela še veliko delovnih uspehov.
IRENA URŠIČ nov. krožek OŠ Jurij Dalmatin Krško
potrebna urbanistična dokumentacija.
V letu 1969 je bilo navedeno zemljišče dano občanu za gradnjo nadomestne hiše kot del sporazumne rešitve za podrto hišo in odstopljeno zemljišče ob gradnji šole Grm. Proti temu je tov. Kodrič ugovarjal v neke viste pritožbi dne 28. 8. 1969.
Namen in okolnosti, zakaj je bilo potrebno dodeliti zemljišče občanu za gradnjo nadomestne hiše, so bile tov. Kodriču pojasnjeni v razgovorih. Že po prenosu zemljišča na novega lastnika je tov. Kodrič ponovno pismeno prosil za pridobitev zemljišča 1. 6. 1971. Na to svojo vlogo je dobil pismen odgovor 17. 6. 1971. Ker z odgovorom ni bil zadovoljen, se je 6. 9. 1971 pritožil na republiški sekretariat za urbanizem, ki je pritožbo vrnil občinski skupščini 8. 10. 1971 je podal v upravnem postopku svojo izjavo kot stranka, odločbo iz tega postopka pa je prejel 14. 10. 1971. Proti tej odločbi se je pritožil 28. 10. 1971, njegovo pritožbo pa je republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo zavrnil z odločbo 16. 11. 1971, ki mu je bila vročena 24. 11. 1971.
Odgovorov na njegovo prizadevanje, da bi pridobil zemljišče, je tov. Kodrič prejel dovolj. Odgovori sami, žal, še ne rešujejo občanovih problemov tako, kot si sami želijo.
In še pojasnilo glede gradnje na tistem zemljišču. Povedano je že bilo, da je občan dobil zemljišče zato, da bi zgradil nadomestno hišo za podrto ob gradnji šole na Grmu Do gradnje zaradi njegove nenadne smrti ni prišlo. Zemljišče je bilo prodano. Kupec in sedanji lastnik v odi postopek za pridobitev ponovnega lokacijskega dovoljenja. Trenutno rešuje republiški sekretariat za urbanizem pritožbo tov. Kodriča na lokacijsko odločbo, ki jo je po daljšem ugotovitvenem postopku izdala občinska skupščina. Zidanja hiše torej še nihče ni dovolil, dovoljuje pa se v postopku, v katerem stranke (sosedje) lahko podajo svoja mnenja. Končno pa bodo odločili pristojni organi, občinski ali republiški, običajno pa se taki primeri končajo na vrhovnem sodišču. Nekdo vendar mora odločiti, mar ne?	ObS Novo mesto,
oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve*
SMUČALI SMO V KRANJSKI GORI
Pred kratkim smo šli učenci osnovnih šol Šentrupert, Mirna, Mokronog in Veliki Gaber na smučanje v Kranjsko goro. Tam smo dobili smuči in se takoj odpravili na smučišče. Trenutki vožnje z žičnico so bili zelo lepi, še bolj pa smo uživali pri spustih v dolino. Med seboj smo tekmovali, kdo bo prej na cilju. Sama nisem niti enkrat padla, pgoosto pa sem prismučala med prvimi. Prijeten dan je prehitro
minU-	DAMJANA	ZUPAN
nov. krožek OS Šentrupert
ugledni in zaslužni občan, akademski kipar-medaljcr Vladimir Stovi-ček doma iz Leskovca pri Krškem. Mojster štoviček je za svoj 70. rojstni dan izdelal in podaril mestu KriScemu kip Janeza Vajkarda Valvasoija, ki stoji v neposredni bližini te glaerije in je bil tudi danes odkrit
Občani krške občine se našemu slavljencu iskreno zahvaljujemo za vse, kar je storil dobrega za našo skupnost, in mu želimo še mnogo zdravih, srečnih in ustvarjalnih let. V Krškem, 25 6. 1966."
Listino sta podpisala predsednik skupščine občine Krško ing. Franc Dragan in predsednik obč. odbora SZDL Peter Markovič. Na listini je tudi žig skupščine občine Krška
Torej akad. kipar in medaljer Vladimir Štoviček ni dobil za izdelavo Valvasoijcvega spomenika naročilo od obč. kulturne skupnosti Krško, pač pa ga je ob svoji 70-letnici rojstva izdelal in POKLONIL Krškemu iz ljubezni do domačega kraja in iz spoštovanja do svojih prijateljev.
Dodam naj še, da sem v pripravah za postavitev Valvasorjevega spomenika v Krškem tudi sam aktivno sodeloval, zato želim, da bi bila RESNICA o tem plemenitem Sto-vičkovem dejanju v bodoče neskaljena.
SLAVKO SMERDEL
NIHČE NI ZAGRABIL ZA LOPATO
Če zasnežene ceste niso splužene, kaj lahko pride do prometnih nesreč, ki se tudi avtobusom ne ognejo. Potniki se običajno jezijo že ako ima avtobus le pet minut zamude, da pa bi ob morebitnih nevšečnostih sami pomagali, jim le redko pride na misel. Primer: Avtobus, ki je prejšnji ponedeljek zgodaj zjutraj vozil iz Bučke proti Novemu mestu, je v Škocjanu rahleje trčil v vogal neke stavbe. Potniki, ki so čakali na avtobus, so se postavili pred vozilo in dajali vozniku nepotrebna navodila in opazke, kako naj spelje, nihče od njih pa se ni spomnil, da bi zgradil za lopato in se lotil odmetavanja snega.	M	p
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
ALOJZA
PLANKARJA
iz Trdinove 5 a, Novo mesto
se toplo zahvaljujemo vsem sosedom, posebno družinama Gra-dišar in Benko ter prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo kolektivu Zdravstvenega doma Novo mesto. Zavodu za socialno medicino in higieno dela, Tovarni zdravil Krka, hotelu Metropol im IMV-ju, posebej še tov. Stibriču za njegove zadnje besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Slavka, sinova Lojze in Drago z družino, ter drugo sorodstvo.
r
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame
ANE
PUŠ
iz Gradca 61
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ji prinesli vence in jo zasuli s cvetjem, se od nje poslovili in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družini Pavlinič za pomoč, tov. Zofki in tov. Klepcu za ganljive poslovilne besede, godbi na pihala iz Črnomlja, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali.
Žalujoči: mož Franc, hčerki in sinovi z družinami.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 64. letu starosti zapustil moj dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
ALOJZIJ NOVAK
iz Trate VI/6 v Kočevju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in kolektivu Tekstilane za podarjene vence in cvetje. Posebna zahvala za izrečeno sožalje, ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebna hvala osebju Onkološkega inštituta iz Ljubljane in Zdravstvenega doma v Kočevju. Zahvala tov. Kužniku in tov. Adamiču za lepe poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija z družino, sin Lojze z družino, sin Dušan z Andrejo, sestre, brat z družino in drugo sorodstvo.
2. marca 1978	   DOLENJSKI	LIST
Krajevna skupnost Birčna vas obsega 12 vasi in zaselkov s 1.127 prebivalci. Razprostira se na 26 kvadratnih kilometrih površine, na njenem območju je 15 km makadamskih cest III. in IV. reda v vasi
Epodružniška štiri razred na šola, spada pod Šmihel, imajo pa dva gasilska domova: enega na Gor. Lakovnicah, drugega v Stranski vasi. Imajo manjši obrat Novo-grada, v prizidku šole mladinsko sobo in dvorano za sestanke in prireditve.
V edinem gostišču kmetijske zadruge na Ruperč vrhu se radi zbirajo mladi in stari, sicer pa je Ruperč vrh danes znan v svetu le po dveh visokih sekvojah, ki jima bojda ni para. Videti je še ostanke grajskih razvalin. Grad, ki je bil 1942 požgan, je od nastanka velikokrat menjal lastnka, od Srede 17. stoletja dalje pa je bil v njem sedež deželnega sodišča. Na Ruperč vrhu so bile med NOB večkrat hude borbe, najhujše pa 30. decembra 1943 z Nemci in Čerkezi. Ob cesti je spomenik padlim, ki še danes priča, da je kraj s prebivalstvom vred veliko žrtvoval.
Uredništvo v gosteh: Birčna vas
r;
SPI
I
mr
i
MLIlt
Tri kaplje pelina grenijo vsakdan
22. februarja, na najbolj mrzel dan v letošnji zimi, ko smo se zjutraj zbudili pri minus 14 stopinjah in je tudi proti večeru spet pritiskalo, smo na sneženi cesti poplesavali, ko smo se novinarji Ria Bačer, Bojan Budja in Janez Pezelj peljali na Ruperč vrh. Bali smo se, da zavoljo neprikladnega vremena ne bo dovolj obiska, pa je bila gostilna že ob 17. uri povsem zasedena. Krajani so se zares lepo odzvali našemu vabilu, ko pa smo jih začeli
Eoslušati, se temu niti nismo več čudi-. Prišli so si olajšat dušo. Odleže jim, če lahko komu potožijo, kar jih vsak dan pekli.
Alojz Bdtar, predsednik krajevne skupnosti, in Franc Bartolj, predsednik krajevne organizacije SZDL, sta začela praviti najprej o prizidku pri šoli, kjer imajo sestanke in prireditve: »Sami so ga naredili ljudje. Z deli
smo začeli 1975, končali pa čez dve leti. Koliko potu je v njem! Samo podatek, da je bila vrednost zgrajenega rizidka okoli 750.000 din od tega pa e 1 milijon družbene pomoči. Vse ostalo so žulji krajanov. In ni jih bilo malo, saj so opravili kar 9.776 prostovoljnih ur.“
Krajanom Birčne vasi zares ni treba dvakrat reči, da se lotijo kakšnega dela v svojo korist in korist skupnosti. Tako je bilo tudi v letih od 1964 — 1977, ko so s samoprispevkom zgradili 8,5 kilometra makadamskih cest. Seveda v lastni režiji in s pičlim dotacijami za vzdrževanje že obstoječega cestišča. Sicer pa so ceste vseskozi predmet žolčnih razprav. Pa ne zaman.
Bdtar in Bartdj sta rekla:
„Smo kot najbolj zapostavljen otrok najslabše mačehe. To je čutiti pri osnovnih življenjskih potrebah naše KS: pri vodovodu, cestah elektriki. V Novem mestu imamo zaposlenih 440 delavcev, ki se dan za dnem prevažajo po tej luknjičavi makadamski cesti. Ze štetje pred petimi leti je pokazalo, da se vsak dan po tej cesti pelje okdi 240 avtomobilov, danes je to število 400. K temu pa še dodajmo 50 do 60 tovornjakov in avtobus! Porazno. Voda? Nimamo je. Ljudje jo vozijo iz Krke pa iz Stopič. Cisterna je na razpolago samo ena, in še ta je največkrat okvarjena. Tudi v občinskih planih ni nikjer napisana gradnja našega vodovoda, pa čeprav bi bila priključitev možna v le 2 km oddaljenih Škrjančah. Bomo pač še naprej nosili škafe.
Tudi z elektriko ni nič bolje. Kjer jo imajo, je to po zaslugi krajanov, nji-
hovih investicij. Poglavje zase pa je „kvaliteta“ električnega toka. Vzemimo Veliki Podluben. Branje tudi pri 200-vatni žarnici ni mogoče. Če je vključenih hkrati več gospodinjskih ali drugih aparatov, bo kakšen zagotovo odpovedal. Bili smo na razgovorih pri Elektru, pa so nas odpravili z bežnim namigom, da se bo to letos uredilo. Ponovno seveda s pomočjo in prispevkom krajanov! Toda odkrito povedano, kako jim naj po tolikih odrekanjih in prispevkih ponovno silimo v kaj takega? !“
Marsikaj je tukaj nerazumljivega in nedorečenga. Vzemimo ceste. Niti dinarja nista prispevala Gozdno gospodarstvo in Kremena, čeprav s svojimi tovornjaki dan za dnem uničujeta že tako slabo cestišče, podobno kdovo-zu! Kje je skrb občinskih mož za razvoj obmestnih naselij?
Zakaj vendar nihče ne uredi tudi organiziranega prevoza otrok v šolo, ko je vendar po zaslugi občanov danes že v vsak zaselek moč priti z avtomobilom? 63-letni Pavle Moravec, tajnik KO ZZB, se takole sprašuje:
„Nimamo šolskega avtobusa, otroci se v Novo mesto vozijo z vlakom ali za prevoz poskrbe starši sami, medtem ko tisti, ki hodijo v podružniško šolo pešačijo. Skozi hoste, po mraku, snegu, tisti najbolj oddaljeni tudi po 4 km daleč.“
Ob vseh „cestnih“ težavah pa občani niso pozabili na pomoč Dijaškega doma Majde Šilc in mladincev vojne pošte iz Pogane, ki so z delovnimi akcijami pomagali pri vzdrževanju cest.
Na veliko vnemo občanov pri delu pa je opozoril tudi Franc Plantan st., že vrsto let aktiven v GD Stranska vas. Nekaj let je bil tudi predsednik.
„Naši člani so do sedaj naredili že preko 12.000 prostovoljnih delovnih ur. Pomagali smo povsod, iz vaške luže pa smo celo naredili vodnjak, v katerem je danes 100.000 litrov vode. Požar nas ne bo presenetil.“
Še to je povedal, da so ob gradnji gasilskega doma v letih 1957 in 1958 hodili mladinci delat opeko v Prečno, medtem ko so pesek kopah v Stopičah.
Iz Gornjih Lakovnic sta na uredništvo v gosteh prišla tudi zakonca Silva in Janez Golob. Prikazala sta predvsem delo mladinskih aktivov v Birčni vasi, Stranski vasi in Lakovnicah: „V krajevni skupnosti je okoli 200 mla-
dih, od tega 50 neaktivnih. Večina se ukvarja s športom, nemalo pa tudi z igranjem v dramskih sekcijah. Dramska sekcija iz Stranske vasi je pripravila Vdovo Rošlinko in z njo gostovala v Uršnih selih, igralci iz Birčne vasi pa so uspešno naštudirali .Poročil sem se s svojo ženo* in poželi uspeh z njo razen pri domačih gledalcih tudi na Podgradu."
Golobova nista pozabila pohvaliti mentoija in režiseija Franca Bartolja, ki si prizadeva, da bi mladi igralci dobili primeren prostor za shajanje in vaje. Sedaj se zbirajo v gasilskem domu.
Maijan Dragman, Anton Marolt in Ciril Vide iz Stranske vasi so bili tisti večer pikri: ,.Poglejte, smo tako rekoč streljaj od Novega mesta, ki ima vsega v obilju, pa smo brez zdrave vode, imamo izredno slabo cesto in elektriko! Najhuje je pdeti. Zaradi gostega prometa gospodari pri nas prah, pride v vodnjake, umaže oprano perilo itd. Lahko pa pograjate tudi zdravstveno službo. Ponavadi že zjutraj pokličemo zdravnika, obišče pa nas pogosto šele pozno v noč.“
Nato so pohvalili družbenopolitično delo v krajevni skupnosti in se spomnili na dni iz narodnoosvobodilnega boja. Dokazovali so, da je bila njihova krajevna skupnost na pravi strani, da pa še po 35-letnih nimajo obrata, kjer bi našli zaposlitev. Domala vsi se vozijo v Novo mesto. Slaba cesta, elektrika in vodovod pa onemogočajo, da bi v njihovi krajevni skupnosti postavili kakšen obrat. Kako revni so, dokazuje tudi podatek, da imajo v krajevni skupnosti, ki ima več kot tisoč prebivalcev, en sam telefonski priključek. „Čutimo se odrinjene, smo nekakšen rezervat zaostalosti, ki ga odgovorni pitajo z obljubami. Na boljšo elektriko so prisegah v novomeškem Elektrogospodarstvu, .vodovodarji* že pet, šest let pripravljajo načrte, mi pa še vedno zajemamo iz zastarelih kapnic, prenašamo težave in se sprašujemo, kdiko časa bo še tako. Boh nas tudi to, da je zazidalni načrt za našo vas napačen. Dovoljuje pozi-davati .ravnico1, ščiti težko dostopen prostor ...“
Drago Roženberger, predsednik kulturnega društva, je kajpada najprej omenil 23-članski pevski zbor, na katerega so ljudje ponosni. Pet let obstaja zbor, sodeluje pa ne le na vseh domačih vaških proslavah, ampak tudi gostuje po Sloveniji. „Letos bomo v društvu osnovah še dramsko sekcijo. Mladi igrajo zdaj vsak zase po vaseh,
na Lakovnicah, v Stranski vasi in v Birčni vasi, mi pa bi radi sile združili in ustvarili eno kulturno skupino, ven dar. na višji kvalitetni ravni. Kar zade va vaško šolo s 96 učenci v štirih raz redih, ni bilo slišati nobenih tožb Vodja šole Marija Hrastar je zelo po hvalila skrb matične šole za birčensko podružnico. „Šola je zares urejena, obnovljena in ima več modernih učnih pripomočkov. Žal pa svobodne dejavnosti ne morejo v polni meri delovati, ker je veliko otrok vozačev, pouk pa imamo v dveh izmenah. Letos se vozijo k nam tudi otroci iz Laz, kjer je bila šola ukinjena, naši iz višjih razredov pa se vozijo v Šmihel.1' Edina želja učiteljice Marije je bila: telefon v šolo in pa večja skrb staršev za otroke. Premalo časa jim posvetijo. Mislijo, da je vse opravljeno že s tem, če pridejo na roditeljski sestanek.
Petra Moravca na naš sestanek s krajani iz birčenske krajevne skupnosti niso prignale skrbi ali težave, pač pa nam je hotel predstaviti domači narodnozabavni ansambel. »Ustanovili smo ga pred dvema letoma in domači mladinci pa tudi ostali, ki so nas slišali, so zadovoljni. Vadimo v gasilskem domu v Stranski vasi, razen mene pa igrajo v ansamblu še Drago Klobučar, Anton Ivančič in Sašo Zupan.“
Žalostno je, da čisti kmetje na tem koncu izumirajo. V Birčni vasi, kjer so bile včasih vehke in trdne kmetije, so zrasle modeme nove hiše, kmeta pa sta samo še dva. Eden od njiju, Ludvik Medic, ki je izjema tudi po tem, da ima šest otrok in vsi hodijo v šolo, je povedal: ,.Pečam se z živinorejo in vinogradništvom, medtem ko ostale pridelke porabimo predvsem doma. Odkup mleka je bil organiziran šele lani, pa nam je dobrodošel, ker smo prej z mlekom pitali prašiče. Sprašujem se, kdo bo prideloval, kaj bo z zemljo, če kmetovanja ne bo več. Veliko je takih, da ne morejo več sami obdelovati, pa oddajajo košnjo."
Janez Golob
Jože Količ
Marjan Dragman Franc Zupančič
M
» m-
Pavle Morave
Alojz Boltar
Janez Golobič Anton Marolt
Alojz Kump Janez Hrovatič
Krog Ruperč vrha je v zadnjih letih zraslo 33 novih vikendov, katerih lastniki so predvsem Novomeščani.
V Birčni vasi pa je prav tako vrsta novih stavb. Ampak preden so bile zgrajene, je preteklo nemalo potu! Veliko je še interesentov za gradnjo, pa ne morejo začeti, ker ni parcel Krajevna skupnost je dosegla pri zadrugi, da je že pred leti dala na razpolago zemljo za 50 parcel, Dominvest pa je ne odkupi in zemljišča ne uredi, češ da je odvajanje fekalij problematično. To štejejo ljudje za izgovor, ker jih vselej odpravijo na tak ah drugačen način. Birčenčani so bili med redkimi, ki so dah svoje pripombe h gradivu o urbanizmu, pismeno so že lani zahtevah odgovor, kaj je z zazidalnim načrtom, ampak kot da se je pisanje izgubilo ...
Nikakor pa ne razumejo krajani tega, da strokovne službe preganjajo tiste, ki so začeli graditi na nerodovitni zemlji, vse papiije pa so dah štirim graditeljem, katerih hiše so začele rasti na najboljših parcelah!
V tem zapisu o letečem uredništvu bi krajani gotovo nekaj pogrešali, če ne bi bil omenjen Jože Rataj, predvojni aktivist, organizator štrajkov in eden redkih revolucionarjev iz tistih časov, ki še živijo. Zdaj je tajnik kra; jevne skupnosti, predsednik pri vašlo organizaciji Zveze borcev. Neverjetno krepak in hudomušen za svoja leta. Ce pa bi njegove zgodbe hoteli pisati, b' bila ena krgiga premalo.
Silva Golob Franci Bartolj
Ciril Vide Drago Roženberger Marija Gregorič Alojz Roženberger
■ r> j tev v " - V, v ■ ’ >. v -10 r	%	,*	.
_	m
■ .UBW
iuptunii $ikw «8
f.
t>. \
DOLENJSKI LIST
St. 9 (1490) - 2. marca
kultura
in
izobra-
ževanje
BREZPLAČNI UČBENIKI NIC VEČ OTROŠKI SEN
Učbeniki niso lizike. Dragi so kot žafran, težko dosegljivi celo globljim žepom. Vsi starši nimajo enako pod palcem, zato nekateri učenci prihajajo v razred z nabuha-nimi, drugi z na pol praznimi torbami Primanjkljaj v torbi se nujno prenaša na učenje. Vendar pa v šoli pri izpraševanju tega ne upoštevajo. Velja le, ali znaš ali ne.
Tako nastane diferenciacija v najbolj grobi obliki Za odpravo razlik tako med učenci kot šolami so se zavzemali partijski in sindikalni kongresi. V Sloveniji na VJI. kongresu ZKS in VIII. kongresu Zveze sindikatov.
sindikalnem kongresu so sprejeli pomemben sklep, po katerem naj bi dobili vsi osnovnošolci učbenike brezplačno. Od besed do dejanj le običajno dolg in težaven korak. Tako v sindikatih ugotavljajo, da je rok za izvedbo omenjenega sklepa minil, brezplačnih učbenikov pa je v celoti ali delno deležno le 40 odstotkov osnovnošolcev. Naloga ni bi-uresničena niti polovično. Na Dolenjskem so neraz-v,te ali manj razvite občine začele prve zagotavljati brezplačne učbenike. Ta pojav je nenavaden in celo presenet-lJ}V, saj bi pričakovali, da bo Movo mesto kot premožnejše prej naredilo potrebne korake kot Trebnje, a se je zgch Mo obratno. Vsekakor pa akcija za zagotavljanje brezplačnih učbenikov in s tem za uresničevanje ustavnih pravic o enakih možnostih
za izobraževanje tudi na Dolenjskem do zdaj ni obrodila pomembnih, zlasti pa ne trajnih sadov.
Več pričakujejo od najnovejše akcije, za katero je družbeni dogovor že pripravljen in so ga pobudniki sindikati poslali še v zadnjo razpravo, preden bo podpisan. Ta pomembni dokument je narekovala potreba, da se v akciji združijo vsi, ki so najbolj odgovorni za zagotavljanje ustavnih pravic pri izobraževanju slovenskih otrok. Le-ti bodo imeli tudi nalogo skrbeti, da bo izvajanje družbenega dogovora v občinah steklo prek posebnih akcijskih načrtov za organizirano preskrbo učencev z učbeniki in za postopno zagotovitev brezplačnih učbenikov vsem osnovnošolcem.
Bojazen, da ta akcija pomeni povečevanje družbenih sredstev za vzgojo in izobraževanje, je odveč, saj je bolj od sredstev potreben posluh, rekli bi tudi dobra volja in pripravljenost, za reševanje tega perečega vprašanja. Zbiranje rabljenih učbenikov in ustanovitev knjižnic za učbenike je po družbenem dogovoru prvi korak, ki pa ne zahteva dodatnega denarja. Šele ko bo govor o ohranitvi in dopolnjevanju tega temeljnega sklada, bo morala steči beseda, od kod dobiti potreben denar. Taka pot pa ni nova, preizkusili so jo že v drugih republikah.
I. ZORAN
nima
v«air * SC) PREDRAGI, težko dosegljivi, zato jih ~
ni d enec- ^ akcijo, ki jo bo uvedel že pripravljeni družbe-nih Tvo.r 0 Pos*°Pnem prehodu na zagotavljanje brezplač-lik . ,ov> bi odpravili tudi tolikanj pereče socialno 0vanje, ki ga vsaj med osnovnošolci ne bi smelo biti.
raz-
NOV PROGRAM
folklorne
SKUPINE
Mladinca klub pripravlja za dan Iiškem j*0* ^0^°nu nastop v met-skunin, • U Partizana. Folklorna 46 Dl.,,,1* ^ladinskem klubu šteje pril0£r?®ev m tambura5ev, ki za to Folkw„ P”Prijajo nov program. $no vodi ? uPino & dalj časa uspe-0tU Janko Bračika.
J
AMATERJI
RAZSTAVLJAJO
24. februarja so v Domžalah in Kamniku odprli razstavi del članov likovnih skupin iz sedemnajstih slovenskih krajev. Sodelujejo tudi likovni amateiji in samorastniki iz Brežic, Krškega in Novega mesta. Razstavljena so dela, ki jih je odbrala posebna komisija republiškega združenja likovnih skupin.
KLAVIRSKI VEČER ROMANTIKE — V petek zvečer so se v mali dvorani Doma JLA predstavili občinstvu mladi pianisti novomeške Glasbene šole Marjana Kozine. Igrali so dela Chopina, Schuberta, Duranda in Fibicha. Večer s komentarjem je pripravila in vodila Cvetka Hribar, glasbeni pedagog. (Foto: Janez Pavlin)
Večer ubranega petja
Na medrepubliški pevski reviji v Črnomlju sodelovalo 12 slovenskih in hrvaških zborov
Razstavni del likovnih amaterjev v Dugi Resi in srečanju mladih literatov v Sevnici je 25. feburaija sledila revija pevskih zborov v Črnomlju. Na tej, letos prav gotovo najbolj množični manifestaciji v organizaciji medrepubliške kulturne
GRMSKI LUTKARJI NA SREČANJU V CELJU
Zaključna prireditev osmega srečanja lutkovnih skupin Slovenije bo od 10. do 12. marca v Celju. Dolenjske lutkarje bo na tem srečanju zastopala lutkovna skupina „Dušan Jereb“, delujoča na osnovni šoli Grm v Novem mestu, nastopila pa bo 10. marca z ..Neugnanim Kljuk-cem“ v dvorani Pionirskega doma. Sodelovale bodo tudi skupine iz zamejstva. Ob zaključni prireditvi bo lutkarski kažipot, izvedli pa bodo tudi šesto skupščino slovenskih lutkarjev. Na skupščini bodo sprejeli delovni načrt lutkarjev zaleti 1978 in 1979.
zveze Bratstvo in enotnost je nastopilo dvanajst slovenskih in hrvaških pevskih zborov s 389 pevci. Od prijavljenih se revije ni udeležil Karlovški oktet, ker je njegovo vrsto razredčila bolezen.
Dvorana prosvetnega doma, v kateri je bilo pred 34 leti zasedanje SNOS, je najprej pozdravila ženski, nato pa še mešani zbor iz Adlešičev; oba vodi Miha Vahen. Za njima je Udija Stipič pripeljala na oder mešani zbor Amaterskega gledališča v Ogulinu, Viktor Krenčič pojoče gasilce iz Sevnice, Antun Čelar pa mešani zbor hrvaškega pevskega društva Jeka iz Samo-bora, ki deluje več kot 100 let. Do odmora sta na oder stopila še Šentjernejski oktet in moški zbor združenja upokojencev iz Karlovca z zborovodjem Radkom Pogačičem.
Po odmoru so spored nadaljevali pevci in pevke zbora KUD PAVEL Golia iz Trebnjega s pevovodjem Ivom Mato-šem. Janez Avsenak je dirigiral moški zbor Svobode iz Bresta-
Novo mesto pesniku
ZKO priredila v Dolenjski galeriji spominski večer Otona Zupančiča — Slikar Božidar Jakac odprl zanimivo razstavo
Novo mesto je dočakalo še eno počastitev stoletnice rojstva pesnika Otona Župančiča. Slavnost je bila v petek, 24. februarja, v Dolenjski galeriji, kjer je po govoru Jara Dolarja priznani mojster slovenskega slikarstva in grafike Božidar Jakac odprl razstavo lastnih portretnih študij Otona Župančiča in knjižno razstavo izdaj in prevodov Otona Župančiča. Igralec Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane Boris Kralj pa je interpretiral nekaj znanih Zupančičevih pesmi. Prireditev je pripravila ZKO Novo mesto v sodelovanju z Dolenjskim muzejem in Študijsko knjižnico Mirana Jarca.
Jaro Dolar je v prosti besedi
PEDAGOŠKI kotiček
. N® bo
v Kaj odvrača današnjega učitelja od poklica
nizko ni te*k° uganiti, da je na prvem mestu t,otenie^ria^10 ^mutiranje in družbeno vred-Pedaeo*^crteljskega poklica. Kaj pravijo o tem več neznri vc' sami: >Med učitelji je žal vse in vredn °l,stv~ zara^‘ neurejenega položaja negodov njihovega dela. To se odraža v ^°volht^n,U ‘n sia^em počutju, pa tudi v neza-mnogi crih °b. ncfP°rih in prizadevanjih. Zato k°jij0 jn faJa!° iz prosvete, se predčasno upo-l/ujoče “ i° druge poklice. Stanje je zaskrb-n°s do i ~.”^ečina učiteljev ima pravilen od-biitja učh,f^a <^e^a' Neenotna stimulacija raz-devnost vhtV° ‘n Preusmerja njihovo priza-za vzeoi„ 9rb° za osebne dohodke, namesto lavni. * °'lzobraževalno delo! Primerjave z de-ospodarstm vplivajo negativno!! Ustav-
no sodišče je razvrednotilo izobrazbo - to je katastrofalno." - „Boleče je spoznanje, da je učiteljeva družbena vloga v naši družbi tako nizka, da je kar sramotno."... — ,JVa poklic sem se pripravljal z veseljem. Najlepše je razdajati sebe drugim, dajati znanje drugim. To me je vodilo sleherno uro v razredu. Najbolj sem srečen, če zvem, da je srečen moj nekdanji učenec. Pa je družba poskrbela, da je temu prišel konec. Ob prvi priložnosti želim dati slovo svojemu lepemu, a grenkemu hlapčevskemu poklicu. Vsakemu bi ga odsvetoval Tudi danes bi morali imeti Ivana Cankarja"... - „0 šoli in šolnikih razpravljati je skoraj nesmiselno. To smo ljudje, ki smo vajeni le poslušati in molčati, sicer je posameznik ocenjen kot reakcionar, ki ne sodi v, našo šolo."
Iz teh izjav veje velika nesigurnost, obupanost in razočaranje, ne toliko nad poklicem, kot nad družbo, ki je ta tako odgovorni in težki poklic povsem razvrednotila.
Dr. Franc Strmčnik v Sodobni pedagogiki
1977, str. 281-283
poskušal potegniti nekaj temeljnih črt, značilnih za Zupančičevo življenje in delo. Božidar Jakac je obudil spomine na slavnega pesnika kot slikar, ki je izdelal nemalo portretnih študij Otona Župančiča. Predvsem se mu je trajno vtisnilo v spomin duhovno bogastvo, ki ga je izžareval pesnikov obraz.
Koncertno
potovanje
Učiteljski pevski zbor „Emil Adamič" bomo slišali letos tudi na Dolenj-__________skem________
Učiteljski pevski zbor „Emil Adamič' iz Ljubljane bo stopil letos na koncertne odre v sedemnajstih krajih doma in v tujini Na tujem se je uveljavil zlasti lani, ko je z nastopov v zahodni Evropi prinesel mednarodno priznanje, prisluhnili pa so mu lahko tudi poslušalci koelnskega in saaitrueckenske-ga radia.
Letos bomo lahko znani zbor, v katerem nastopa 66 pevcev in pevk, pretežno učiteljev glasbenega pouka iz raznih slovenskih krajev, pod izkušeno taktirko Branka Rajš terja, slišali tudi na koncertih, ki so predvideni v Novem mestu, Črnomlju in na Vinici.
Zbor „Emil Adamič" na Dolenjskem ni tujec, čeprav ga na tukajšnjih odrih nismo slišali že nekaj let. V dobrem spominu ga imajo predvsem starejši obiskovalci koncertov in nekateri ljubitelji pete besede, ki so hodili poslušat ta zbor, ko je nastopal v krajih širom po Sloveniji.
nice, Miha Haler združenemu moškemu zboru Artiče - Globoko, medtem, ko je mešani zbor KPD Slovenski dom iz Zagreba pel pod taktirko Zlatka Frica. Revijo je končal domači ženski zbor „Miran Jarc“, ki ga vodi Franc Milek.
Revija je bila lep prikaz pevske dejavnosti v občinah, združenih v medrepubliški kulturni zvezi. Občinstvo je prireditev, s katero so počastili tudi 100-letnico Otona Župančiča, pozorno spremljalo, čeprav se je program zavlekel do poznega večera.
Slovencem
slovensko
literaturo
Prodajni knjižni razstavi na Reki in v Zagrebu
Zveza kulturnih organizacij ne pozablja Slovencev, ki živijo zunaj matične domovine. V sodelovanju z osmimi slovenskimi založbami je pripravila dve prodajni razstavi knjig (s po 380 naslovi) na Hrvaškem.
Prvo tako razstavo so odprli minulo soboto v kulturnem domu slovenskega kulturno prosvetnega društva „Bazovica“ na Reki. Uvodno besedo je imel Jaro Dolar, predsednik odbora za knjigo pri ZKO Slovenije, svoja dela pa so brali nekateri slovenski pesniki in pisatelji.
V soboto, 4. marca, bodo enako razstavo pripravili v prostorih društva Slovenski dom v Zagrebu in ponoviti spored z Reke.
Razstava je pomembna predvsem zato, ker pomeni obliko več v sodelovanju ZKO Slovenije s slovenskimi kulturnimi društvi zunaj naše republike, in zato, ker predstavlja skupno akcijo večine slovenskih založb.
„ Stezice”
Izid „Stezic“ je vselej pomenil srečen dogodek. Čim večkrat v šolskem letu so prišle na svet, temveč takih dogodkov je bilo. Tako vse do zdaj, ko je ta list novomeških gimnazijcev na pragu srebrnega jubileja — petindvajsetletnice neprekinjenega izhajanja. Seveda so bili uredniki in izdajatelji različno srečne roke in zlasti v zadnjem času niso na leto pripravili več kot eno številko. Običajno je bilo tako, da generaciji, ki je bila zagnana, niso sledili enako marljivi nasledniki Pa tudi peresa, ki so polnila strani „Stezic“, se niso vselej sukala enako spretno in producirala tekstov boljše kvalitete.
Nedavno izšla prva številka štiriindvajsetega letnika „Ste-zic“ hoče biti nadaljevalka
Eredhodnic srednje kvalitete, 'rednikom bi nekoliko zamerili nepreglednost sicer dobre in pestre vsebine. Očitno je, da se še niso znali potegniti črte med aktualnostmi, spominskimi
?oročili in literarnimi sestavki, ričujoča številka tudi z veliko zakasnitvijo prihaja na bralski peron, vsekakor že zavoljo razpisov, za katere so roki potekli precej pred kulturnim praznikom Kljub temu je volja mladih izkazana, in prav to velja.
V „Stezicah“ najdemo sestavke iz vseh letnikov sedanje generacije novomeških gimnazijcev. Sestavki so izpiljeni, tekoči, iz njih vejeta ljubezen do materinščine in besednega oblikovanja. Bralca poskušajo informirati in mu posredovati doživljajske trenutke posameznikov. Prevladujejo kratke črtice, stihov je manj kakor v prejšnjih številkah. Še največ je v pesmicah Lidije Gačnik (npr.: Ljubim) samoto. (Stopinje v dežju.) Jokanje padajočih listov. (Bele breze v mesečini. (Govorico noči).
Bodo „Stezice“ poslej izhajale pogosteje? Upamo lahko, da večkrat kot enkrat samkrat v jSolskem letu. Trenutno skrbi zanje poseben odbor pri novinarsko - literarni sekciji gimnazijskega mladinskega kult um o-umetniškega društva, ustanovljenega ob lanskem novomeškem občinskem praznika Društvo si je nadelo ime Otona Župančiča, nekdaj novomeškega gimnazijca, v počastitev stoletnice njegovega rojstva.
I. ZORAN
PLAKETE KOT ILUSTRACIJE
Za likovno opremo v zadnji številki slovenskega štirinajstdnevnika so uredniki porabiti več reprodukcij plaket akademskega kiparja Vladimira Stovič-ka z njegove samostojne razstave v mariborskem salonu Rotovž.
Kultura širi streho
V brežiški občini načrtujejo več novih gradenj in usposobitev dvoran za kulturne potrebe
V brežiški občini začenjajo letos obširno akcijo za pridobitev kulturnih prostorov. Načrtujejo dozidave, razširitve, preureditve in nove gradnje. Nedavno so s tem seznanili najodgovornejše funkcionarje republiške kulturne skupnosti, ko so obiskali Posavje.
V Brežicah bodo dokončno uredili kulturni dom. V njem bodo obnovili dvorano, oder in garderobo. Do novih prostorov naj bi prišla občinska matična knjižnica. Zanjo predvidevajo poseben prizidek z okoli 700 m2 koristne površine. Gradnja je vključena v dograjevalni načrt kiiturno-izobraževalnega sre-
. marca 1978
Stran uredil: IVAN ZORAN
dišča na Riharjevem trgu. N'1’ dela se bodo začela letos.
Pred izdelavo načrtov jt t adnja kulturnega doma v Pišecah. Novi dom bo stal ob šoli, v njem pa bo večnamenska dvorana z okoli 250 sedeži. Pod njegovo streho bo ljudska knjižnica in soba za družbeno dejavnost. V Krški vasi pa naj bi sezidali družbeni dom, v katerem bi svoj kot imela tudi kulturna dejavnost.
Obnovo bodo v bližnji prihodnosti dočakali gasilski dom v Cerkljah ob Krki, pro> etni domovi v Dobovi, Artičah in n. Veliki Dolini, medtem ko namera jjo v Sromljah usposobiti za kul. irno dejavnost šolsko dvorano.
Marija Robi
Milena Borovac
Milka Cvetan
Jana Rožmanec
Ivanka Moljk
D0LEN1SKI LIST
Št. 9 (1490) - 2. marca
Ovire v družini
BOŽO KERIN, član sveta za proučevanje družbenoekonomskega položaja žensk pri občinski konferenci SZDL v Brežicah: „Pri spreminjanju položaja žensk smo gotovo dosegli največje uspehe v združenem delu. Število tovarišic se povečuje na vseh ravneh samoupravnega odločanja. To pa Se ne pomeni, da so dosegle tudi tisti politični vpliv, kot ga s svojim ustvarjalnim deležem na najrazličnejših področjih zaslužijo. Na vodilnih političnih položajih v občini do sedaj skoraj nismo imeli žensk. Vzrok za to gotovo ni v pomanjkanju sposobnosti. Ovire za družbenopolitično delo so še vedno v družini. Po osemurnem delu ženske hitijo domov k otrokom in drugim dolžnostim, medtem ko politične funkcije niso omejene na ta časovni okvir.
Skupaj iz nerazvitosti
Po mnenju člana sveta za 3>remljanje družbenoekonomskega položaja žensk pri občinski konferenci SZDL v trebanjski občini prof. Božidarja Zakrajška dajejo po visokem odstotku zaposlenih žena te občine žene velik delež v boju občine za prehod iz nerazvitosti. „V tem pogostorkat zanemarjamo velik prispevek kmečkih žena, ki se v pretežni meri ubadajo s kmetijami, ko je mož zaposlen. Zanje je bilo v zadnjem času pripravljenih več predavanj in tečajev, s čimer bo treba še nadaljevati, da jih bomo lahko še bolje pritegnili v splošno družbeno dogajanje. Menim, da smo še vse premalo izkoristili izmenjavo izkušenj žena naše občine z vrstni-
Veliko jih kandidira
Velike zasluge
Mirko Jelenič, sekretar skupščine občine Črnomelj in član sveta za proučevanje družbenoekonomskega položaja žensk, pravi, da se je položaj žensk v občini na družbenopolitičnem in samoupravnem področju v zadnjih letih zelo izboljšal. „Temuje prav gotovo vzrok tudi povečana skrb družbenopolitične skupnosti za odpiranje novih delovnih mest za ženske ter izboljšanje otroškega varstva: v nekaj letih smo v Črnomlju za nekajkrat povečali kapacitete v vrtcih. Gotovo so pri tem veliko pripomogle ravno ženske, tako na delovnih mestih, kot v organih samoupravljanja.
Ženske aktivno delujejo tudi pri pripravah na volitve, veliko
Doma so zapreke
V	sevniški občini odstotek zaposlenih žena že presega 52 odstotkov. Edini moški član sveta za spremljanje družbenoekonomskega položaja žensk pri občinski konferenci SZDL Jelko Štojs ugodno ocenjuje aktivnost sveta. Tolikšno razmerje zaposlenih žena se po Štojsovem ne-nju zadnje čase ugodno kaže tudi v združenem delu pri odločanju o dodatnem denarju za šolstvo in otroško varstvo. Pred nedavnim je bilo z visokim odstotkom „za“ podaljšan samoprispevek za šolstvo in otroško varstvo, združeno delo pa je namenilo za te namene še dodatnih 0,55 odst. Od bruto osebnih dohodkov. To bo v glavnem omogočilo tudi gradnjo vrtca v
Sevnici in dveh oddelkov v Krmelju že letos.
„Vprašanje enakopravnosti je v družbi v glavnem priznano; kako je s tem doma, kjer čaka ženo ponavadi pretežno delo matere, gospodinje, je odvisno od pripravljenosti mož. Zaposlene žene so le bolj vključene v samoupravno in družbenopolitično dogajanje, težje je s kmečkimi ženami.“
cami iz pobratenih jugoslovanskih občin, čeprav smo to sodelovanje že dokaj razvili. Tako bi lahko ustrezneje vrednotili tudi svoj napredek. Da bomo dosegli resnično enakopravnost bo treba še dosti truda.“
Franc Beg, član sveta za proučevanje družbenoekonomskega položaja žensk pri občinski konferenci SZDL Novo mesto: „Šte-vilo zaposlenih žena je v zadnjih letih močno naraslo, s tem pa se je občutno popravil tudi njihov ekonomski položaj. Ob tem pa so se pojavile nove težave, ki nam jih ni uspelo reševati hkrati: otroško varstvo, pomanjkanje servisnih storitev itd. Zaradi vsega tega je žena preveč vprežena v delo v službi in doma in njen delež v voljenih organih in v funkcijah na vidnejših mestih ni zadovoljiv. Vse kaže, da bo ta napaka pri novih volitvah precej popravljena. Na kandidatnih listah je od 25 od 30 odst. žensk, in kot je slišati, podpisa kandidatur ne odklanjajo.
kakšna umre in tako izumira tudi naš poklic. Za šivilje se sicer izuči kar precej deklet, a odidejo nato v druge poklice. Zaposle se v Tekstila-ni in Trikonu, se pravi tam, kjer potrebujejo šivilje. V vsem Kočevju imamo tako le eno mlado šiviljo, in še to verjetno le zato, ker se je izučila pri mami. Zasebna šivilja mora biti ves dan na razpolago strankam. To pa je težko, predvsem za žensko.
Tudi v šiviljstvo prodirajo razne novosti, kot so stroji in materiali. Delu z njimi se priučiš sam. Le enkrat, ko so uvedli novo vrsto podloge (centelin), nam je prišel nekdo iz tovarne pokazat, kako je treba z njim delati."
IVANKA MOLJK, predsednica skupščine socialnega skrbstva v Črnomlju, sicer kreditni referent za stanovanjsko-komunalno kreditiranje v podružnici Ljubljanske banke: „Zaradi strukture ene in iste že vrsto let opravljamo po več funkcij hkrati. Jasno je, da vseh ne moreš opravljati tako, kot bi rad in kot bi bilo potrebno, poleg tega pa zaradi preobremenjenosti največkrat zapostavljaš družinsko življenje.
Menim, da moramo že mlada dekleta pritegniti v družbenopolitično delo, da se nanj navadijo že takrat, ko še nimajo družine.
MILENA BOROVAC, ravnateljica osnovne šole „France Prešeren", Ribnica:
..Celodnevna osnovna šola bi bila zelo pomembna za zaposlene ženske. Med našimi učenci je kar 61,9 odstotka takih, ki imajo zaposlena oba starša. Seveda pa morajo interes za tako šolo in njeno financiranje pokazati predvsem zaposleni starši, drugi občani in vsa družba. V Ribnici so nekateri pogoji za celodnevno šolo že ugodno rešeni, na primer: zgrajena je nova telovadnica in urejena je prehrana šolarjev, pa tudi stanovanjski problem učiteljev je rešen. Seveda pa bo treba pred prehodom na celodnevno šolo urediti še nekatere druge zadeve."
MILKA CVETAN iz Radne vasi, podpredsednica kmetijsko gospodarskega odbora Trebelno: „Navadno je tako, da v tovarno hodijo moški, žena pa v naših krajih ostaja doma z vsemi bremeni. Vsa čast zadrugi, ki prihaja med nas s tečaji in nasveti. Prireja tudi izlete. Marsikatera kmečka žena še ni bila v Ljubljani, tako pa smo na strokovnih ekskurzijah precej potovale po vsej Sloveniji, pa tudi v Italiji smo že bile."
JANA ROZMANEC, etiketirka iz Jutranjkinega tozda Baby v Sevnici: „V delavskem svetu našega tozda so same ženske na ravni delovne organizacije pa je to razmerje 90 : 10 v korist žensk. Samoupravljanje je vrednoteno kot delo, zato potekajo seje med rednim delovnim časom. Nekatere imajo kljub temu težave zaradi varstva otrok, vendar rešujemo to s pomočjo socialne delavke."
jih' je vključenih v delegacije, evidentirane so tudi za vodilne funkcije v SIS in raznih organih, za zasedbo vodilnih delovnih mest veljajo za ženske enaki pogoji in kriteriji kot za moške. Lahko trdimo, da so ženske v enaki meri zaslužne za razvoj občine kot moški."
Do uveljavitve...
Ivan Vesel, član sveta za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri občinski konferenci SZDL Kočevje:
„Se pred nekaj leti so bile ženske v kočevski občini na vseh področjih, predvsem pa na gospodarskem in političnem oziroma samoupravnem, zapostavljene. Položaj pa seje zelo izboljšal ob volitvah pred štirimi leti. Vzrok, da so ženske danes na vseh področjih enakovredne moškim, pa je v tem, da se jih vedno več šola. Tako so se uveljavile same s svojim strokovnim in splošnim znanjem. Niso se uveljavile le kot sposobne delavke na vseh področji, ampak tudi kot samoupravljalke. Se posebno
MILENA HOČEVAR, učiteljica na metliški osnovni šoli in podpredsednica skupščine občine Metlika: „V naši občini predstavljajo ženske precej več kot polovico vseh zaposlenih. Ne morem reči, da so ženske sorazmerno zastopane v samoupravnih organih, organih skupščine in družbenopolitičnih organizacijah, vendar se vedno bolj vključujejo v družbenopolitično delo na vseh ravneh. To pa še ne velja za vodilne funkcije. Da ženske niso še ustrezneje zastopane v vseh organih in organizacijah, nikakor ne moremo kriviti moških; tu ne gre za nazadnjaško miselnost, češ ženska naj bo doma. Se vedno pa je tako, da so z družino. V tovarnah je delovni čas bolj reden in tudi osebni dohodek zagotovljen.
MILENA JESENKO, podpredsednica družbenopolitičnega zbora občinske skupščine v Brežicah: „Ob dosedanjem družbenopolitičnem delu sem prišla do novih spoznanj. To delo zahteva spremljanje vsega, kar se dogaja v delovni organizaciji, v občini, republiki, in te sili, da vidiš še koga drugega, ne le svoj kolektiv, probleme in želje svoje delovne organizacije.
Najbrž je res, da se ženska laže uveljavi v ženskem kolektivu, kjer pač ni moških, da bi sprejeli funkcije. Dokler bomo same iskale izgovore za odklanjanje funkcij, bo odstotek žensk na vodilnih mestih in v delegacijah tak, kakršen je. Manjka nam tudi samozavesti.
ANA ŽUPEVC, kmetica iz Dolenje vasi v krSci občini: pravzaprav nisem prava kmetica, čeravno vse življenje delam na kmetiji. Mož je zaposlen, toda zaradi tega nimam nič manj dela. Nasprotno, še več ga je, saj sem večji del dneva za vse sama. Skrbim za petčlansko družino. Ne poznam ne nedelj ne dopusta. Samo enkrat sem bila za dva dni na moiju. Saj ne morem z doma! Na kmetiji je že tako, da je treba biti doma. Ko so bili otroci majhni, je bilo pa sploh težko. Varstva nisem imela in otroke sem hočeš nočeš morala jemati s seboj na njivo, na travnik, v vinograd.
Znanje je pot
Jože Benčina, član sveta za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri občinski konferenci SZDL Ribnica:
„Menim, da je enakopravnost moških in žensk dosežena.'
V ribniški občini je med zaposlenimi kar 41 odstotkov žensk. Ženske, ki so bile včasih predvsem trgovke, učiteljice in frizerke, se zdaj enakopravno vključujejo v vse gospodarske in negospodarske panoge. Žal pa se ponekod še vedno otepajo funkcij v samoupravnih organih, češ
1 da je to moško delo. Vendar je tudi tega vedno manj, čimbolj narašča njihova izobrazbena struktura in čimbolj je urejeno otroško varstvo. Generacija, ki se zdaj šola, pa kaže da bo popolnoma enakopravna na vseh področjih."
Kam z otroki?
Andrej Smuk je član sveta za proučevanje družbenoekonomskega položaja žensk pri občinski konferenci SZDL Metlika. „Po mojem mnenju danes lahko govorimo o enakopravnosti žensk in moških. Pri prizadevanjih za napredek naše občine imajo ženske gotovo precej veliko vlogo, saj so po številu zaposlenih v večini. Vendar se še vedno, če se le da, otepajo družbenopolitičnih in samoupravnih funkcij. Tudi v izrazito .ženskih* kolektivih družbenopolitično življenje sloni bolj na moških ramenih, vendar ne zato, ker bi se moški silili v ospredje - ženske same jih volijo vanje. V zadnjih letih se položaj sicer izboljšuje. Glavna ovira za premaj-
Ne gre za to, da bi ob 8. marcu ugotavljali, če so in koliko so žene enakopravne. Pri nas imamo glede tega jasno zapisane pravice. Ta dan, priznan in spoštovan v vrstah vsega naprednega človeštva,
1‘e le priložnost, da potegnemo črto in ugotovimo rezultate vsako-etnih prizadevanj.
V našem družbenem sistemu 8. marec ni priložnost, ki bi jo hoteli izkoristiti za dosego boljšega položaja žene v družbi, temveč možnost, da z vsakoletnim opozorilom na pomanjkljivosti hitreje spreminjamo odnose v družbi. ,.Pravica na papiiju še ni pravica v življenju", je dejal Lenin, to pa nam pričajo tudi odgovori naših anketirancev. Naši novinaiji so obiskali mo&e člane svetov za proučevanje družbenoekonomskega položaja žensk v občinah Brežice, Črnomelj, Krško, Kočevje, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje, j*nv tako pa tovarišice raznih poklicev s tega območja. Njihove izjave nam dokaj dobro osvetljujejo razmere.
zerstvo, če nič ne pripomoreš, da bi bilo bolje. Sistem nam daje vso možnost vplivanja, od posameznika pa je odvisno, kako to izkroišča. Imam šestmesečnega dojenčka in še dva večja otroka, pa nisem odklonila kandidature za predsednico zbora združenega dela v novi mandatni dobi. Čeprav pomeni to zame veliko obremenitev, sem jo sprejela, ker se mi zdi, da se ženske ne bi smele izogibati funkcijam. Že tako nas je malo na vidnejših mestih.**
MARIJA ROBIDA, zasebna šivilja, Kočevje: „V našem poklicu smo samo še starejše. Vsako leto
dobro delajo v SIS, ker so jim te zadeve - se pravi zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo — blizu. Zanimivo je, da so prodrletudi-v nekdaj izključno „moške“ SIS, kot so raziskovanje, telesna kultura itd. Ženskam bo še bolj omogočeno uveljavljanje, ko bodo bolje rešena vprašanja družbene prehrane, otroškega varstva, celodnevne šole in raznih servisov (pranje itd.).
hno aktivnost žensk je njihova preobremenjenost: služba in gospodinjsko delo. Družba pa tudi ni naredila dovolj, da bi ženski odvzela del te skrbi: otroško varstvo še ni tako, kot bi moralo biti, vrtci skrbijo za otroke le v času dopoldanske delovne izmene, pa tudi predragi so.“
VILMA MANČEK, pomočnik šefa obrata za antibiotike v Krkinem tozdu Zdravil^ v Novem mestu, sekretarka osnovne organizacije ZK, podpredsednica zbora združenega dela občinske skupščine: „Čutim se dolžno sodelovati. Ni mi všeč kriti-
Sposobne, a skromne
RAJKO ZUPANC, član sveta za proučevanje družbenoekonomskega in družbenopolitičnega položaja žensk pri občinski konferenci SZDL v Krškem: „Ženske v naši občini se zelo prizadevno vključujejo v samoupravno odločanje v delovnih organizacijah, pa tudi v nekaterih interesih skupnostih, medtem ko jih na vodilnih položajih družbenopolitičnih organizacij nimamo. Res je tudi, da se bolj uveljavljajo v ženskih kolektivih, da pa pri nas prevladujejo delovne organizacije s pretežno moško delovno silo. Menim, da moški preveč mislimo, da so ženske predvsem matere. Iz last-
nega delovnega okolja spoznavam, da se zelo dobro uveljavljajo tudi kot inšpektorice, da so sposobne, ambiciozne in včasih preskromne. To zadnje je namreč tudi ena izmed ovir za družbenopolitično uveljavljanje. V našem svetu z razmerjem evidentiranih moških in ženskih kandidatov za delegacije in funkcije v občini nismo zadovoljni, kajti ponovila se je stara slabost.
Milena Jesenko
Vilma Manček
M!S!2HK
>£^£5±-
Novomeščanom slovenski derbi
V 15. kolu II. zvezne košarkarske lige so Novomeščani v gosteh tesno, a zasluženo premagali vrsto Domžal — Z osmimi točkami še vedno na desetem mestu
Končno je novomeška košarkarska ekipa svojo dobro igro v drugem delu II. zvezne košarkaiske lige kronala z zmago. Novomeščani so gostovali v Domžalah in v izenačeni ter dobri tekmi premagali
borbene domačine, ki so se v soboto zvečer nadejali zmage.
Začeli so polni izkoristili drobne
OSIVELI NEKDANJI MODRO-BELI - Ob 45-letnici NK Bela krajina so se v Črnomlju ponovno srečali, tokrat ne na igrišču, predvojni prijatelji in nogometaši. (Foto: Janez Pavlin)
„Tre, tre, trese se...”
Minuli petek so se v Črnomlju zbrali predvojni nogome-____________taši	—	Podelili	so	tri	zlate	plakete_____________
Ob zaključku jubilejnih prireditev ob 45-letnici Nogomet-neS* kluba Bela krajina in v Počastitev črnomaljskega ®bčinskega praznika se je 24.
®bruarja zbrala v Restavraciji fad skoraj vsa generacija ekdanjih modro-belih. Nek-nogometaše so prijetno presenetili učenci domače glas-®ne šole, ko so pod vodstvom . estra Mihelčiča zapeli pred-y°jno navijaško himno Tre, tre, trese se «
rvh^.ii^m'ne na predvojne dni je Janez Vitkovič, dolgoletni
ŽUŽEMBERCANOM i PRVI TURNIR
Hr.LeJCnlovanjc v odbojki nekdanje % 5*?venske lige je prepuščeno SrTalf 0 ■ 1 odbojkarski podzvezi. ku °»iP bU Prvi turnir v Zužember-• Mladi igralci so pokazali lep ior?. ek' Poleg Žuženrt>erčanov
igrata vse bolje tudi ekipi iz Mokronoga m Črnomlja.
Rezultati prvega turnirja: Žužemberk - Črnomelj 2:0 (5- 14) Žužemberk - Mokronog 2:1 ’(—13* q; 2	Črnomelj - Mokronog
S.P.
CRMCSNJICE: 100 SMUČARJEV
tele<n!?n?e^ca občinska zveza za drujtvn 4*luro je s Smučarskim nrupne* *°8 pripravila področno StV0 v. veleslalomu. V Crmo-smučari x j.e pomerilo okoli 100 baniskp V *z. novomeške in tre-deldet °bčine. V konkurenci bile najboljše Novo-^e- pri fantih pa Trebanjci.
l' JaP©« (N- mesto) pionS; V Zatežič (N. mesto), ml. Pionirii , ‘ Kordi5 (N- mesto), ml. pioSl 1-1 Zorko (N. mesto), st. pionmi , • Bunc (Trebnje), st. mladini \ Lazal (Trebnje), ml. mladini - -1' Gole (Trebnje), ml. • 1. Grandovec (Trebnje).
predsednik kluba in današnji častni predsednik: ..Kapitalistična družba za naše brcanje ni imela posluha. Imeli smo težave z igriščem, pestile so nas denarne stiske itd. Med drugo svetovno vojno je veliko" fantov iz naše enajsterice žogo zamenjalo za puško, štirje se iz vojne niso več vrnili. Po vojni smo si nadeli ime NK Rudar, saj so nam močno pomagali delavci iz kanižariškega rudnika. 1954 smo dobili novo igrišče na Loki in z mladinsko in člansko vrsto začeli nastopati v ljubljanski conski ligi.“
NK Bela krajina ima v vitrinah veliko priznanj in pohval: plaketo mesta Črnomelj, priznanje OF, plaketo Nogometne zveze Jugoslavije in Slovenije, Bloudkovo plaketo ‘itd. Klub ima registriranih več kot' osemdeset igralcev, zanimanje za nogomet pa šc raste, saj je v lanski občinski ligi nastopilo kar štirinajst ekip.
..Krivično je,“ je ob koncu dejal trener kadetske VTste Janez Pezdirc, „da nas odgovorni letos niso uvrstili v republiško ligo in so nas izločili brez naše vednosti. Od dolenjskih ekip so na to mesto določili ekipo iz Kočevja. Naš klub je na Dolenjskem najresnejši klub, pa smo ob mesto v republiški ligi
Nato so najzaslužnejšim podelili klubska priznanja. Dobili so jih člani predvojne generacije ter organizacije, ki so kakorkoli pomagale črnomaljskim nogometašem. Tri zlate plakete črnomaljske tclesno-kulturne skupnosti so dobili naslednji trije predvojni nogometaši: Dare Kramaršič. Janez Vitkovič in Tone Malerič
J. PAVLIN
DOMŽALE -NOVO MESTO 88:91(47:43)
Domžalčani so bili pred tekmo prepričani, da bodo srečanje z
Javorovica: več kot 200 smučarjev
Šentjernejsko smučarsko društfo je 19. februarja pripravilo tradicionalno memorialno tekmo v veleslalomu, in sicer za memorial IV. bataljona Cankarjeve brigade. Udeležilo sc ga je več kot 200 tekmovalcev in tekmovalk.
Prva mesta v posameznih konkurencah so osvojili — člani: 1. Kušcr (Rog), članice: 1. Košir (Krka), st. mladinke: 1. Gole (Trimo), st. mladinci. 1. Wachter (Rog), ml. mladinke: 1. Pevec (Trimo), ml. mladinci: 1. Strajnar (Trimo), st. pionirke: 1. Golob (Rog), st. pionirji: 1. Lazar (Trimo), ml. pionirji:	1.	Jasnič
(Rog), ml. pionirke: 1. Klemenčič (Krka), cicibankc: 1. Japelj (Rog), cicibani: 1. Koprivnik (Rog).
Ekipna uvrstitev - člani: 1. SK Rog, Novo mesto; članice: 1. SK krka; st. mladinci: 1. SK Rog; ml. mladinci: 1. SK Rog; st. pionirji: 1. SK Trimo; st. pionirke: 1. SD Šentjernej; cicibani: 1. SK Rog in cicibankc: 1. SK Rog.
Kočevje in veterani
V organizaciji medobčinske rokometne zveze so se v Ribnici začeli boji na zimskem rokometnem dolenjskem prvenstvu za moške, na katerem nastopa osem ekip.
Sodijo Vučemilovič, Kovačič, Andoljšek, Klančar in Kersnič. Rezultati iz prvih treh kol: Višnja gora — reprezentanca Ribnice 12:23, mladinci - Ponikve 11:17, Kočevje — JLA 32:9, Veterani — Donit 16:13, Višnja gora - Kočevje 16:20, Donit - JLA 18:12, Ponikve
- Veterani 12:13, reprezentanca Ribnice - Mladinci 20:10, Ponikve
- JLA 18:15, Mladinci - Višnja gora 11:14, Veterani - reprezentanca Ribnice 14:13, Kočevje -Donit 25:16.
Tekme so pokazale, da so najboljši rokometaši še vedno doma v Ribnici, venda r je bil rokomet na povprečni ravni. Najboljši strelec je Abrahamsberg, in sicer iz vrst veteranov.
Vrstni red: 1. do 2. Kočevje in Veterani 6 točk, 3. do 4. reprezentanca Ribnice in Ponikve (4) itd.
M.G.
Dolenjci dobili, poleta, spretno napake gostov in hitro povedli s 6:0.
Vodili so vse do 14. minute, ko so gostje začeli v obrambi igrati zanesljiveje, v napadu pa bolj natančno.
Domačo obrambo je zaposlil predvsem razpoloženi Munih, ki je dosegal zadetke tudi po poštartanih žogah. Nato jc bila tekma do konca polčasa izenačena in zanimiva, tik pred konccm pa so bili domači spretnejši in so odšli k odmoru s štirimi zadetki prednosti.
V drugem polčasu so bili v premoči domači igralci. Spretno so dosegli zadetke, dobro igrali v obrambi in v 25. minuti je kazalo, da bodo domači dosegli drugo zmago; vodili so naamreč že za 11 točk. Po minuti odmora, ki jo je zahteval trener Splichal, pa je prednost domačih v hipu skopnela.
Gostje so z zelo agresivno posamično obrambo povsem zmedli domače, pet minut pred konccm
srečanja je bU rezultat še izenačen, nakar je Novo mesto s premišljeno igro osvojilo .načrtovane' točke.
Novo mesto: P. Scničar, 5, Z. Kovačevič 4, Munih 28, S. Kovačevič 14, Ivančič 20, S. Seničar 12 in Plantan 8.
NOVO MESTO -MARIBOR
V soboto zvečer sc bodo novomeški košarkarji pomerili z moštvom TIMA - Maribor. Tako si lahko gledalci od 16. kola obetajo le zanimivo tekmo, zakaj Mariborčane, ki so jih Novomeščani v prvem delu siccr pošteno namučili, domači košarkarji ne morejo presenetiti. Tega se zavedata obe vrsti, zato bosta najbrž igrali sproščeno in -lepo.
BADOVINAC PODRL 888 KEGLJEV
Na 9. odprtem prvenstvu krškega kegljaškega kluba je zmagal Novo-meščan Drago Badovinac, član „Krke“. Tekmovanje je bilo izenačeno in zato zanimivo. Vrstni red pri moških: Badovinac (Krka) 888, Goleš (Mercator) 883, 3. Strupeh (Krško) 881, 4. Rošman (Brežice) 865, 5. Busar (Krško) 863, 6. Spiler (Krško) 862 itd. Ženske: Dalmacija 418, Soško 412, Tratar 400 (vse Krka) itd.
Oddali le petnajst točk
V 10. kolu slovenske odbojkarske lige so Novomeščani dosegli eno najlažjih zmag — Konec tedna s Šempetrom
ŠKRABCU ZLATO ODLIČJE
25. februarja je bilo na Okcpglem pri Kranju 11. smučarsko republiško prvenstvo Zveze slepih in slabovidnih Slovenije. Pomerili so se v treh disciplinah, in siccr v treh kategorijah. V kategoriji A (popolnoma slepi) je v smuku prvo mesto in zlato odličje osvojil Novomeščan Skrabec, njegov tovariš Klančar (nastopil v kategoriji B) je bil v slalomu četrti, v smuku sedmi. Tako sta predstavnika medobčinske organizacije ZSS Novo mesto med številnimi tekmeci dosegla zelo lep uspeh.
CRMOŠNJICE: VELESLALOM KRKE
Športno društvo Krka iz Novega mesta je 18. februarja pripravilo prvenstvo v veleslalomu, in sicer v Crmošnjicah. Nastopilo je 89 tekmovalcev in 20 ekip. Moški so vozili v treh kategorijah. V A in B so morali prevoziti 800 m z 20 vratci, v C in ženske pa so vozili na 400 m dolgi progi s 15 vratci.
Rezultati - ženske nad 40 let: 1. Marčec; do 40 let: 1. Potokar; do 30 let: 1. Košir; moški - nad 40: 1. Bele; do 40: 1. Glavan; do 30: 1. Turk; ekipno-moški: 1. Tehnoservis; ženske: 1. Marketing.
V nadaljevanju slovenske odbojkarske lige za moške je novomeška vrsta v 10. kolu gostovala v Mariboru in brez težav dobila prvenstveno srečanje z Branikom. Po desetih tekmah so Dolenjci s petnajstimi točkami v sredini tabele, in sicer na petem mestu.
BRANIK - NOVO MESTO
0:3 (-7,-4, -4)
Novomeščani so odpotovali v Maribor s šestimi igralci, kar pa je vseeno zadostovalo za prepričljivo zmago. Domači odbojkarji so namreč pritekli na igrišče močno oslabljeni, tako da gostje z njimi niso imeli pravega dela. Srečanje je bilo nekoliko bolj zanimivo le v prvem setu, ko so gostje preveč grešili in dovolili domačinom, da so osvojili sedem točk. V nadaljevanju so Novomeščani igrah zanesljivo in zmagali v pičlih 45 minutah. Brani-kovci so skupaj iztržili le 15 točk, kar šc posebej kaže kakovostno razliko med obema vrstama.
Novo mesto:	Goleš,	Vcrnig,
Primc, Cotič. A. Babnik in Graber-ski.
1. NOVO MESTO, 2. ŠENTJERNEJ
Novomeške rokometašice, ki nastopajo v II. zvezni rokometni ligi, so konec minulega tedna pripravile v okviru priprav za nastopanje v ligi turnir, ki sta se ga udeležili vrsti Šentjerneja in ljubljanskega Borca. Rezultati: Novo mesto - Borec 21:17, Novo mesto - Šentjernej 14:13 in Borec - Šentjernej 15:18.
NA SNEGU 200 OSNOVNOŠOLCEV
Občinska zveza za telesno kulturo je s SK Rog pripravila 26. februarja v Crmošnjicah občinsko prvenstvo v veleslalomu za učence osnov-nih in srednjih šol. Udeležilo se gaje več kot 200 učencev in učenk ter dijakov in dijakinj iz novomeške občine. V ekipni razvrstitvi je pri dekletih zmagala OS Grm, prav tako pri fantih, v konkurenci srednješolcev in srednješolk pa novomeška gimnazija.
u
je
iolj
;na
;no
ki
po-
seh
Dvoransko prvenstvo - tri medalje
Na minulem republiškem atletskem dvoranskem prvenstvu nastopili tudi novomeški atleti - Najboljši Penca, Simunič, Cujnik in Blažičeva
tiova gos-tudi :nsk> > var* :>ralo : le v zmC'
V. dvodnevnem prvenstvu Slovenije so nastopili tudi novomeški
ni^!°^ens^a planinska orga-
200%° . želi letošni° na -rfntco prvega vzpona
afcciflgLav Poveličati z vrsto
ieJ' Ena takih je zaokro-
- Je Števila članstva od
ŠeznM 90.000 na 100.000.
. w   f 4—
'fo, koliko članov ima
nato^!lč n.e sre le za papir-
V Celju se je minulo soboto in nedeljo zbralo nekaj več kot 130 atletov in atletinj iz 11 slovenskih atletskih klubov, ki so nastopili na prvenstvu SRS v pokritih prostorih. Kot je bilo pričakovati, so dosegli največ uspeha celjski tekmovalci.
atleti, vendar niso poželi toliko uspeha, kot so se nekateri nadejali. To je moč opravičiti s tem, da Dolenjci v Celju niso nastopili z najboljšo postavo. Po številu osvojenih kolajn so jih prehiteli Celjani (20), Olimpija (11), Triglav (5), Maribor (5), Koper (4). Novomeščani so osvojili tri medalje, Goričani 4 srebrne, Velenje 2, KAK 1 in JLA 1.
Nekateri boljši rezultati - skok v daljavo: 1. Horvat (KI) 6,96, 3. Cujnik (Novo mesto) 6,70, 4. Kranjčič (Novo mesto) 6,63; tek 60 m: 1. Sagadin (Tr) 6,8, 2. Simunič (Novo mesto) 6,8; 60 m ovire: 1. Penca (Novo mesto) 8,2; skok v daljavo -člani: 1. Udovč (Tr), 5. Simunič (Novo mesto) 6,83; mladinke - 60 m ovire: 1. Kopitar (KI) 8,9, 4.' Blažič (Novo mesto) 9,9 itd.
Če bi Novomeščani nastopili v najboljši postavi, bi bila bera medalj prav gotovo drugačna. Sicer pa je minulo slovensko dvoransko prvenstvo dokazalo, da se atletika uspešno razširja tudi izven večjih slovenskih mest in da se novomeški atleti nahajajo v dokaj dobri formi, ziasti za Janeza Penco,
3
fi
, ,, .
ŠPORTNI KOMENTAR
Več kot le hoja v gore
JSSS^ temveč obliko
re&enega «<#?*•
finske
za
vse bolj načina zdrave Meddruštveni zasavske in posavske Sedaiu,e. zveze vključuje že Hajveč u 10.000 članov, Med nii^ine in delavcev, ki Se lltni ne manjka takih, Pr^i^Sledujejo tudi že po dih alpinističnih poho-takii}nai.Več pa je seveda tiobtod i‘m ie gorništvo zQdnjp °®a rekreacija, navse-hhiJu* brez nujnih veli-lZ^kov za opremo.
Pri2lSta društev že dokaj let n°"n	Planinskemu
druStvu Lisca Sevnica -KrSko prvenstvo v navduše-vanju Šolske mladine za planinstvo. Ravno iz teh vrst so vzgojili mnogo dobrih vodnikov in mentorjev, zato je razmah Se v poletu. Vrsta oblik usposabljanja je bila doslej vezana na izdatno samofinanciranje, kjer je prispevek telesnokultumih skupnosti Planinskemu druStvu Lisca navrgel le 22 odst. „proračuna", kar je razmerje, ki ne velja za pre-nekatero manj množično športno ali rekreacijsko zvrst. SevniSki planinci nameravajo še posebej označiti planinsko TRIM pot, ki že teče po vsej občini. Množičnost in razširjenost planinskih pohodov med zaposlenimi že sami po sebi terjata uvrstitev planinskih pohodov v koledar delavskih športnih iger.
A. ŽELEZNIK
kar velja troskakalca Simuniča bojca Cujnika.
in desetero-
LEP FINALE - Novomeška komisija za mali nogomet je 26. februarja pripravila v športni dvorani zanimiv nogometni turnir, na katerem so nastopile najboljše ekipe v malem nogometu. V finalu sta se pomerili najboljši vrsti, in sicer ekipi JLA in Pionirja. Okoli 200 gledalcev je bilo z organizacijo in kakovostjo turnirja nadvse zadovoljnih. Na sliki: igralci JLA pred Pionirjevim golom.
PRAZNIK VODI
Na šahovskem prvenstvu Novega mesta zanesljivo vodi Tone Praznik, ki ima po 9. kolu sedem točk. Sledijo Škerlj, Poredoš, Materni (vsi po 5 točk), Picek, Milič, dr. Petkovič in Istenič (vsi po 4 točke) itd. Veliko partij je preloženih in prekinjenih, in ko bodo šahisti odigrali tudi te, se bo lestvica bistveno spremenila.
B. S.
KRMELJ: l.PROSENIK
Pred kratkim so krmcljski šahisti odigrali dvokrožni hitropotezni turnir za mesec januar. Prvak društva .Svobode* za prvi mesec je postal Prosenik: zbral je 15,5 točke. Za njim so se uvrstili Sribar (14), Markovič (13), Debelak in Zupan (12), Keber (11,5) itd. Nastopilo je 11 šahistov.
Prizadevna
petnajsterica
Na minulem zimskem prvenstvu novomeške občine v malem nogometu je nastopila tudi ekipa iz Smarjete. Mladi fantje so v novomeški športni dvorani dokazali, da so se na zimski turnir, ki bo poslej tradicionalen, dobro pripravili, saj so osvojili četrto mesto.
V ekipi je dokaj dobro igral tudi Aleksander Durič, ki je sebe in svojo ekipo predstavil tako: „Koi mnogi Smarjetčani v pre teklosti nisem imel možnosti za športno udejstvovanje. Brcali, metali na koš itd. smo lahko v
	■	
1«	vm	y
glavnem pri urah šolske telesne kulture. V domači vasi pred leti ni bilo razumevanja za šport, danes pa je precej drugače."
Ko je prišel Aleksander od vojakov, so fantje že igrali pod imenom NK Bela cerkev-Smarje-ta. Igralci obeh krajev se takrat niso najbolje razumeli in nastali sta dve moštvi. Bela cerkev igra v A skupini, Smarjetčani v B, kjer so v minuli sezoni osvojili dobro tretje mesto.
»Veliko zaslug za naš uspeh ima krajevna skupnost. Kupila nam je dva kompleta dresov, žoge, .postavila* vratnice itd. Tedanji predsednik krajevne skupnosti je zaradi tega slišal celo nekaj očitkov, vendar smo mladi prepričani, da bi morale našo krajevno skupnost posnemati tudi druge. V začetku na naše tekme skoraj ni bilo gledalcev, sedaj pa se ob koncu tedna vedno nabere precej domačih ir ljubiteljev nogometa, ki navsezadnje vidijo precej kakovostne igre.
Nogometaši iz Smarjete, petnajst jih je, za delo nimajo najboljših pogojev. Nimajo stalnega igrišča, teren, kjer so igrali minulo sezono, je neprimeren. Na srečo pa je ob šoli tudi asfaltirane rokometno igrišče. Ker je bil večji . del letošnje zime sončen, so igralci vadili kar na asfaltu in nabrali precej moči. da so na minulem dvoranskem prvenstvu osvojili četrto mesto.
„Ker je za šport v Smarjeti vse več zanimanja, smo nogometaši sklenih, da bomo ustanovili športno društvo. Prepričani smo, da bomo ob pomoči nekaterih (dosedaj so se izkazali Franc Medle, Milan Geizetič, Jože Črta-lič itd.) naše načrte izpeljali. Brez težav lahko začnemo pri namiznem tenisu. Pogovoriti bi se morali s predstavniki osnovne šole, kjer imajo skoraj deset namiznoteniških mizic. Ob nogometu bi bil tenis pri nas lahko šport številka dve. Možnosti so še za šah, rokomet, strelstvo in košarko.**
Kot kaže, bo novomeška občina v kratkem dobila še eno športno društvo. Zasluga zanj bo šla šmarješkim nogometašem, ki so svoje športno delo resno zastavili. Razen članske ekipe imajo namreč še pionirsko, z njo pa dela Milan Gerzetič. Naj mlajši športniki v njihovi krajevni skupnosti so odigrali nekaj prijateljskih tekem in dokazali, da so v pravih rokah.
Ker za šmarješki šport sedaj v glavnem skrbijo nogometaši, je potemtakem zadnji čas, da ustanovijo športno društvo. Tako bodo zagnani Smarjetčani prihranili marsikateri dinar, ki je šel dosedaj iz njihovega žepa za prevoze,- sodniške stroške itd., mladim pa omogočili nemoteno delo, prijateljska srečanja in nastopanje v obči ' "	•	-
v občinskih rekreativnih ligah.
J. P.
- 2. marcu 1978
Stran uredil: JANEZ PEZELJ
DOLENJSKI LIST
=lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllll!lllllllllllllllll=
tisti
hip
1 VESELI RAZGOVOR - Kdo ve, o čem se pomenkujeta = 1 možakarja na fotografiji? Morda sta se domislila kakšne pa- = 1 glavščine iz mladih dni ali pa sta se nasmejala kakšni zasolje- = | ni šali. Končno to niti ni važno, saj je vtis, ki ga fotografija e = pušča na opazovalcu, dovolj močan, da ne potrebuje dodat- | | nih razlag. Veselje do življenja, radost in vedrina žarijo z | i obeh obrazov in starost obeh mož se kar topi v njunem § i mladostnem smehu. Novomeščan Zvone Šeruga je ta posne- i | tek naredil med številnimi drugimi, ko je posnel serijo foto- | | grafij iz življenja ostarelih. Šeruga je preizkušen fotograf, | i zato je znal z dolgogoriščnim objektivom izbrskati iz množi- = | ce obrazov prav ta dva. Teleobjektivi so za tako početje | | najbolj primerni. Njihovo lastnost, da imajo zelo plitvo polje | i globinske ostrine, pa je tako mogoče ustvaijalno uporabiti, i         ................................................
NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO -v ustanavljanju,
68270 KRŠKO,
objavlja prosta dela in naloge:
1. 2 DAKTILOGRAFA (za določen čas - 1 leto)
2. 2 INOKORESPONDENTA (za določen čas - 1 leto)
3. 5 KEMIJSKIH TEHNIKOV
4. 5 TEHNIKOV RADIOLOŠKE ZAŠČITE
5. 1 (NOKORESPONDENT (do vrnitve delavke s porodniškega dopusta)
6. 1 REFERENTA ZA SPREMLJANJE REALIZACIJE INOZEMSKIH IN DOMAČIH KREDITOV (do vrnitve delavke s porodniškega dopusta)
POGOJI: pod 1.:
— dokončana srednja administrativna ali ekonomska šola,
— 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti pri daktilografskih poslih,
— pasivno znanje angleškega jezika,
— poskusno delo traja tri mesece; pod 2,:
— dokončana filozofska fakulteta — skupina anglistike,
— znanje daktilografije,
— 6 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta kot inokorespon-dent,
— poskusno delo traja tri mesece;
Kandidat bo prevajal in prepisoval vse materiale iz angleškega jezika na slovenski in hrvatski jezik in obratno, pod 3.:
— dokončana STŠ — kemijska smer,
— 2 leti delovnih izkušenj na pripravi vode ali radiokemije,
— pasivno znanje angleškega jezika,
— poskusno delo traja tri mesece,
— delo v izmenah; pod 4.;
— dokončana STŠ — kemijska smer,
— 2 leti delovnih izkušenj iz radioloških meritev
— pasivno znanje angleškega jezika,
— poskusno delo traja tri mesece,
— delo v izmenah; pod 5.:
— dokončana srednja ekonomska šola,
— 6 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta kot inokorespon-dent,
— aktivno znanje angleškega jezika,
— znanje stenodaktilografije; pod 6.:
— dokončana I. stopnja ekonomske fakultete,
— 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta iz financiranja investicijskih objektov iz inozemskih in domačih kreditov,
— aktivno znanje angleškega jezika.
Prijave kandidatov, ki ne bodo izpolnjevali pogojev delovne izkušnje pod tč. 1, 2, 5 in 6, bomo ravno tako obravnavali. Delovne naloge pod 3. in 4. so v pripravi pogona po končani gradnji v obratu elektrarne.
'Ponudbe pošljite n? naslov dejovne organizacije v 8tlneh.
SVETU OKOLI
ZA PROTESTNIKE - Las
nik manjše kavarne ne daleč c New Yorka seje domislil stvari s katero pomaga nergačem, hkrati pa si z njo prisluži nekaj dolarjev več dohodka. Kupil je kup starih teevizoijev, katere imajo njegovi gostje pravico razbiti, kadar so zelo jezni bodisi zaradi rezultata športne tekme ali zaradi česa drugega. Seveda ima pravico razbiti televizor le en gost na večer, in to tisti, ki ga lastnik izžreba.
ZA SPOMINJANJE - V nekem danskem muzeju so postavili jedilnico, takšno, kakršne so Danci sicer vajeni, a s to razliko, da je precej večja, Stoli, mize, krožniki, jedilni pribor in ostalo je povečano v razmerju, v katerem je otrok pri običajni mizi. Nenavadna jedilnica naj bi odrasle domislila, kako so se počutili kot otroci.
TUDI PTICE NISO VEČ -
Znanstveniki so ugotovili, da so se naravna spolna nagnenja galebov na otoku Santa Barbara močno skvarila. Ko so preiskovali kakih 1200 gnezd, so ugotovili, da v 15£ gnezdih vale neoplojena jajca ter da se v galebjem .zakonskem paru“ namesto samca in samice nahajata samo samici.
NA TISOČE JIH JE - Zdaj končno le vemo, koliko je v častitljivi Veliki Britaniji domačih duhov. Nedolgo tega je namreč izšla knjiga „Kdo je kdo med duhovi? v kateri so avtorji po abecednem redu našteli 25000 domačih duhov. Med njimi je najstarejši duh človeka iz bronaste dobe, najmlajši pa duh neke zapornice, ki je umrla v 18. stoletju. Ne manjka tudi kraljev, plemkinj, navadnih državljanov ter drugih prebivalcev mračne Anglije. Avtor knjige Jack Hallam trdi, da je Velika Britanija najbolj duhovit otok na svetu. Pri 25 000 duhovih bo to gotovo kar držalo.
ZA LJUBITELJE VESOLJA
in strastne lastnike zemlje ponuja UPC agencija parcele na Soncu, Veneri, Marsu in po drugih nebesnih telesih napol zastonj: kvadratni meter pa le nekaj centov. Nobenega dvoma ni, da agencija deluje v ZDA.
Pozabljeni včeraj
za
Arheologi brskajo ostanki nekdanjih tovarn
Za sodobni način življenja pravimo, da je buren, hiter, prepoln novih dogodkov. Tako postaja sodobnost izredno razgibana, hkrati pa povzroča tudi večjo pozab-ljivnost. Nekateri polpretekli dogodki se zde sodobnikom že strašansko daleč, če jih že sploh niso pozabili. Nič nenavadnega ni torej, da se je začela arheologija zanimati za stvari, ki niso starejše od dveh stoletij. NOva veja arheologije — industrijska arheologija — išče pod zemljo ostanke nekdanjih tovarn, industrijskih obratov, delavnic.
Ko je Schliemann izkopal ostanke mesta Troja, je naletel na temelje pod 15 metri zemlje: nanos se je nad porušenim mestom nabiral tisočletja. Zdaj pa industrijski arheologi izkopavajo temelje tovarne parnih lokomotiv Rogers v ameriški državi New Jersey; temelji so že 4 metre pod zemljo. V sto letih je bila tovarna povsem pozabljena in izbrisana z obličja zemlje.
Z industrijsko arheologijo so se prvi začeli ukvarjati Angleži. Prvi veliki arheološki podvig je bilo izkopavanje plavžev v Birminghamu. Plavži, ki so delali s polno paro še v 18. stoletju, so pomenili skoraj pravo senzacijo. Angleži so na izkopanine gledali kot na znanilce davno minule dobe.
Za Angleži so krenili Američani in drugi narodi, ki so razvili močno industrijo, med silnim napredovanjem pa pozabili ohraniti staro. Zdaj iščejo že davno pozabljene tovarne, zbirajo stare proizvode, stare dele strojev, nakovala, orodje. Razmahnila se je tudi amaterska arheologija, saj postaja v nekaterih deželah Zahoda pravi konjiček zbiranje delov letal iz 2. svetovne voj ne ipd.
Ce drugega ne, nas industrijska arheologija opozarja, da prehitro pozabljamo.
prejšnje
križanke
$ #
Nakit iz cenjenega češkega granata, ki je krvavordeče b . Sicer je granat različnih barv, od svetlo zelene do s črne.
Kapljice okamenele kfj
naj bi daljšala ne pa umiranje.
G. F. VVILL
Češki granat je najlepši na svetu — Nosile so 0 plemkinje in češki dvorjani — Krvavo rdeče f*
Čehoslovaki so sv J , gemu kamnu Post-iei katerem hranijo naJ merke. Na policah cah lahko obiskovali največjih granatnih
med njimi tudi lep0 ^2 9 cm v višino in itn? ’ teže. Vsega skupaj J® nakit vdelanih 458 " ših granatov.
Na velikem dunajskem kongresu leta 1815 so se zbrale kronane glave vse Evrope, z njimi pa seveda tudi kronane glavice žena, hčera, dvomih dam, plemkinj vseh stopenj in časti.
Takrat so večerne toalete sijale od izbranega nakita, diamantov, smaragdov, rubinov, opalov, zlata in srebra. A vse je zasenčil nakit ruske carice in njenih dvomih dam, ki so nosile nakit iz slovitega češkega granata.
Češki granat je dandanašnji prav tako slaven in sloveč, kot je bil tiste dni. Strokovnjaki za drage kamne pravijo, da mu ni enakega na vsem svetu. Tako čiste krvavo rdeče barve, ki se v svetlobi nič ne spreminja, tako prosojnega granata ne izkoplje-	pravega sovražnika, &
jo niti v Indiji niti v Sri Lanki.	vaica vsakdanje čJ°vL^
ne. Nekatere kemik.
znati sprejeti tisto, 1^1 .ea°gibno, in tudi uzreti
<it>iito,.?Pdrost trP,eJnja» ne 1 ^>i & u sPos°bnost razve-I ,°® drobnih stvareh naše I ^njosti.
DL
splet las
rusko m. Ime
novost
letopis
ptici
ujeda
tur.
dvorec
dlaka
mad2.
Mme
DL
ozvezdje
trgatev
kotanja v presihajoča! jezeru
grezllo
drag
kamen
gr.drobi?
ž. ime
oslov
»rocevalec
strup v tobaku
kazalec na sončni uri
DL
gr. muza poezije
kitajsko
»trosili
gotovina
tekmovalni
oder
iglaste veje za pokrivanje kop
rimvaruh
ognjišča
0 L
znojmca
prevratnik
rečna
ladjica
napev
.Plod
kavovca
zbor
omedlevica
pomije
pivo
Sveta
gora
vzdevek
igralca
Polita
vrbov
les
prelaz tez Velebit
pisateljica
Negri
DL
berite
Dolenjski
list
L. MILČINSKI
  1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
Na sledi za izgubljeno umetnino
Orožje ter j
Čezmerno uP°ra. različnejših insekti0 V4! kazalo le za kratek šem časovnem obd° ) sekticidi spremenil1 vega pomočnika u1 rjjf
^ bosta
ultra zvok in laser odkrila fresko Leonarda da Vincija? — Štiri stoletja zazidana — Lesar čisti lesene plastike in katedrale
noga velika dela človekovega genija poznamo danes le po I* v **• Umetnine grških tragedov, arhitektov, slikaijev so izgini-^doh * ^asa’ u totere se je rešilo le nekaj skopih podatkov. Ve,j 0 86 je Pr*mer*l° tudi 2 deli drugih velikanov umetnosti.
kadar se strokovnjakom posreči odkriti izgubljeno let0 • °’ Je to prvovrsten dogodek. Morda bomo prihodnje let	takemu dogodku, ko bomo šteli že štiristo šestdeset
j1*** velikega renesančnega slikarja, kipaija in misleca ^ovn ^ ^*nc*Ja' dobrih štirih stoletjih bomo verjetno Ho u 0 “gledali slavno fresko tega mojstra, delo, ki ga pozna-Po imenu „Bitka pri Angiariju" ter po nekaterih kopijah.
Palači plemiške družine	lotila tega prvovrstnega podviga,
it«.. v [* irpn/>oh ™	pedretti jc odkril dokument, iz
katerega jc razvidno, da je slikar in arhitekt Giorgio Vasari leta 1549 po naročilu toskanskega vojvode preoblikoval in preslikal sejno dvorano v palači. Pri teh delih je
E a mnenju italijanskega stro-ovnjaka Lconardova freska izginila.
Zdaj je tudi bolj razumljivo, kako da sta se pri iskanju izginule umetnine srečala umetnostni zgodovinar in fizik. Če se freska res skriva za Vasarijevimi preobli-kavami, je to mogoče kolikor toliko zanesljivo ugotoviti z
Najbogatejša ležišča granata so 70 kilometrov severno od Prage v bližini mesta Tumov. V tem mestu je tudi sedež mojstrov, ki že od 16. stoletja naprej brusijo dragi kamen in ga vdevljejo v drage kovine. Sprva so delali nakit za češki dvor; granat so nosili ne samo zaradi silne lepote, ampak tudi iz vra-ževerja, saj so menili, da hrani, kamen v sebi čarobno moč, ki stori človeka veselega, hrabrega in odganja žalost. Danes delajo nakit predvsem za izvoz, saj je izredno priljubljen, četudi se cena zanj vrti dokaj visoko.
prepovedali uporab J, vseh ni mogoče, saJ ga kmetijstva brez .^ti, ne moremo več z4*1 zato so strokovnjak ti nova sredstva škodljivih žuželk. & , med žuželkami sami'1^ Thomas EisnerJ, ^ se termiti branijo p $
posebno svojo, na sovražnika, snu ^
ra gibanje sovražna* m -	-	•	r>*0	U>	.A
— TAKOJ ZA UVOD TI POVEM, DA SEM TU ZATO, KER SEM UBIL 2ENO, KI JE SMRČALA.
jeda njihovo kožo ^ no maši pore,	deI
prejemajo preceja ^ Eisner je naredu sov v termitnjaknj' ^ mravljo, kot P*aV*M mu robotku, je ■ # šče in opazoval-	t
Snov, ki so jo t1 na vsiljivca, je v
lirencah se za eno od 6» slik po mnenju ameriSce-htisi?*8 ^ohna Asmusa in itali-Nnr.profesorja 23 zgodovino ? Carla Pedrettija skriva ^ Leonardovo delo.
poz
^riu !** zgodovinarji le ' po i ^ti	Pa	je	ni šc nihče
''.je I srečnežev pred štiristo P? nar(r»e°naJ'd° da Vinci naslikal 12 leta 1504- Del° ^j "?jslce	zmago	florentinske
• m*lansko. Po letu dni >kov* Leonardo iz neznanih
z delom. Od naslikal le sceno
Sfejrfl?!—... ™
ptanietiik giariiu- Po kopijah in df^da ,zasnutkih samega - sklepajo strokovnjaki, freska dolga osem visoka štiri, torej
i ubniK	suri,	lorej
> i(*nia ra?»žnosti kot slavna t ^°vina Xe^erja“. Umetnostni T' '-jJSel °v 1» fi r!5 naiv^fJ1 ?° si edini, da gre za 111. ■ ■ cnoV f $ S^itje , Leonardovih del. kntja^^J % ^j^ freske bi bilo umet-
tako škodljiva in razpadanju.
najmodernejšimi napravami in meritvami, katerim pa je lahko kos le fizik.
Vasarijevo preoblikovanje je bilo namreč zelo temeljito. Zazidati je dal nekaj oken, zamenjal tla, odprl nove prostore in steno, na kateri naj bi bila Leonardova freska, zakril s plastjo opeke in novim ometom, nanj pa naslikal novo fresko.
Ali je Vasari pri svojem delu uničil Leonardovo umetnino? Profesor Pedretti meni, da ne ter
da je	freska	dobro očuvana.
Znano je, da	je Vasari večkrat
opravil podobne posege, a je vedno pazil, da je stare freske očuval. Kasneje so restavratorji odkrili, da je	na stenah neke
cerkve	Vasari	odlično zaščitil
freski Giotta in Masaccia, preden je nanju naslikal svoje.
ULTRA ZVOK ODKRIVA
Vendar bo pot do Leonardove freske, četudi je Vasari svoje dobro opravil, zelo težavna. Najprej morajo seveda zanesljivo ugotoviti, ali je iskana freska res tam, kjer domnevajo.
Fizik Asmus s posebno ultrazvočno napravo „tipa“ v globino stene, podatke pa vnaša v računalnik, ki v svojem spominu skladišči vso neizmerno množino podatkov, na osnovi katerih bo Čez čas lahko izračunati, kaj se skriva v steni.
..Tipanje" v staro steno, kije šc vedno vsa luknjasta od skrivnih prostorčkov in prehodov, je izredno počasno in suhoparno opravilo. Strokovna ekipa v enem dnevu lahko pretipa le 20 kvadratnih centimetrov. Pri tako „pospeše-nem“ delu bo samo ta stopnja iskanja trajala skoraj leto dni.
va za Vasarijevim zidom, bodo restavratorji najprej kos za kosom odstranili Vasarijevo umetnino ter jo prenesli drugam. Sele potem bodo podrli opečnati zid in centimeter za centimetrom očistili grobi omet. Za zadnje čiščenje ometa pa bo priskočil na pomoč laser.
Laserski top je Asmus že večkrat koristno uporabil pri restavriranju umetnin. Z njim je odlično očistil toskansko keramiko, Winschestrsko katedralo lesene plastike muenchenske' cerkve in svinčene sarkofage v Bruslju.
Laserski top, ki ga je v restavratorske delavnice prvi privedel prav Asmus, bo do delčka milimetra natančno izparel ostanke ometa in tako našim očem razkril veliko fresko.
Leonardo da Vinci je poznan ne samo po svojem umetniškem delu, ampak tudi kot iznajditelj in znanstvenik. Za razvoj znanosti je veliko naredil, in če bo zdaj znanosti uspelo iztrgati pozabi njegovo umetnino, se mu bo tako najlepše oddolžila.
Leonardova skica za fresko; hrani jo Kraljeva knjižnica v Veliki Britaniji.
analiziral in pri^
ljivega odkritja
stavi močno P°	Je	stoletja.
insekticidom, s	kiat|	CaiinDJ?hn	Asmus	in	Itali-
Pedretti sta se skupaj
 .  Illlllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllliliiiiiiiii|||||||||||||iii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iii||||||||i
LASER BO IZPAREL OMET
Ko bo raziskovalna skupina ob pomoči računalnika zanesljivo ugotovila, da se iskana freska skri-
h
J
NOVINAR PRED BRLOGOM - Miran Ogrin, novinar Ljub-ljanskega dnevnika, rad zavije v Belo krajino. Na sliki ga vidimo pred ,brlogom* Cajhnovc Anči na Vrtači, ki je bila v prejšnjem stoletju znana kot omjevita romarka. Menda je bila tako huda vernica, da je hodila celo dekana Aleša tožit v Ljubljano k škofu, češ da uči krivo vero.
Slovenija [0 n! avto
V.
LJUBLJANA
Slovenija avto, TOZD SERVIS KRŠKO Krško, Bohoričeva 10,
vabi k sodelovanju
za nedoločen čas več
-AVTOMEHANIKOV
— AVTOELEKTRIČARJEV -AVTOKLEPARJEV
Pofloji:
— avtomehanik s 3-letnimi delovnimi izkušnjami na vozilih Zastava, Skoda, Cimos;
— avtoelektričar s 3-letnimi delovnimi izkušnjami na osebnih vozilih;
— avtoklepar z večletnimi izkušnjami v stroki.
Kot poseben pogoj za vse se postavlja uspešno opravljeno 2-mesečno poskusno delo.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo po pošti oz. naj se osebno zglase v Slovenija avtu — TOZD Servis Krško, Krš^o, Bohoričeva 10, v roku-15 dni po objavi v časopisu.
C
1
i
»Divjaki s®
J
•vi»"*”/ i« r Do'
ponošenih m .j.l* -
strelec Toda ko
niso delava^*' j« " mirljivo znfij1 j o V	S^>tsel
mudoma odr\ stf	.
še na Harr^fV	°‘
hudo nepreV
{o jih j« IM < N
Tomova barka je bila zasidrana v jezeru, dolga sidrna vrv pa se je navijala z ročico, tako da sta dva para rok lahko potegnila težko plovilo proti rečnemu toku. Judita je v kajuti krmarila, medtem ko je Ostrostrelec skozi okna oprezal za nevarnostjo. Ko se je ozrl na jezersko stran, se je pošteno prestrašil. Na drevesu, ki se je sklanjalo daleč nad vodo, je zagledal pol ducata prežečih Indijancev v bojnem naličju, pripravljenih, da se poženejo na splav, “čim -se- približa. »Vlecita!« je zaklical, »vlecita, če vama je življenje drago!«
\
Tom in Harry sta potegnila, kar so jima dale moči, Indijanci pa so zagnali strahovit bojni krik. Toda skočili so prekratko in popadali v vodo. Le poglavar se je oklenil splava, a od padca in udarca je bil ves omoten. Prisebna Judita je izpustila krmilo, priskočila in ga pahnila v vodo. Tačas je prihitel tudi že Ostrostrelec in jo bri potisnil nazaj v kajuto. Kajti že so se razlegli streli, a krogle so deževale le po hlodih in niso nikogar zadele. Barka je'medtem že splavala po jezeru in-kmalu je ta* jadrala izven dosega sovražnikov.
TURISTIČNE
t
Hm
m*
INFORMACIJE
'i
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
VABIMO VAS NA IZLETE:
ORVIETO — RIM — FIRENZE, 4 dni, odhod 18. marca	—
PADOVA — VERONA, 2 dni, ogled kmetijskega velesejma, odhod 18. marca,
PADOVA - VERONA - SIRMEONE, 2 dni, odhod 25. marca
PADOVA - SAN MARINO - RAVENNA 2 dni, odhod 1. aprila
PRODAJAMO:
letalske, železniške vozovnice ter vozovnice za spalnike po domovini in inozemstvu.
ORGANIZIRAMO:
avtobusne in letalske prevoze, izlete, strokovna potovanja ter šolske ekskurzije po domovini in inozemstvu.
POSEBNI IZLETI ZA SINDIKALNE PODRUŽNICE!
POSREDUJEMO: potne liste ZAHTEVAJTE PROGRAME!
Prijave in informacije:
KOMPAS NOVO MESTO, tel. (068) 21-333
^ _________________________________
VERONA - MESTO SPOMENIKOV
Kompas iz Novega mesta priredi 18. marca strokovno potovanje v Verono z ogleaom kmetijskega velesejma Obiskovalci si bodo lahko ogledali najnovejše dosežke s tega področja.
Ne bo pa odveč nekaj besed o samem mestu Veroni, ker bodo obiskovalci sejma imeli dovolj časa za ogled zanimivosti.
Prve podatke o naselbini je zapisal sloviti rimski zgodovinar Plinij' starejši, ki se je tu rodil leta 23 pred našim štetjem. Verona ima za seboj burno zgodovino: gospodarili soji langobar-di, Franki, Francozi in Avstrijci, dokler ni leta 1866 dokončno pripadla združeni Italiji.
Mesto Verona leži na obeh
bregovih reke Adiže. Ima približno 200.000 prebivalcev in je hkrati upravno središče istoime-ne pokrajine. Je pomembno prometno in gospodarsko središče, zlasti znano po odličnih vinih. V mestu je mnogo pomembnih kulturnozgodovinskih spomenikov iz vseh obdobij njegovega razvoja, spomeniki iz srednjega veka pa sodijo med najlepše v vsej Italiji.
Eden najbolj obiskovanih spomenikov srednjega veka je tudi Julijin grob (Tomba di Giulietta). To naj bi bil grob, kjer je pokopana Julija, ki jo je v tragediji-Romeo in Julija opeval slavni angleški dramatik Shakespeare.
SPOZNAJTE SVET Z GENERALTURISTOM!
„GENERALTURIST
LJUBLJANA"
Gospovedska 7 telefoni: (061) 21-908,
21-206
PARIZ:
3 dni z letalom — polpenzioni od 14. 4. do 16. 4. 1978, cena 2.550 din
LEIPZIG :
4 dni z letalom — polpenzioni od 12. a do 15. a 1978 Spomladanski mednarodni sejem cena: 3.450 din
ŠPANIJA:
4 dni z letalom (SEVILJA-KORDOVA-GRANADA) od 28. 4. do 1. 5. 1978 cena 4.800 din
Zahtevajte naše programe: Letovanje v POREČU za 1. maj — 4 dnevni paket Potovanja GENERALTOURS v tujino
Letovanja v GRČIJI IN ŠPANIJI Letovanje ob jadranski obali od PORTOROŽA DO ULCINJA Izleti po domovini.
Organiziramo sindikalne izlete po domovini in tujini po želji naročnikov.
Prodaja mednarodnih in domačih avionskih in železniških kart.
GENERALTURIST
Tako vabi katalog General-turista, in ko ga vzamemo v roke, se ne moremo upreti skušnjavi, da vabila ne bi sprejeli.
V besedi in sliki nas vabijo v dežele Evrope, Severne Amerike, Azije in Afrike.
Vabita nas sončna Španija in Portugalska, vabijo nas holandski tulipani in mlini na veter, Praga in Istanbul, vabi nas morska deklica v pristanišču Kopenhagna. Ko se bomo zazrli v slapove Niagare, nam bo spomin stekel nekaj desetletij nazaj, ko se je naš rojak Nikola Tesla boril z ameriškimi gospodarstveniki, da je postavil elektrarno prav tu na Niagari.
Poleg prog-amov iz kataloga pa je Generaalturist pripravil letovanje v Grčiji, na Evbeji v Styri. Bungalovsko naselje, ki je imenovano po grški boginji Afroditi Afroditina obala, nudi gostom vse udobje in možnost za rekreacijo. Potovanje je kombinirano z letalskim prevozom, avtobusom in trajektom.
SAMO ZA BRALCE DOLENJSKEGA LISTA!
RS>»,:ENJSK, L,ST pripravlja svojim bralcem PRIJETNO PRESENEČENJE ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE.
ber,tetnaslednjo Številko dolenjske-
•>
POTA
m s rn /
'2^
'§
Dežurni
poročajo
BARAKA JE ZGORELA - V nedeljo okoli 2. ure zjutraj je zgorela baraka Jožefe Hudorovac pri Mokronogu. Baraka je že dalj časa -■puščena, kajti Hudorovčeva stanuje na Glajni pri Šentjerneju. Ogenj je hitro zajel poslopje in ga povsem uničil, zgorela pa je tudi manjša baraka v bližini. Vzrok požara še ugotavljajo, medtem ko je materialne škode za 5.000 din.
ŽALOSTNO MUKANJE V MRAZU
Metličani so se prejšnji teden zgražali nad početjem živinskega nakupovalca „Gavriloviča“ iz Petrinja, ki je v torek navsezgodaj kupil na sejmu 12 krav. Tega dne je termometer kazal natanko 12 stopinj pod ničlo, nakupovalec pa je meni nič tebi nič pustil živino privezano na sejmiščnem prostoru, ne da bi se pobrigal za prevoz. Tja do 23. ure zvečer se je slišalo žalostno mukanje krav, ki so v mrazu in brez mrvice hrane čakale nadaljnjo	usodo. Za takšno
dejanje, pa čeprav je bilo jasno, da bo živina končala v „Gavrilovičevi“ klavnici, so metliški miličniki predstavnika iz Petrinja prijavili občinskemu sodniku za prekrške.
JE KAJ TRDEN LED? — Na to vprašanje iščejo odgovora , junaki" na našem posnetim, ki je bil narejen pred kratkim pri mostu čez Mimo ob nekdanji žagi v Dolenjem Boštanju. Mirna je namreč zamrznila. „Ko bi le še bolj,“ pravijo tamkajšnji prebivalci, ki se že bojijo hoje preko odsluženega lesenega mostu (v ozadju).
„Mala ustava” odkrila veliko težav
Veliko samoupravnih aktov ni bilo sprejetih pravočasno, niti niso usklajeni z novim zakonom o združenem delu — Družbeni pravobranilec samoupravljanja bo dobil „pomoč" — Lani so v njegovo pisarno „zašli" le trije predstavniki
delavskih kontrol
Slaba
propaganda
Za prejšnji četrtek sklicana 2. seja koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu in narkomaniji je ostala zgolj pri napisanem vabilu, če izzvza-memo „neuradno“ diskusijo peterice navzočih (vabljenih 13 članov), ki jim, povsem jasno,
, 'i vseeno, kako se obnašajo nekateri člani Pa vendar nekaj besed iz razgovora:
Navzoči so bili mnenja, da bi kazalo sedanji odbor razširiti s še nekaterimi predstavniki, tako tiska, JLA in še koga. Nadalje je bil govor tudi o rezultatih ankete izvedene na osnovnih šolah Črnomelj in Dolenjske Toplice. Številke kažejo, da kar 56 odstotkov učencev uživa alkoholne pijače, ki jim jih dajejo starši(!). Podobna skrb naj velja tudi preprečevanju kajenja, redvsem po šolah. Danes, ko je okoli 60 odstotkov vsega prebivalstva kadilcev, ko smo Jugoslovani na neslavnem tretjem mestu v Evropi po količini zaužitega čistega alkohola na prebivalca, bi morah prav takšnim odborom dajati čimveč podpore, tudi novomeškemu, čeprav nekateri člani s svojim obnašanjem (to je pokazala udeležba) delajo za to prepričanje slabo propagando.
B.B.
Poldrugo leto delovanja družbenih pravobranilcev samoupravljanja je za nami, prvo celoletno poročilo tega organa za območje Črnomlja, Metlike, Novega mesta in Trebnjega pa luže, daje bilo dela v obilju. Brez kršitev in težav pač nikjer ne gre in precej izmed 190 tozdov in ozdov ter 130 večjih ali manjših delovnih skupnosti na tem območju, se je znašlo na „čmi“ listi.
Nekaj najznačilnejših težav samoupravljanja je opozoril tu
in „grehov“ po posameznih področjih: veliko je število organizacij ah delovnih skupnosti, ki samoupravnih aktov v skladu z novim zakonom o združenem delu niso sprejemale pravočasno in v popolni ter pravilni obliki. Posebno velja to za akte o skupnem prihodku in dohodku, čistem dohodku in delitvi. Zaradi tega je družbeni pravobranilec samoupravljanja poslal občinskemu sindikalnemu svetu dolenjske regije pregled potrebnih aktov in njihovo okvirno vsebino, to pa je bilo kasneje razdeljeno vsem podjetjem kot pripomoček.
Največ prostora pa poročilo namenja stanju pri uresničevanju samoupravljanja in upravljanja družbene lastnine. Tako je skupna komisija samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodkov in osebnih dohodkov storitvene obrti SRS izrekla opomin Brivsko-frizerske-mu podjetju Črnomelj, ker je povsem napačno izračunalo obrazec za dogovorjena sredstva osebnih dohodkov, opomine sta dobila tudi Krojaško podjetje Trebnje, kjer je znašal najnižji poprečni osebni dohodek le 91 odstotkov glede na merila sporazuma in so napačno vpisali dogovorjena sredstva za OD, ter Čevljarsko podjetje Planina Črnomelj zaradi podobnih napak. Družbeni pravobranilec
di na poslovanje tozda Gradbeništvo in stranski obrati DO No-vograd, ki se že dve leti koplje v izgubah. Pripravili in sprejeli so sicer sanacijski program, vendar ga niso izpeljali v celoti. Zaradi tega je bil podan predlog, da se za ta tozd imenuje začasni
organ, odstavijo pa poslovodni in samoupravni organi.
To je le nekaj izmed množice opisanih primerov. Mnogo pa je bUo tudi delavcev (254), la so v pisarni družbenega pravobranilca samoupravljanja iskali napotke in pravne nasvete. Zanimivo,
da so bili od navedenega števila le trije predstavniki delavskih kontrol. Seveda pa takšno „za-nimanje“ za enega samega družbenega pravobranilca samoupravljanja pomeni veliko dela in prav zaradi tega bo že letos imenovan tudi njegov namestnik. Mar to pomeni, da lahko ob koncu letošnjega leta pričakujemo še daljšo listo „grešni-
kov“?	B.	B.
Drst podusti pod reflektorji
Letos temeljita meddružinska čuvajska služba ob drsti podusti pri Dolenjem Boštanju
Drst podusti v reki Mirni pri Dolenjem Boštanju povzroča ribičem sevniške družine heroja Maroka vsako pomlad nemalo težav. Gomazenje stotine rib v ljubezenskem zanosu s pravcato strastjo vedno znova priteguje krivolovce, ki ob dobri drsti z golimi rokami v kratkem času poberejo iz vode na desetine rib.
seveda ni vsa škoda, je še na ikrah, ki jih
To škoda
potacajo ti samozvani ribiči med kamenjem. Ribiči že vrsto let skrbijo za čuvajsko službo, dostikrat je bila potrebna pomoč miličnikov. Na kraju so sevniški ribiči že pred časom ugotovili, da se ne trudijo le zase. Akcija plombiranja podusti za hrbtno plavut -opravila jo je ribiška zveza Slovenije — je te domneve potrdi-
Dve žrtvi, dva značilna vzroka
Zaporne kazni za Andreja Hauptmana in Franca Radanoviča, ki sta lani povzročila dve prometni nesreči — Vzroka: vinjenost in neprevidno prehitevanje
Minuli teden sta se pred senatom novomeškega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval Janez Kramarič, zagovarjala 25-letni Andrej Hauptman iz Stične, krivec prometne nesreče lanskega julija pri Otočcu, in Franc Radanovič iz Vrhja pri Brežicah, ki je septembra zakrival nesrečo na cesti pri Krakovskem gozdu. Obema je senat izrekel zaporne kazni.
Hauptman je 22. julija vozil injeno družbo treh sovrstnikov iz Trebnjega na Otočec, še med potjo pa so se ustavili vtreh gostilnah. Z več ko 100 km hitrosti na uro so nato oddrveli na „končno“ postajo.
Toda vinjenost in prevelika hitrost sta naredila svoje: vozilo je med potjo v ovinku pričelo zanašati, končalo pa je po 14 metrov dolgem skoku nad strmim pobočjem nad Krko; avtomobil je trčil v dvojni telefonski drog, ga prelomil in obstal na strehi. Posledice nesreče so bile hude: Hauptmanov sopotnik Darko Markovič je čez štiri dni v bolnišnici podlegel poškodbam, nedtem ko so voznik, Miro Novak in Franc Kirn utrpeli hude poškodbe.
Analiza krvi je pokazala pri Hauptmanu 1,64 promila alkohola, sodišče pa je ugotovilo, da je prav vinjenost neposreden vzrok za nesrečo. Zaradi tega je Hauptmana, ki je bil zaradi podobnega prekrška,
mesecev zapora, ki še ni pravnomočna, pa mu je senat olajševalno štel njegovo nekaznovanost, nezavestno malomarnost in pomoč pri nesreči.
vendar ne s takimi posledicami, že kaznovan, obsodilo na leto in šest mesecev zapora, hkrati pa mu je prepovedalo voziti avto za 2 leti. Pri sodbi, ki še ni pravnomočna, je senat upošteval težo dejanja in obsojenčevo zavestno malomarnost, na drugi strani pa njegovo priznanje in obžalovanje ter pozornost do svojcev umrlega.
Enako hude posledice je imela nesreča, ki jo je povzročil Franc Radanovič. 22. septembra je vozil tovornjak s prikolico proti Zagrebu, v Krakovskem gozdu pa se je odločil za prehitevanje	„prikoličarja“.
Takrat je pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom Branko Radonjič. Navzlic poskusom preprečiti nesrečo, je prišlo do trčenja. Voznik osebnega avtomobila je bil na mestu mrtev, medtem ko je njegova žena Cecilija dobila hujše poškodbe.
Radanovič je	na obravnavi
dejanje priznal, pri izreku kazni, 10
DOBRODOŠLA
POMOČ
Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je te dni izdal knjižico pod naslovom ,.Družbena samozaščita v cestnem prometu". V nasprotju z ostalo podobno ..literaturo'1 pa ne vsebuje le golih podatkov in dejstev, marveč daje tudi napotke za organizacijo službe notranje kontrole. Še posebej bo to dobrodošlo podjetjem, ki opravljajo javne in druge prevoze.
V knjižici najdemo med drugim vzorčni osnutek pravilnika o delovanju notranje kontrole, teze za samoupravni predpis s tega področja, kot tudi kopico ostalih zanimivosti, ki bodo, vsaj upamo, pomagale 6.000 organizacijam (toliko jih je knjižico prejelo) pri njihovem delu. Rezultate bomo videli na cestah."
la: ribe, ki so se drstile pod jezom v Dolenjem Boštanju, so ujeli od Brežic do Litije; po vsej verjetnosti bo prišlo tudi še kakšno poročilo od drugod. Tako tudi vse sitnosti nehvaležnega čuvanja drstišča ne morejo pasti le v breme sevniških ribičev.
Letošnjo zimo sklenjeni dogovor med šestimi družinami od Zasavja do Brežic predvideva dežurstvo čuvajev iz vseh teh
Povzročil nesrečo, ne da bi vedel
Leto in 2 meseca zapora za Dušana Muellerja
24-letni Dušan Mueller iz Črnomlja je v predlanskem februarju peljal osebni avtomobil iz Ljubljane proti Zagrebu. Ura je bila 20.15, ko se je na poljanskem klancu odločil za prehitevanje kolone.
Potem ko je Mueeller že zavil prek nepretrgane črte cestišča, je nasproti z osebnim avtomobilom pripeljal Mihael Mikec in da bi se umaknil trčenju, zavil na desni rob ceste. Pri tem je zapeljal na bankino, od tam pa je avto zaneslo v nasproti vozeči avtobus. Trčenje je bilo silovito: v nesreči sta voznik Mikec in njegov 10-letni sin Marjan izgubila življenje. Mueller je peljal naprej, ne vedoč za nesrečo, ki jo je zakrivil. Sele naslednji dan je za to zvedel od miličnikov, ko so ga prijeli.
Vse navedeno je ugotovila preiskava in obravnava pred kratkim na novomeškem okrožnem sodišču. Ob upoštevanju hudih posledic nesreče, kot tudi obtoženčevega priznanja, da se spominja usodnega prehitevanja, mu je senat izrekel kazen enega leta in dveh mesecev zapora, ki pa še ni pravnomočna.
DUHOVI NA POKOPALIŠČU? — Novomeščan Viktor Vovko je v noči na 22. 2. pustil pri mrliški vežici na pokopališču v Ločni kolo. Ko se je potem naslednjega dne vrnil in se hotel s kolesom odpeljati, je opazil, da slednjega ni več. So bili na delu duhovi, ali pa „neustrašen“ zmikavt? Odgovor bo dala preiskava.
družin. Prastaro ,junačenje“ fantov ob drstenju — med obema vojnama niso manjkale niti ženske - povzroča ribičem še druge stroške. Ribiške družine so se po ključu vodnih površin svojih lovišč obvezale prispevati denar za številne reflektorje. Z njimi nameravajo v času drsta noč od jezu do izliva v Savo spremeniti v dan. Pred drstjo bodo ribiči tudi počistili obrežje. S postajo milice nameravajo vzdrževati UKV zvezo. Ukrepi so videti drastični, vendar ne gre drugače, če nočejo, da bi ribe nosili
izrCke-	A.Ž.
LANI 13 MRTVIH MED ZAPORNICAMI
Medtem ko v lanskem letu nismo beležili nobene, večje železniške nesreče, pa se je povečalo število nezgod na prehodih čez tire. Tako je v lanskem letu izgubilo življenje 23 ljudi, 22 pa jih je bilo huje ali lažje poškodovanih. Najbolj pa ob tem zaskrbljuje podatek, da je bila večina žrtev (13) na prehodih, zavarovanih z zapornicami in da glavnega krivca nesreč največkrat najdemo prav v cestnih uporabnikih. In še en zanimiv podatek: število smrtnih žrtev zaradi neprevidne hoje po železniški progi se je v primerjavi s predlanskim letom (22 mrtvih), zmanjšalo v letu 1977 na 14.
Najprej skozi sindikalno »rešeto”
Ko na drugem mestu pišemo o lanskoletnem „poslo-vanju“ družbenega pravobranilca samoupravljanja, je treba v isti sapi pokazati tudi na nekatere ugotovitve iz dela novomeškega sodišča združenega dela. Marsikatere kažejo, da je led ponekod že prebit.
V prvi vrsti gre pozdraviti vse večjo aktivnost sindikatov pri reševanju spornih zadev. Medtem ko se predlani sindikalni predstavniki obravnav pred sodiščem skorajda niso udeleževali, se je ta podatek lani bistveno spremenil. Tako sindikati in njihovi organi v večini primerov obravnavajo sporne zadeve že „doma“ in hkrati dajejo tudi mnenja in priporočila, kasneje pa tudi aktivno sodelujejo v samem postopku. Povsod pa se najde kakšna črna ovca. Ponekod, žal, sindikatu še vedno odrekajo vlogo, ki jo ima po ustavi in zakonu. Znan je celo primer, ko je bil sindikat ob tem, ko se je zavzemal za pravice delavcev glede delitve osebnih dohodkov, odpravljen z enostavno izjavo, da se ga (sindikata namreč) to prav nič ne tiče in da je to stvar poslovodnih	organov (H).
Nekatere organizacije pa so šle celo tako daleč, da delavčevega zahtevka za varstvo pravic sploh niso obravnavale v zakonitem roku ali pa so to storile, vendar delavcu niso izročile nikakršnega pismenega odpravka ali odločbe. Slednjemu tako pač ni preostalo drugega, kot da je pravico iskal pred sodiščem.
Omenimo še eno zanimivo ugotovitev sodišča združenega dela. Vse od začetka njegovega delovanja ni bilo niti enega postopka o sporih iz kooperantskih odnosov, čeprav je znano, da težave na tem področju so. Verjetno ni vsem znano, da so prav v okviru teh odnosov zasebniki-kooperanti po svojem položaju glede izvrševanja in uresničevanja samoupravnih pravic izenačeni z delavci v tozdih. B q
TRADICIJA JE OBVELJALA
Nekako nepisano pravilo je, da konec februarja mine na naših cestah skorajda brez hujših prometnih nesreč. Tako kaže statistika, da je v zadnjem februarskem tednu v zadnjih petih let umrlo „vsega“ 33 ljudi, medtem ko jih drugače toliko tudi v sedmih dneh.
Tradicija je tudi letos obveljala: na slovenskih cestah je zadnje dni februarja umrlo pet ljudi, od tega nihče na Dolenjskem. Še več; iz pisarne novomeške UJV smo za prejšnji teden dobili obvestilo o samo dveh prometnih nesrečah, in sicer brez hujših posledic.
OBSTAL NAD POTOKOM -Prejšnji četrtek okoli poldneva je Novomeščan Marjan Sitar vozil avtobus „Goijancev“ od Zbur proti Smarjeti, v Radulji pa mu je nasproti pripeljal z neprimerno hitrostjo avtomobilist Roman Lesjak. Potem ko je slednji močno zavrl, ga je pričelo na spolzkem cestišču zanašati, enako pa tudi Sitarja, ki se je hotel ogniti čelnemu trčenju. Zaneslo ga je v desno, pri tem pa je podrl tri cestne kamne in s prednjim delom avtobusa obstal nad potokom. Materialno škodo cenijo na 30.000 din.
S TRAKTORJEM CEZ NOGO -Srečko Mihelič iz Sodevcev je v soboto dopoldne vozil traktor od Kota proti Staremu trgu. Nekje pri Prelesju mu je nasproti pripeljal
osebni avtomobil, zato se je Mihalič umaknil na skrajni desni rob ceste, pri tem zapeljal na kup gramoza, kjer pa mu je počil jermen na motorju. Zlezel je s traktoija in si ogledoval okvaro, ko se je traktor sam od sebe premaknil in s prednjim kolesom zapeljal čez Mihaličev© nogo. Vse se je končalo z mavčno oblogo.
16
DOLENJSKI LIST
Stran uredil: BOJAN BUD JA
(1490) - 2. murca 1978
EETRTKOV INTERVJU
Večji del od honorarjev
Prijava davkov od skupnega dohodka občanov ob začetku leta je vselej v središču javne pozornosti. Januarja so morali tudi občani delati zasebne bilance zaslužka in vlagati prijave na davčni upravi. Kaj je davkarija ugotovila do izdaje začasnih odločb o odmeri, je povedal Milan Jakopin, načelnik davčne uprave v Novem mestu:
»Prejeli smo 750 prijav, kar je skoro petkrat manj kot lani, ko smo imeli okrog 3500 prijaviteljev. Vzrok za to je v večjih olajšavah, saj je znašal v preteklem letu neobdavčeni del skupnega
Milan Jakopin: „Lani je davkarija vrnila 380.000 din preveč vplačanih akontacij**
dohodka 110.000 dinarjev, leto dni prej pa samo 70.000 din. Taka razlika je nastala predvsem zato, ker smo uskladili davčno politiko z drugimi republikami.**
— Kolikšen je bil najvišji prijavljeni dohodek v naši občini in kako so občani sploh lahko toliko zaslužili?
»Najvišja prijava je znašala 320.000 dinarjev. Gre za inženirja tehnične stroke, ki je prijavil tak zaslužek, vendar je komaj tretjino tega zaslužil z rednim delom, vse ostalo pa z dodatnimi zaposlitvami. Tudi sicer ugotavljamo, da so občani s honorarnim, pogodbenim in dodatnim delom ustvarili večji del visokih zaslužkov. Komaj 10 odst. prijav je bilo takih, kjer je osebni dohodek izkazan samo z rednim delovnim razmerjem.**
- Prijave so eno, odmera pa drugo. Koliko občanom je bil davek dejansko odmerjen in kolikšen dohodek pomeni to za občino?
„Od 750 prijav je bil davek odmerjen samo 190 ob-čanovm, vsi drugi so zaradi olajšav izpadU. Če povem spet primero z lanskim letom: za odmero smo izdali okrog 800 odločb. Letos bomo vsega skupaj dobili iz tega naslova približno 500.000 dinarjev, občinskemu proračunu pa bo od tega ostala samo polovica.“
„Če gre za tako majhna sredstva v primeri z večmi-lijardnim proračunom, ali se sploh izplača toliko pisarije?
,,Ta davek kot vir občinskega proračuna sploh ni pomemben. Tudi mi ugotavljamo, da je tovrstna dajatev občanov izgubila pomen.**
- Kako je z akontacijami? Jih boste še odmerjali med letom?
»Akontacijo na davek iz skupnega dohodka občanov za leto 1978 bomo zahtevali le od tistih, pri katerih je osnova za odmero davka v preteklem letu znašala nad 400.000 dinarjev. Povedal bi še, da smo lani vrnili občanom 380.000 dinarjev preveč vplačanih akontacij. Nekaj smo vrnili na zahtevo strank, nekaj po uradni dol-žnosti.**
- Kakšni pa so bili zaslužki obrtnikov?
„Oddanih je bilo 627 obrtnih prijav, iz katerih je moč ugotoviti, da so prijavili za 18 odst. večji dohodek kot pred letom dni. Nekateri obrtniki kovinske in plastične stroke so prijavili tudi čez 1 milijon dohodka, vendar bodo od tega tri četrtine dali za razne družbene obveznosti, ena tretjina tega pa ostane za njihove potrebe. Med letom sicer vrtijo znatna sredstva na svojih žiro računih, toda ko pride do obračuna in poravnave obveznosti, ne gre za kdove kako 'isoke ostanke dohodka.**
R. BACER
ZA MALICE POSKRBLJENO — Sindikalne organizacije v kolektivih so poskrbele, da imajo zaposleni na voljo topel obrok hrane, ponekod pa tudi kosila in jedi po izbiri. Posnetek je iz Novolesove menze, kjer tudi sicer lepo skrbijo za družbeni standard zaposlenih. (Foto: R. Bač er)
Še vedno je čas za spremembe
Občinska kandidacijska konferenca sprejela kandidatne liste — Janko Goleš soglasno izvoljen za mandatarja za sestavo novega izvršnega sveta
V dosedanjih enoletnih predvolilnih pripravah, kamor je šteti evidentiranje, je prišlo na spiske možnih kandidatov 3793 občanov, od tega 31 odst. žena.
Na 73 zborih občanov v krajevnih skupnostih na območju novomeške občine je bil dober obisk, razprava pa je pokazala, da so krajani odgovorno in zavzeto tehtali imena možnih kandidatov za marčevske volitve. V 31 krajevnih skupnostih bodo volili 172 delegacij, imajo pa 1720 kandidatov, medtem ko imajo v združenem delu v 104 delovnih organizacijah na spisku možnih nad 3500 kandidatov.
Velika večina krajevnih skupnosti in v tozdih se je odločila za odprte kandidatne liste, da je na izbiro več kandidatov, kot pa jih je potrebno izvoliti, medtem ko so v 4 krajevnih skupnostih in tudi v nekaterih kolektivih sprejeli zaprte kandidatne liste. Taka odločitev je na srečo izjema, ne pa pravilo.
Temeljna kandidacijska konferenca, na kateri je bilo navzočih 192 delegatov, se je s 191 glasovi na tajnem glasovanju izrekla za predlagano listo kandidatov za družbenopolitični zbor domače občinske skupščine. Prav tako so potrdili doslej evidentirane kandidate za družbenopolitični zbor skupščine SRS. V zveznem zboru naj bi Novomeščane zastopal le Bogdan Osolnik, medtem ko je za republiški zbor veliko več kandidatov, kot bo prostih mest.
Konferenca je glasovala tudi za predlog SZDL naj bi postal
31 mandatar za sestavo novega
. Glede informiranosti delegatov, priprave gradiv, kvalitete gradiv ^stanovanjska skupnost lahko za zgled — To pričata tudi delovno Poročilo za preteklo leto in program za leto 1978, o čemer je tekla Prava na petkovem zasedanju stanovanjske skupščine.
Ob dejstvu, da
ro,. -j—.-, v«, je na pod-stanovanjske gradnje leta vsestranski napre-vih ’ ^ re(*a *n veliko otiplji-rezultatov, pa so na skupšči-tudi na najbolj znova ^e> ° kaaterih vedno jemnl. sPre8°vorijo. Nespre-vom 0’ nerazumljivo, neodgo-da •0 družbeno škodljivo je, 97 -■ lani dograjenih samo 2<!n	stanovanj,	pač	pa
milij ^.^bnih hiš, ob tem ko gradn™’, namenjeni blokovski jo 0vy čakajo. Prav tako čaka-
Turi-an* na nova stanovanja. vzdr* ^fdstva za investicijsko riSčen VanJe stavb niso bila izko-izvajafrj Pr®dvsem zato ne, ker
^i«ihi™oreioop'*,i“
mo / ^ letos tako kasni-vani ^dnjo družbenih stano-ročJ’ Slede tega v srednje-01 planu v zaostanku že za
33 odstotkov. Delegati so zahtevali, naj o tej problematiki razpravlja občinska skupščina, prav tako pa vodstva družbenopolitičnih organizacij.
V letošnjem letu bodo
sredstva stanovanjskih skladov usmerjena spet predvsem v družbeno usmerjeno gradnjo. V planu je dograditev 203 blokovskih stanovanj in 225 zasebnih hiš. Razen tega bodo šla znatna sredstva za komunalno opremljanje stavb in zemljišč, da bi v bodoče gradnja na večjih kompleksih stekla hitreje.
je 0J, y Atestu ni gradbenih lokacij, &asi0 f Stopič v zadnjih dveh letih , sodob- Ve.Uko novih Vse s° videti ° ®ralene> niti najmanj jim ni CminL,. .st?J’e na vas*- Med Jlcami in Stopičami je že nov° naselje takih hiš.
samo moderne hiše
Kandidature sprejete
Na četrtkovi temeljni kandidacijski konferenci v Novem mestu je bila izglasovana kandidatna lista za družbenopolitični zbor občinske skupščine. Na volitvah bodo za ta zbor kandidirali:
Vinko Bambič
— predsednik občinskega odbora ZZB NOV; Franci Borsan — sekretar občinskega komiteja ZK; Branka Bukovec — sekretarka občinskega komiteja ZSMS; Uroš Dular — predsednik občinske konference SZDL; Bojan Fink - predsednik občinske konference ZSMS; Boris Gabrič — direktor združenih osnovnih šol Novo mesto; Dragica Galič
— tajnica kluba samoupra-
vljalcev; Jože Kukec -namestnik sekretarja komiteja ZK; Ludvik Mežan -Kmetijska zadruga Novo mesto; Ivan Novosel - IMV; Bogdan Osolnik — zvezni funkcionar; Dragica Petrič — Zdravstveni dom, Novo mesto; Marija Rus — Ljubljanska banka; Maijan Simič - predsednik občinske skupščine Novo mesto; Ivan Slapnik - predsednik občinskega odbora ZRVS; Jože Škufca — pedagoški svetovalec; Julij Stem
- tajnik samoupravne stanovanjske skupnosti; Jože Udovč — Novoteks; Janez Zafred — direktor eko-nomsko-administrativnega šolskega centra; Stane Žunič
— GG Straža.
NOVI PREDSEDNIK: STANE 2UNIČ
Na ponedeljkovi letni lonferenci občinskega sveta Zveze sindikatov v Novem mestu so med drugim razre-31i dolžnosti predsednika Franca Borsana, ker je postal sekretar komiteja ZK, na njegovo mesto pa izvolili Staneta Zuniča, inženirja gozdarstva. Doslej je bil zaposlen pri GG Straža, v minuli mandatni dobi pa je bil Stane Žunič tudi podpredsednik novome&e občinske skupščine. Dolžnost predsednika občin&e sindikalne organizacije bo od 1. marca dalje opravljal profesionalno.
izvršnega sveta Janko Goleš, direktor splošno kadrovskega sektorja iz Novolesa, prav tako pa potrdila kandidature za ostale vodilne funkcije v občini in republiki.
Kot je dejal predsednik občinske konference SZDL Uroš Dular, pa je še vedno čas predlagati spremembe za vodilne funkcije, vendar je potrebno s predlogi pohiteti.
PREDLOG ZA UKREPE V NOVOGRADU
Ker je v Novogradovem tozdu Gradbeništvo s stranskimi obrati v zadnjih dveh letih prišlo do izgube, so pa tudi neurejeni odnosi in vrsta pomanjkljivosti, je družbeni pravobranilec	predlagal
občinski skupščini, naj ukrepa. Predlog je za ukrep družbenega varstva z imenovanjem začasnega organa. Podoben primer rešitve kot v Dominvestu.
Kadar se kaj gradi, načrtuje, imajo občani večkrat pametne predloge, zasnovane na dolgoletnih izkušnjah, pa ne uspejo. Strokovne službe zagovarjajo nasprotna stališča in tem, kajpada, verjamemo, da so poiskali najboljše rešitve. Mar res?
Težko razumljivo
Iz nekaj naših primerov je moč sklepati, da ni vedno tako. V Birčni vasi so krajani predlagali gradnjo novih hiš na slabših in za kmetijstvo manj primernih zemljišč, strokovnjaki Dominve-sta pa so določili parcele za hiše na najlepših njivah.. Take odločitve strokovnih služb Birčenčani še zdaj ne razumejo.
Ko so gradili novi cestni odsek skozi Žabjo vas, so domačini predlagali, naj ure-de križišče v podvozu neke vrste pentljo, pa njihovega predloga niso vzeli resno. Ta cesta še ni pol leta odprta, že se sliši tudi iz strokovnih krogov, „da bi bilo bolje prometni vozel razrešiti v nivojih," kot se izražajo.
V Bučni vasi so lani dokončali vodovod do Daljnje-ga vrha. Tri leta so ljudje gradili, kopali, vlagali denar. Zdaj komunalci pripravljajo zemljišče za novi vodovod, ki bo šel večinoma zraven stare trase. Tudi na Daljnem vrhu je že rezervoar, pa bo potreben še eden. ,AH se ne bi dalo pomeniti in graditi skupaj en sam vodovod z večjimi cevmi? “ sprašujejo občani in odkimavajo z glavami nad takim gospodarjenjem. Za posameznika in skupna družbena sredstva bi bilo smotrneje in ceneje, če bi se včasih ravnali po zdravi kmečki logiki
R. BAČ ER
Ne ho šlo nič več po domače
V zboru krajevnih skupnostih že ob osnutku odloka o vodni preskrbi cela vrsta pripomb
Ob osnutku odloka o oskrbi naselij z vodo, ki je ob tej priložnosti prišel delegatom v roke, je bilo slišati dve plati. Delegati iz terena so menili: »Ni pravično, kar je predlagano v gradivu, naj bi komunala v bodoče pobirala prispevke od novih prildjučiteljev na vodovodno omrežje. Veliko smo sami delali, ponekod tudi skoro vse sami plačali, zato bi morali vsaj del sredstev dobiti vrnjenih.**
jlenarja ni mogoče porabiti
Vsakično ugotavljanje istih stvari postaja moreče — Potrebni so ukrepi, da bi gradnja   	družbenih	stanovanj	napredovala hitreje, ker močno kasnimo
Po drugi strani je predstavnik komunalne organizacije navedel vrsto tehtnih dokazov, daje potrebno na področju vodovodov in preskrbe z vodo narediti carski rez glede reda. Vasi ali krajevne skupnosti so doslej same gradile vodovode, ki niso bili niti strokovno tehnično prevzeti, medtem ko je komunala skrbela za nekaj glavnih vodovodov v občini. Ko pa so pregledali tudi manjše in vaške vodovode, so pri petih ugotovili tako stanje, da bi jih za gotovo zaprli, če bi jih lovila sanitarna inšpekcija.
Dogaja se tudi, da na podeželju zasebniki, predvsem viken-
ZADOLŽITVE
SPREJETE
23. februarja se je sestal komite občinske konference ZK v Novem mestu in sprejel akdjski program dela za prvo polletje 1978 in zadolžitve posameznih članov komiteja in konference. Pregledali so zaključni račun za leto 1977 in razpravljali o idejnopolitičnem izobraževanja V glavnem je bila ta seja priprava na občinsko konferenco, ki je bila sklicana za 28. februar.
OTROŠKO VARSTVO PRED NOVO SEZONO
V ponedeljek, 27. februarja, seje sestala skupščina skupnosti otroške-
fi varstva in sprejela poslovno poroto za preteklo leto in predlog aneksa k samoupravnemu sporazumu za srednjeročno obdobje ter za uresničevanje načrtov otroškega varstva v letu 1978. Glede presežkov sredstev iz preteklega leta, za katere je bilo predlagano, naj bi jih vse skupnosti dale za dokončanje gradnje muzeja NOB, stališče ni bilo sprejeto. Delegati so menili, naj o tem hkrati z aneksom razpravljajo in odločajo v združenem delu.
darji, ograjujejo studence in iz njih delajo črpališča za vodovode v lastne stavbe. Prava zmeda je tudi pri hidrantih. Ob pogostnem prekopavanju cest in gradnjah jih prekrijejo, zasujejo,
sled za njimi pa se izgubi. Trenutno je v občini okrog 600 hidrantov brez oznake.
T a odlok bo v javni razpravi do 10. marca, medtem pa bodo pri spornih točkah lahko prišli do skupnih in sprejemljivih stališč. Odlok je vsekakor potreben, kajti doslej smo se glede tega ravnali po 14 let starih predpisih, nastalih v času, ko je bila vodovodna gradnja na podeželju šele na začetku poti.
Novomeška kronika
JUG GA JE VZEL - ..Matija led razbija, če ga ni, ga naredi," je pregovor, ki se je letos spet izkazal za pravega. Po hudem mrazu je prav 24. februarja nastopila odjuga. Sneg je vidno jemalo, tako da so v dveh dneh ostale le tu in tam manjše bele zaplate.
SESTANKARSKI TEDEN - Pretekli teden je bil z zasedanji in sestanki na občinski ravni ko bogat, da nekaterim vidnejšim funkcionarjem niti teoretično ni bila možno biti na vseh sejah. Kljub vsemu pa nikjer ni bilo nesklepčnosti.
BOLJ Sl KRUH - Odkar so začeli v novomeški pekarni delati drugačne navadne štruce belega kruha, so stranke s kakovostjo bolj zadovoljne. Pač pa so pritožbe, da so žemlje trde že takrat, ko jih v trgovini kupiš.
TRIJE DEČKI, ENA DEKLICA - Minuli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Bon z Zagrebške 6 a - Petro: Romana Jamnik iz Ulice Majde Sile 21 -Gregorja; Vera Zadravec iz Ragov-ske 7 - dečka in Jožica Krevs iz Ulice like Vaštetove 16 - Marjana.
ODJUGA NA TRŽNICI - V ponedeljek, 27. februarja, je bila novomeška tržnica veliko bolj živahna kot prejšnje krati. Odjuga je povzročila, da je bilo med prodajalci
spet več domačih kmetic, prodajale pa so razen jajc, smetane in sirčkov še radič in motovilec na merice po 8 do 10 din ter precej šopkov pravih pomladnih rož. Razen teloha, ki že pojenjuje, je bilo dobiti zvončke in mačice. Stalne stojnice s sadjem in zeleiyavo so bile kot običajno dobro založene, le da tu še ni zaslediti odjuge pri cenah. Suha roba, konfekcija in usnjena galanterija pa so bile dobro zastopane. Pomaranče so bile po 11 do 16 din, jabolka po 10 do 15 din, banane po 12 din, čebula po 8,50 din itd.
Ena gospa je rekla, da je novomeška izobraževalna skupnost edina v Sloveniji, ki še nima šole v naravi, pa se tudi nič ne briga, da bi jo dobila ...
17
DOLENJSKI LIST
-(1490) - 2. marca
uredila: Rlfl BACER
BREŽIŠKE VESTI
DOLENJSKI KST
(1490) - 2. marca
Po osnovnih partijskih organizacijah v občini so že stekle akdje, s katerimi se te odzivajo pozivom občinske konference in „Komu-nista“ k razgibanosti v predkongresnem obdobju. V januarju spreti programi spodbujajo aktivnost komunistov v združenem delu, v ajevnih in interesnih skupnostih. odveč) če se tudi sindikat in Akcija ,.Človek, znanje pro- mladinska organizacija pridru-
jeti
kra
duktivnost" naj bi dala čimveč dobrih gospodarskih rezultatov, saj je prav to za nadaljnji razvoj občine izredno pomembno. Ne bi se smeli sprijazniti z zaostajanjem. Potemtakem ne bo
SVINJEREJA SPET V OSPREDJU
Tozd Kooperacija pri brežiški Agrarii pripravlja za letos razvojni program za vzrejo 5000 prašičev. Kooperacijske vezi bo torej razširila in omogočila kmetom donosnejše vključevanje v to. smer. Za tekoče leto predvideva Tozd Kooperacija tudi povečan odkup mleka, vendar to ne bo šlo tako skokovito navzgor, kot so predvidevali. Ovire so v neurejenih tržnih razmerah, kmetje pa negodujejo tudi zaradi zaostankov pri izplačevanju premij. Marsikdo si zaradi tega ne prizadeva povečati oddaje mlela.
Za letos napovedujejo v brežiški občini tudi več hektarov novih nasadov. Na novo bo osnovanih štiri hektare jablan, dva hektara hrušk, dva hektara višenj, dva hektara breskev in en hektar jagod. V poljedelstvu pa bodo kmetovalci nadaljevali s širjenjem nasadov krmnih rastlin, z gojitvijo visokorodnih sort pšenice in koruze ter začeli zasajati nove površine s krmo za prašiče.
žita kritičnemu presojanju razvojnih programov, kadrovskih načrtov in zavzetosti kolektivov za njihovo uresničevanje. Ugotovitvam morajo slediti ukrepi, popravki, dopolnitve in zahteve po večji odgovornosti.
Sprejemanje zaključnih računov je v sleherni delovni organizaciji izredna priložnost za oceno produktivnosti dela, ekonomičnosti poslovanja in izkoriščenosti delovnega časa
V POSOČJE IN NA KOZJANSKO
Posavska mladina bo letos sodelovala na treh delovnih akcijah, za katere že zbirajo prijave. Del prostovoljcev bo odšel pomagat v Posočje, del na Kozjansko, približno petdeset mladih pa se bo udeležilo gradnje drugega tira proge Šamac - Sarajevo. Posavska mladina se je na dosedanjih delovnih akcijah odlično izkazala in si priborila več udarnih naslovov. Tudi za letošnje akcije se mladi zanimajo, zato se organizatorji ne bojijo za odziv. V akcije bodo vključili delavsko, vajensko in študentsko mladino in tako še trdneje spletli medsebojne vezi.
Kje tiči zajec?
Komisija se pritožuje
Komisija za ugotavljanje izvora premoženja pri občinski skupščini v Brežicah se pri svojem delu srečuje s skoraj nepremostljivimi težavami, vendar to ni nič novega, saj že tretje leto zapored opozarja, v katerem grmu tiči zajec.
Od šestih nerešenih zadev, ki so ji ostale za letos, so kar štiri iz 1973. leta in dve iz minulega leta. To že samo po sebi pove, da se postopki zelo vlečejo. Komisija mora namreč zelo dolgo čakati na zahtevane podatke, listine ipd., včasih pa jih sploh ne dobi. To je tisti poglavitni vzrok, zaradi katerega se pritožuje nad slabim sodelovanjem odgovornih organov, pravnih in fizičnih oseb, ki so ji dolžni pomagati. Pripravljenost v domači občini ni dosti boljša kot drugod.
Vse to zavlačuje delo, saj mora komisija, namesto zastarelega dokaznega gradiva večkrat dobiti nove dokumente, na katere mora spet potrpežljivo čakati. Tako stvari nazadnje (zvodenijo).
Komisija se zaveda tudi te^, da bi se izognila številnim težavam, če bi se lahko oprla na zakon o raziskovanju neupravičeno pridobljenega dohodka, katerega pa še vedno nimamo.
Stvari bi tudi, drugače stekle, če bi pri odkrivanju pojavov neupravičenega bogatenje sodelovale družbenopolitične in delovne organizacije ter nekateri državni organi. Z njihovo nezainteresiranostjo komisija ni zadovoljna. Doslej namreč vsa leta ni prejela niti ene prijave od delovnih organizacij, od delavskih kontrol, družbenopolitičnih organizacij ali krajevnih skupnosti, čeprav jih je vsako leto sproti opozarjala na to. Nekaj upanja ji je še ostalo, zato pričakuje v prihodnje od njih več odziva in tudi več sodelovanja pristojnih organov občinske skupščine.
J. TEPPEY
Začenjajo najbolj kritični
Delavci v tozdih in OZD se že vključujejo v akcijo „Človek, znanje, produktivnost"
BANKA - Ob delavskem domu raste nova poslovna zgradbe, v kateri bo imela sedež posavska banka. Z njo bo zaključen Trg Matije Gubca, kateremu so tam postavili spomenik ob praznovanju petstoletnice mestnih pravic. (Foto: Jožica Teppey)
Z znanjem bliže odločanju
ter za odkrivanje vzrokov za morebitno slabo gospodarjenje. Prva dolžnost družbenopolitičnih organizacij je, da spodbudijo zaposlene k takojšnjim ukrepom za boljše poslovanje, v katerih pa ne smejo zanemariti skrbi za kadrovsko izpopolnjevanje.
Povsod lahko kaj hitro opredelijo oziroma popravijo svoj odnos do štipendiranja, do usposabljanja že zaposlenih delavcev, do inovacijskih prizadevanj in razvojnih služb. Gre predvsem za to, da vključijo v proizvodni proces čimveč znanja in da ga tudi ustrezno nagradijo.
Ponekod so to pot že ubrali, ko so ob zaključnih računih spregovorili o letošnjih programih in ugotavljali, kaj v njih ni zajeto, pa bi moralo biti. To je spodbudilo kritičen pristop do srednjeročnih prizadevanj in nadaljnjega deleža tozdov in OZD pri gospodarskem razvoju občine.
VEC SODELOVANJA S SOSEDI
V novem mandatnem obdobju si bo medobčinski svet Zveze komunistov Posavja prizadeval za boljše stike s sosednjimi regijami, predvsem s Hrvaško. Enake načrte imajo tudi borčevske organizacije, ki so zainteresirane zlasti za hitrejši razvoj doslej zapostavljenega gorjanskega območja. Začetni stiki s hrvaškimi občinami in podpis družbenega dogovora o skupni skrbi za napredek razvojno zaostalih krajevnih skupnosti na obeh straneh Gorjancev obetajo poglobljene in vsestranske vezi med sosedi. Gorjanski predeli so namreč ogromno žrtvovali za narodnoosvobodilni boj, zato po toliko letih zaslužijo hitrejši gospodarski napredek in večjo skrb za spominska obeležja pomembnih revolucionarnih dogodkov.
V Krškem že drugi ciklus mladinske politične šole, ki jo organizira RK ZSMS
V dneh od 22. do 25. februarja je okoli sto mladih iz vse Slovenije obiskovalo politično šolo za vodstva konferenc mladih delavcev v Krškem. Zastopani so bili tudi mladinci iz Posavja. V vseh treh občinah konference že delujejo in se vključujejo vse pomembnejše razprave občinskih sindikalnih organizacij. Zlasti prizadevno so sodelovale v akcijah za uresničevanje zakona o združenem delu in tudi pri evidentiranju niso držale rok križem. To potrjuje razveseljiv odstotek mladih med možnimi kandidati za delegate in dele-
gacije.
Svoje načrte uresničujejo konference v okviru sindikalnih organizacij, te pa povsod obravnavajo najbolj pereče probleme zaposlenih. Mladi so se zelo zavzeto pridružili razpravam o stanovanjskih razmerah delavcev, zlasti problemom mladih družin, in so zahtevali, da pri delitvi solidarnostnih stanovanj ne bi pozabljali nanje.
Ena izmed stalnih nalog konferenc mladih delavcev je spremljanje njihove politične aktivnosti v mladinski organizaciji, to pa je merilo za sprejemanje v Zvezo komunistov. Vsi trije predsedniki posavskih konferenc mladih delavcev menijo, da ni prav, če se pri sprejemanju v ZK ne ozirajo na aktivnost v mladinskih vrstah. Marsikdo namreč po vstopu v Zvezo komunistov pozabi na delo med mladimi, zlasti še če se že prej ni kaj prida izkazal.
V Posavju je med komunisti tretjina mladih. Prav zaradi tega
Slavje s ■ ■ ■ ■■ _ ■
Počastitev spomina na pesnika Kajuha
Karla	Destovnika—Kajuha,
čigar ime nosi pionirski odred na krški osnovni šoli, so njegovi člani res slovesno počastili minuli teden, na dan smrti tega velikega partizanskega poeta. V veliki dvorani „Delavskega doma" so slavju prisostvovali tudi številni ugledni gostje, med njimi Lidija Sentjurc, članica sveta federacije, ki si je zatem v osnovni šoli Jurija Dalmatina z zanimanjem ogledala nove pridobitve v prizidku šolskega poslopja, v katerega so se učenci vselili že na začetku drugega polletja. V njem so štiri učilnici: ena splošna in ena za pouk slovenskega jezika, dve pa sta posebni. Prva med njima je fonolaboratorij, ki z vso potrebno opremo služi pouku tujih jezikov, druga pa je namenjena matematiki in so v njej mah računalniki za slehernega učenca. Čeprav je s tem ustanova naredila znova velik korak naprej v prizadevanjih za posodobitev učnovzgojnega procesa in za postopen prehod na celodnevno šolo, ima za bližnjo prihodnost še dva načrta: dokončati še dve igrišči v svojem športnem parku in pričeti graditi osrednjo kuhinjo, ki bo pripravljala obroke tudi za vzgojnovarstvene ustanove.
menijo mladi, da so preslabo zastopani v organih ZK po občinah in tudi v centralnem komiteju. Ena izmed ovir za hitrejše prevzemanje odgovornih dolžnosti je prav gotovo pomanjkljiva družbenopolitična razgled-nost, kar pa bodo lahko uspešno odpravile nove množične oblike tovrstnega izobraževanja v regiji in po občinah. Konference mladih v izobraževanju jih spodbujajo k večji zavzetosti po šolanju, pa tudi k obliko-
DRAGOLJUB KUPI RO VIC -„Konferend mladih delavcev v naši občini sem predsedoval štiri leta. Zadovoljen sem z njihovim vključevanjem v aktualna družbenopolitična dogajanja, pa tudi s sodelovanjem posavske mladine, ki uspešno usklajuje svoje delo in akcije.”
vanju drugačnih pogledov na štipendijsko in kadrovsko politiko v delovnih kolektivih. Z začetnim znanjem so se pred nedavnim že	oborožili med
obiskovanjem prvega ciklusa mladinske politične šole, v katerem je bilo tudi okoli sto mladih iz Slovenije.
J.T.
ŽIVAHNOST MED KOMUNISTI
27. februarja so se delegati občinske konference Zveze komunistov v Krškem zbrali na drugi seji. Ob tej priložnosti so svečano sprejeli v svoje vrste nove člane ter izvolili delegate za VIII. kongres ZK Slovenije V vseh osnovnih organizacijah je bila zadnje tedne dejavnost izredno živahna, kar se obeta tu'di-vnaprej. Dokumenti za kongres so vzbudili veliko zanimanja in o njih v organizacijah ter v aktivih zavzeto
razpravljajo.
NOVE VOLITVE V ŠTEVILKAH
Kot smo slišali na prvem zasedanju občinske kandidacijske konference, bo na kandidatnih listah za prihodnje delegatske skupščinske volitve, okoli 3.300 občanov. To pomeni, da so se na večini temeljnih kandidacijskih konferenc odločili z3 odprte liste, saj bo treba izvoli® „le“ 2.967 delegatov, kar je okoli 1.900 več kot pred štirimi leti. Vseh delegacij bo okrog 400; med nji«11 jih bo za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti 256 posebnih, 47 združenih, 20 splošnih in 2 skupni združeni. K temu naj dodamo, d* bodo v 23 organizacijah združenega dela zaradi njihove majhnosti sestavljali delegacijo vsi zaposleni,
KRŠKE NOVICE
KAKŠNA STRUKTURA? - To je vprašanje, ki si ga zastavljajo v pripravah na skorajšne volitve. V krški občini je ponekod zadovoljiva, drugod spet ne. V krajevnih skupnostih bo na kandidatnih listah, okrog 24 odst. žensk in 15 mladih, v združenem delu pa 32 žensk in 26 odst. mladih. Nekoliko preseneča, da je v združenem delu na kandidatnih listah le okoli 15,5 odst. članov ZK!
SE DRUGA Sola - Le nekaj dni po zaključku prve je republiška konferenca ZSMS v Krškem pripravila v minulem tednu že svojo drugo letošnjo politično šolo. Namenjena je bila članom konferenc mladih delavcev, področju družbenoekonomskih odnosov. Njeni slušatelji so pričeli z delom pred tednom dni in ga končali v soboto, med tem časom pa so obiskali tudi kolektiv tovarne celuloze in papirja „Djuro Salaj".
ZA NAČRTNO VZGOJO -Krški ,,Šolski center" je pred dnevi za svoje dijake organiziral v Delavskem domu predstavo Donizzetijeve opere „DonPasqule“, s Prešernovim nagrajencem Ladko Korošcem v naslovni vlogi. Da ne bi bilo treba tudi
i. sebek
poslej po kulturo v Ljubljano, nameravajo do konca šolskega leta prip*?' viti še vsaj dve podobni gostovanji-Seveda se vodstvo ustanove ogrej* za to, da bi v Delavskem domu prihodnjo sezono pripravili abonmajski dkel različnih kulturnih prireditev za načrtno vzgojo kulturnu* potrošnikov.
VISOKA OCENA - Minuli pe^ so se v Krškem zbrali na redni le"r skupščini delegati občinske org*® zadje Zveze rezervnih vojaških rešin. Ta čas so združeni v dev® osnovnih organizacij in več aktiv°v ki jih imajo po vseh šolah in v tr^ krajih. Ker bomo o skupščini še ° širno poročali, naj tokrat povejo le, da je bilo delo zveze v minule11 obdobju izredno uspešno.
VREDNO URESNIČITVE! 'E so pred dnevi na slovesnem čku občinskih delavskih športu^ iger ugotavljali, da prejšnih po m** : žičnosti niso presegli, smo slišali, naj bi storili v prihodnje. Pre<"^’ naj bi v delovnih kolektivih pripis interna tekmovanja, bi veljalo prej uresničiti, vsaj v večjih kole* vih!
SOL ZA CESTE — Ogromni kupi s peskom pomešane soli za zimsko posipavanje cest so to zimo že skopneli pod nadvozom na Čatežu. Vreme je muhasto, zato sproti dovažajo nove zaloge. Možakar na diki prazni vreče pravkar prispele soli. Zadovoljno se smeje, češ pa smo zimo le ukanili. Kdo ve, če smo jo res in če ne bo pomahala še z repom? (Foto: Jožica Teppey)
NOVO V BREŽICAH
BO TO POMLAD KAJ SKRBI ZA OKOLJE? - Odkar je jug pobral sneg, je izginila romantika čistega mesta in čistih vasi. Kamor se ozre oko, povsod je vse nastlano s papirčki, polivinilastimi vrečkami in drugo navlako. Enako kot lani bi bila v občini tudi letos potrebna očiščevalna akcija. Z mostu v Krški vasi kazi lepoto Krke smetišče na desnem rečnem bregu, v Cerkljah bode v oči nastlanost z odpadki na avtobusnem postajališču itd. Se bi lahko naštevali zanemarjenost naselij v tem piedpomladnem času, ko niti odloki niti lepe besede na najdejo odziva.
ZA PLITVE ŽEPE - Razprodaja zimske konfekdje še vedno privablja kupce. Znižanje cen do 50 odstotkov je priložnost za vsakogar, ki si ob začetku sezone ni mogel privoščiti novega plašča, obleke, jopice, bunde, seveda le, če se ne meni za modo in njene muhe.
PIONIRJI O PROMETU -Pobuda Dobovčanov za nedavni
kviz o prometu je naletela na odobravanje med starši, saj spodbuja mlade k pravočasnemu spoznavanju prometnih predpisov. Med otroki, zlasti pa med šolarji je vsako leto več žrtev, zato je popularizadja prometnih krožkov ena najuspešnejših oblik za prometno vzgojo šolske mladine.
BLIZU 20 TISOČ OBISKOV/ V CEV - Zbirke Posavskega muzeja si je lani ogledalo 19659 ljudi, od tega 825 tujcev. Šolskih skupin je bilo 175, odraslih skupin pa 100. Muzej je prav vsem skupinam omogočil vodstvo. Učend brežiške osnovne šole so imeli v muzeju tudi učne ure iz zgodovine. To možnost šole remalo izkoriščajo, vendar je priča-ovati, da bodo brežiško šolo sčasoma posnemale tudi druge. Za letos napoveduje muzej še večjo povezanost s šolami, pa tudi z organi-zadjami združenega dela. Prizadevanja bo poskušal usmeriti v to, da bi muzej postal sčasoma privlačna učilnica zgodovine.
Koliko za letošnje skupne potrebe?
V sevniški občini se skušajo držati v republiki dogovorjenega za sklenitev tako imenovanih dopolnil samoupravnih sporazumov SIS, ki nadrobneje določajo vrednost in naloge, predvsem P0 višino združevanja sredstev za dejavnost v letošnjem letu.
. Skupne službe samoupravnih	občini so že v začetku februarja razite resnih skupnosti v sevniški	poslale delegatom „paket“ gradiv
Uspehi šol
Celodnevno šolo letos v treh krajih?
Občinska izobraževalna skupnost in skupnost otroškega varstva sta združenemu delu gradivom za dopolnitev samoupravnih sporazumov o financiranju v tem letu priložila celotno poročilo o učno-vzgojnih uspehih in ostalem delu. V lanskem šolskem letu se je na vseh šolah v občini šolalo 2.417 otrok. V osmem razredu je uspešno končalo šolanje 273 učencev. Lanski osip, zlo, ki ga skušajo prosvetni delavci že vrsto let čim bolj znižati, je prizadel le še 34 učencev, to je 11,1 odst., kar je najboljši povojni dosežek.
Na zasedanju zbora izvajalcev ln uporabnikov skupščine
izobraževalne skupnosti minuli petek je bil govor tudi o predvideni novosti v letošnjem letu — celodnevni šoli. Delno celodnevno šolo, v glavnem od prvega do četrtega razreda, naj bi uvedli v prihodnjem šolskem letu na Blanci, v Boštanju in Šentjanžu.
Kot je bilo rečeno na seji skupščine podpirajo uvedbo tudi starši, čeprav bo treba koordinacijske odbore po krajevnih skupnostih še ustanoviti. Prosvetni delavci še posebej poudarjajo, da uvedba te novosti ne bi smela prizadeti izvajanja rednega načrta osnovne šole. Ravno pri tem utegne biti dosti težav. Za začetek namreč ne bo republiških dopolnilnih sredstev, začeti pa je treba. Tudi sicer je v načrtih republiške izobraževalne skupnosti delo celodnevnih šol dokaj nizko ovrednoteno.
skupnosti socialnega skrbstva, varstva, telesne kulture, kulture, otroškega varstva in izobraževanja. Manjkale so zdravstvena skupnost in seveda vse zveze republiških skupnosti, razen kulturne skupnosti. Ponavlja se torej neprijetna zgodovina preteklih let, čeprav je bilo vsakič zatrjevano, da bo naslednjič drugače. Delovni ljudje se namreč najlažje opredeljujejo, če je znan obseg vseh obveznosti. Navsezadnje prihajamo tudi ponovno v časovno stisko, na kar še posebno opozarjajo v združenem delu. Do 15. marca naj bi bili posamezni samoupravni sporazumi podpisani
O predloženih gradivih so se minuli teden odločale posamezne skupščine. Zaskrbljuje, da nekaterim tik pred koncem pohaja sapa: 20. februarja je bila nesklepčna skupščina telesnokultume skupnosti, naslednji dan pa še skupščina kulturne skupnosti. Ob tem naj opozorimo še na to: kulturnih objektov revna sevniška občina naj bi dala letos v mošnjo republiške kulturne skupnosti 3 milijone dinarjev, medtem ko naj bi doma ostalo za vso dejavnost le okrog 1,8 milijone dinarjev. Dogajajo se še druge težko razumljive stvari. Tako je npr. Zveza skupnosti otroškega varstva Slovenije meni nič tebi nič obvestila občinsko, da je prispevna stopnja, povečana, a brez prave utemeljitve.
A. ŽELEZNIK
VZOREN PLANINEC — Do letne konference Planinskega “zuštva Lisca je bilo podeljenih 2.934 znakov za prehojeno zasavsko transverzalo. Na tem zboru so bili podeljeni nadaljnji trije, med onigimi pa je prejel tudi krvodajalec z največkrat darovano krvjo v občini Tine Klemenčič (na slild desni) Ferdo Androjna je prejel priznanje za prehojeno slovensko transverzalo.
USPEH Z „ZLATO MLADINO“
Oder mladih iz Sevnice sc je 20. februarja	predstavil	sevniškemu
občinstvu s Torkarjcvo dramo Zlata mladina. Predpremiero so prodali že dan prej kolektivu sevniške Lisce.
Nocoj bodo igrah za učence poklicne oblačilne šole in po vsej verjetnosti tudi za učence osmih razredov sevniške osnovne šole. Za ostalo občinstvo	je spet	predvidena
jutrišnja predstava ob 19. uri v dvorani gasilskega doma. Občinstvo je uprizoritev mladih sevniških igralcev toplo sprejelo.
SKVNI&KI VtiSTNIIt
Možnosti za malo gospodarstvo
_______Posebni službi pri oddelku za gospodarstvo naj bi sledila zadruga
vseh pogledih zaostaja tako tista, kot proizvodna, stanja ne popravlja, pri izvršnem svetu lotili priprave koncepta malega gospo-?®jjStva, kot to danes imenujemo. To gradivo je bilo že v razpravi "j med delegati občinske skupščine na torkovem zasedanju Nobena skrivnost ni, da v	v	nhhki
^banjški občini najbolje stoji-zn ?r®^vsem podjetja obrtnega jSf. aja- Zgledi se torej sami po j,”1 ponujajo. Pripravljeni se skuša seveda lotiti je	ce^ov*to-	Navsezadnje
; že čas za korenito akci-Drnn v *etu 1971 je družbeni °dukt obrti v občinskem gos-dni 'tvu znašal 9>5 odšt., a je odst 3 padel na bore 3,8 .1- To je sicer obdobje izrazi-voj ^nka industrijskega raz-8o a’ Vendar tem gibanjem malo sl^darstvo niti približno ni
(j. ^ storitvenih dejavnostih naj 37(P° zadnjih podatkih delalo delavcev. Večina jih je v £bni obrti - 157, 131 jih to'd 'l (*ružbenit1 obratih, 91 jih
družbene pomoči v obliki posojil in raznih olajšav.
Za razvoj družbenih dejavnosti malega gospodarstva so možnosti v predelavi kovin, elektronski dejavnosti, tapetništvu in predelavi plastičnih mas. Predelava kovin, tapet-
niška dejavnost in predelava plastičnih mas bi se lahko navezale na velikanske razvojne načrte IMV itd.
Zakon o združenem delu omogoča odpiranje zasebnih trgovinic, ki naj bi spodbujale tudi odkup raznih pridelkov in izdelkov domače obrti. Predele trebanjske občine vzdolž avtomobilske ceste naj bi izkoristili v turizmu.
A. ŽELEZNIK
IQ rjpi	vv,Ui‘ UUiauu’ * x J*41
deia °Pravlia kot dopolnilno Vi/,'?«*. Po dosedanjih ugoto-- .	razvoja	tja do. leta 1985
šlo za	znatne primanj-
v vseh	dejavnostih. Po
lJ?m številu motornih vozil njem porastu motori-o'b2,naj b‘ d° konca tega 38 primanjkovalo 30 db v°žil • Vcev 23 PpPravii° teh Hjj.-111 vzdrževanje, manjkalo jev a 24 zidarjev in fasader-Nest	.4° 12	soboslikarjev in
skoraj 30 inštala-najLv za vodovod, plinske lcijmav®’ centralno ogrevanje in ^ne naPrave> okrog 15 ^vi^Stalsrterjev, vrsta šivilj, pj*)ev in frizerjev. Kot Posa°S Za hitrejše organiziranje lajjT^znih iskanih strok bi D« 0 ustanovlili servisni center.
_ _ števila obrtnikov bi tne(10.Prišli, če bi iskali ljudi bte istimi, ki sicer že delajo, a obr Pri)ayljene obrti. Ko bi * Prijavili, naj bi bili deležni
Predsednik trebanjskega združenja Nace Škoda ocenjuje sedanje razmere v odnosu družbe do obrtništva nadvse ugodno. Kot veliko pridobitev omenja odločitev Ljubljan ske banke, da nudi posojila tudi zasebnim obrtnikom. Za naložbe velja desetletna odplačilna doba ob 8. -odst obrestih, storitvena obrt naj bi bila deležna posojila do 300.000 dinarjev. „Zelo se je spremenil odnos davčne uprave, Nasploh delajo bolj življenjsko, dostopni so za pogovor, dajejo pojasnila, ni več vnaprejšnjega nezaupanja,“ pravi Škoda.
Po novih predpisih naj bi združenje obrtnikov postalo zborniško telo, kjer bodo soodločali o pomembni stvareh. Razumljivo je, da so se člani trebanjskega združenja dejavno vključili v razpravo o novem obrtnem zakonu. Med drugim predlagajo izločanje dela ostanka dohodka na poseben rezervni sklad za naložbe v občini. Ta denar bi nato posamezniki, ki denar združujejo, uporabili kot svojo soudeležbo pri najemanju posojil, morda pa tudi za izredno kritje izplačil zajamčenih dohodkov delavcem, če bi npr. delavnica zabredla v izgubo. Menijo, da bi to obrtnike bolj spodbujalo k ustvarjanju dohodka.
Na zadnjem zboru obrtnikov so govorili tudi o ustanovitvi sklada so-
STREHA - Cestna baza v Trebnjem dela od vseh začetkov v enih in istih zasilnih lesenih prostorih, stroji pa kljubujejo vremenu v glavnem na prostem. Monterji Trima dokončujejo sodobnejše prostore tudi za to terensko službo. (Foto: Železnik)
Pospeševalci so kmetova desna roka
Kmetijska pospeševalna skupnost bo skušala pridobiti še nove podpisnike
Dela kmetijskih pospeševalcev si ni mogoče zamisliti brez ustreznega zaupanja kmetov. V trebanjski občini je to odgovorno delo zaupano strokovnjakom kmetijske zadruge; delo poteka po načrtih posebne pospeševalne samoupravne skupnosti.
Med vrsto razveseljivih po- milijonov litrov, letos ne bo tež-
datkov za delo v lanskem letu je vredno poudariti doslej največjo uporabo umetnih gnojil, kar se marsikdaj uporablja kot po datek o naprednosti kmetijske proizvodnje. Lani je bilo na območju občine porabljenih 2.700 ton gnojil, tako da je prišlo na hektar obdelovalne površine že 240 kg. Še naprej je visok porast odkupa mleka: lani je bilo odkupljenih že nad 4,6
Nič več niso odrinjeni
Med mlajšimi združenji v trebanjski občini je združenje samostojnih obrtnikov med posebno dejavnimi. Trenutno združuje 89 obrtnikov. Ugotavljajo, da stojijo avtoprevozniki precej ob strani, čeprav jih je po številu dosti, kar 45.
lidarnostne pomoči. Dogovorili so se za prispevek 3.000 din na obrtnika. Kadar bi kdo zabredel v težave, bi lahko dobil kratkoročno posojilo.
Za svoje delo obrtniki sedaj pravzaprav nimajo pravega prostora, zato gostujejo po gostilnah in raznih družbenih prostorih. Želijo si, da bi po izselitvi krojaškega podjetja iz stare šole dobili svoj kotiček v tej zgradbi skupno z godbo. Stavbo bi bilo treba seveda temeljito popraviti.
A. 2.
Nace Škoda: „Končno tudi posojila pri banki za zasebne obrtnike! V kratkem bomo o tem pripravili posvet."
Preverjanje v akci ji
Priprave za akcijski program komunistov trebanjske občine za čas neposredno pred kongresi - načrt je bil na drugi seji občinske konference v torek -terjajo akcijski pristop h gradivom. Ne zadostuje le branje resolucij, temveč je treba obravnatavi to, kako v vsaki sredini ocenjujejo lastne dosežke in pomanjkljivosti
Takšen pristop so marsikje uspešno uporabili pri študiju knjige Edvarda Kardelja. Razprave so se lotili tudi v sindikatih, posebno pohvalna je akcija mladinskih organizacij na terenu. Ob tem se je znatno povečala družbenopolitična aktivnost.
Vrsto ugotovitev je mogoče koristno uporabiti v volilnih pripravah in za izboljšanje dela delegatskega sistema. Marsikje so opozorili na potrebe po tesnejšem povezovanju delegacij s samoupravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi, na pomanjkljivo sodelovanje delegacij občinske skupščine in interesnih skupnosti.
Ne manjka tudi izkušenj za boljše sodelovanje z delegati republiške skupščine. V iztekajočih se štirih letih je bilo na dnevnem redu zasedanj občinske skupščine sicer od časa do časa zaslediti gradiva republiške skupščine in tudi zvezne skupščine, vendar je težko trditi, da je šlo za kaj več kot površno seznanjanje. Občinska skupščina bo morala svojo vlogo kot konferenca delegacij za republiško ali zvezno skupščino opravljati redneje in temeljiteje, čeprav so se v delo vključevali z raznimi pripombami.
A. Z.
ko doseči 5 milijonov, ta številka pa je bila po srednjeročnem načrtu predvidena šele za leto 1980. Razveseljiv uspeh je tudi že nad 100 ustanovljenih strojnih skupnosti.
Mnogo dela je treba za izdelavo usmeritvenih načrtov posameznih kmetij; samo lani je bilo narejenih 200 takih usmeritvenih programov. Trebanjska kmetijska zadruga je edina na Dolenjskem, ki lahko podeljuje kmetom denar, pridobljen iz mednarodnega posojila. Ravno ta posojila so za kmete izredno ugodna. Pod enakimi pogoji dobijo lahko namreč posojilo za opremo kmetije s stroji ali gradnjo hleva. Trebanjska hranilno-kreditna služba je lani razdelila 340 kmetom nad 13 milijonov dinarjev dolgoročnih posojil, polovico za gradnjo gospodarskih objektov, ravno toliko tudi za stroje in drugo. Ne gre zanemarjati tudi zakonske možnosti za oprostitev prometnega davka pri nakupu gradbenega materiala za gradnjo ali preurejanje hlevov za zasebne kmetovalce. Pripraviti je treba sicer posebno dokumentacijo, za interesente pa pomeni to precejšen prihranek; lani je bilo 90 takih oprostitev.
Skupnost za pospeševanje kmetijstva ima vsa leta nazaj te-
žave z dotokom denarja podpisnikov. V minulem letu je prika-palo precej denarja šele decembra, dejavnost pa se mora odvijati skozi vse leto.	-
/L.
Potrjeni kandidati
22. februarja se jc sestala v Trebnjem občinska kandidacijska konferenca. S tem zasedanjem je zaključena obsežna dejavnost evidentiranja in kandidiranja v vseh sredinah. Volilna komisija je sedaj dolžna potrjena imena napisati na glasovnice.
Potrjenih je 25 kandidatov za člane družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Sestava liste vključuje vrsto znanih družbenopolitičnih delavcev iz različnih krajev občine. Kandidati so: Franc Anžlovar s Čateža, Vladimir Silvester, Stanislava Kramer, Milan Koncstabo in Jože Tomažin z Mirne, Ivan Zajc, Dragica Grubiša, Tomaž Plazar, Ciril Bukovec, Janez Oven, Milan Kranjc, Ignac Slak, Silvo Filipič, Alenka Zajc, Ivanka Pavlin, Rudi Krošl in Janez Zajc (vsi iz Trebnjega), Tone Zibert iz Velike Loke, Anton Krese in Cvetka Dvornik iz Mokronoga, Ivan Vovk iz Hrastovice, Željko Gričar s Podboršta, Anka Ostanek iz Dola, Peter Podobnik iz Velikega Gabra in Stane Miklič s Trebelnega. Kot je znano že iz dosedanjih kadrovskih priprav, je za predsednika občinske skupščine predlagan Tone Zibert, za podpredsednico pa Ivanka Pavlin. Za predsednika zbora združenega dela je predlagan Ivan Starič, zbora krajevnih skupnosti Ivan Gole, družbenopolitičnega zbora pa Jože Tomažin. Za predsednika občinskega izvršnega sveta je predviden inž. Avgust Gregorčič.
IZ KRAJA V KRAJ
SERVIS ZA NASVETE - Trebanjsko združenje samostojnih obrtnikov razmišlja o ustanovitvi posebnega servisa, kjer naj bi članom poleg drugih obvestil bili na voljo tudi
gem.
ustreznih prostorov in ljudi, je šna pojasnila po svojih močeh voljan dajati tudi predsednik združenja Nace Škoda.
SEJMI NA VESELI GORI - Krajevna skupnost Šentrupert je določila letošnje sejemske dni znanih sejmov na Veseli gori. Tradicionalni Gregorjev sejem bo letos izjemoma že v soboto, 11. marca. Ostali sejmi v letošnjem letu bodo: v četrtek -27. aprila, soboto - 2. septembra, in v petek - 27. oktobra.
NOBENIH PRIPOMB? - Sestavljala odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči ter odloka o obsegu komunalnega urejanja zemljišč - le-ta določa med drugim višino prispevka za komunalno urejanja in pogoje zunanje ureditve okolice - so poslali vnaprej gradiva krajevnim skupnostim. Odloka bosta namreč urejala vprašanja, ki živo zanimajo predvsem nove graditelje. Zal do roka — 13. februarja - od
krajevnih skupnosti ni bilo nobene pripombe. Izvršni odbor komunalne skupnosti je dal nekatere pripombe, ki so bile tudi upoštevane.
ZANKARSTVO ŠE NI IZUMRLO - Nizkoten način lova, kot je nastavljanje zank divjadi, še vedno ni izumrl. Lovec Franc Slak je pred nedavnim v gozdu blizu Ponikev našel na zanko ujetega srnjaka. Mrhovinarji, lisice in klateški pes so se bili že lotili žrtve. Preiskava o tem, kdo je brezvestni krivolovec, je v teku.
TREBANJSKE NOVICE
U490) - 2. marca 1978
DOLENJSKI LIST
Na sejmih sporazum ne velja
Kmetijska zadruga Črnomelj oskrbuje z mesom celo občino — Urejeni odnosi s kooperanti — Cene na sejmih so precej višje od tistih, določenih s sporazumom
Črnomaljska kmetijska zadruga oziroma njen tozd Živina-meso „pridela“ na leto okoli 700 ton mesa. Z mesom oskrbuje celo občino, prodaja ga pa tudi na debelo; približno 65 odstotkov mesa proda v svojih mesnicah, ostalo pa gre v prodajo na debelo.
V lanskem letu je kmetijska
zadruga v svojih proizvodnih okoliših odkupila 1.250 govedi; 2.200 telet, od tega sojih dali v pitanje 600, ostalo pa je šlo v
PREDKONGRESNE NALOGE ZVEZE KOMUNISTOV
V petek, 24. februarja, je bila v Črnomlju seja občinske konference ZKS Črnomelj, na kateri je tekla beseda o programu dela občinske konference in komiteja ZK do 1. julija letošnjega leta. Precej pozornosti na seji so posvetili predkongresnim nalogam Zveze komunistov v občini. Izvolili so delegate za 8. kongres ZKS in delegata za 11. kongres ZKJ ta člane medobčinskega sveta ZKS za Dolenjsko. Poleg tega so sprejeli zaključni račun za lansko leto in finančni plan za 1978.
VELIKO ZANIMANJE ZA BRIGADE
V črnomaljski občini so začeli zbirati prijave za sodelovanje na letošnjih mladinskih delovnih akcijah. Črnomaljski mladinci bodo letos sodelovali na republiški akciji Slovenske gorice, in sicer v tretji izmeni od 16. julija do 6. avgusta. Obe belokranjski občini bosta dali 50 briga-dirjev. V regijski MDA Bela krajina bodo belokranjski brigadiiji sodelovali v drugi in tretji izmeni od 25. junija do 6. avgusta. Brigadiiji bodo delali pri gradnji partizanske magistrale in opravljali druga dela iz občinskega programa javnih del; sedež brigade bo v Črmošnjicah. Iz občine se bo 16 brigadirjev udeležilo pokrajinske brigade, ki bo delala na zvezni delovni akciji Šamac - Sarajevo od 1. junija do 1. julija. Prijave za vse akcije bodo zbirali do 20. marca, potem bo zbor vseh prijavljenih brigadirjev.
zakol; prašičev so oskupili 4.450 vendar samo kakih 300 v domači občini; odkupili so še 300 ovac. Goveda dobiva zadruga večinoma na rednih odkupih. Kljub temu pa morajo obiskovati tudi živinske sejme. Zadnje čase kmetje na sejmih prodajajo po višjih cenah, kot so tiste, določene s sporazumom; na sejmih pa se cene oblikujejo po tržnih zakonitostih, na podlagi povpraševanja in ponudbe. Tako je s sporazumom določena cena za teleta 26,70 dinarjev za kilogram, na sejmih pa prodajajo kilogram po 37 do 38 dinarjev. Pri govedini je to razmerje 16,70 : 23 dinarjev.
Pri junetini teh težav ni, ker imajo pitanje pogodbeno urejeno s kooperanti. Sedanjih osemnajst kooperantov pita 30 do 50 telet v vsakem turnusu, ki traja tri do štiri mesece; kooperanti spitajo teleta do 200 kilogramov, do 450 ali 500 kg jih pitajo v zadružnih hlevih.. kooperanta pomeni tako pitanje kar lep dohodek, poleg tega pa jim zadruga pomaga s krediti za gradnjo sodobnih hlevov in nakup mehanizacije. S sporazumom imajo tudi določeno, koliko košnje pripada vsakemu kooperantu na zadružnih površinah. V kmetijski zadrugi poudarjajo, daje skupni proizvodni program s kooperanti že način skupne proizvodnje.
Poleg mesa je v lanskem letu zadruga odkupila kakih 400 ton krompiija, prav toliko vrtnin in okoli 500 ton industrijskih jabolk; odkupuje pa tudi zdravilna zelišča. Krompir so odkupili celo po višji ceni, kot je bila dogovorjena Odkup vrtnin za Bel-sad v občini še ni zadovoljiv.
«
ČRNOMALJSKI DROBIR
IZBIRA PA TAKA - Kaže, da so v restavraciji kmetijske zadruge v ,Jkozolcu“, odkar so podražili malico, povečali tudi izbor jedi Zadnjič je po telefonu nekdo vprašal, kaj bo tisti dan za malico, in je dobil tak
odgovor: ,Johani piščanci, pohane gliste in pohani žabji kraki! V resnici je bu pa golaž s kepo loja namesto mesa.
PRIHRANEK TOPLOTE - Vrata v Viatoriev bife v gradu so še vedno rabita, kot v času turških vpadov. Ze pred novim letom je neki objest-než preveč hrupno vstopil, da so se steklena vrata sesula, m tako povzročil za 15.000 dinarjev škode.
(Baje je potem naroči brizganec, ga spil in kozarec z vzklikom:, ,Kamor
je šel bik, ruj gre še štzlk!** treščil ob tla.) Steklar, pri katerem so naro-
čili nova vrata, ne more dobiti pri-.................................tisti,ki
memega stekla. Morda si bo 1 je vrata razbil, še začel domišljati, da je Viatorju storil uslugo, saj sedaj, ko je vhod zaplankan, iz lokala ne more pri odpiranju vrat uhajati toliko dragocene toplote.
181
DOLENJSKI LIST
Načrtujejo, da se bo do 1980 podvojil.
Prav tako se povečuje proizvodnja mleka, in sicer vsako leto za približno 10 odst. Lani so ga Ljubljanske mlekarne v občini odkupile že 3.218.000 litrov.
ZAČETEK POMLADI? - ODjuga in toplo dopoldansko sonce je na hitro pregnalo najhujši mraz v tej zimi. Zjutraj so bile ceste še prekrite s snegom in ledom, popoldne pa že kopne. Ob toplih sončnih žarkih, znanilcih skorajšnje pomladi, je prijetno malo poklepetati pred hišo. Danes je pa že tako, da Iger so babice, je tudi vnuk.
IZENAČENE KRAJEVNE SKUPNOSTI - Prejšnji teden so bile vse krajevne skupnosti v črnomaljski občini končno popolnoma na istem, kar se cest tiče: vse ceste, asfaltne, makadamske in tiste, ki sicer ne zaslužjjo več tega imena, so bile prekrite z debelo plastjo zglajenega snega. O kakšen posipanju s peskom, ki šele s soljo, ni bilo ne duha ne sluha. Tako so bile najhitrejše in najbag varno prevozno sredstvo vprežne sani Najhuje je bik) na cesti Metlika - Črnomelj. Nekateri pravijo, da te ceste niso posolili zato, da vsaj takrat kadri iz ene občine niso mogli..prebegniti** v drugo.
Samogovor ni rešitev
Nobena skrivnost ni, da je črnomaljski Zavod za kul-turno-prosvetno dejavnost že lep čas v nič kaj rožnatem položaju. O tem je bilo že precej povedanega in napisanega. Nekaj časa so delavci zavoda dobivali le zajamčene osebe dohodke. Čeprav se je stanje po sanacijskih ukrepih nekoliko popravilo, kaže bilanca za lansko leto več kot 114 tisočakov izgube.
Seveda tak zavod ni proizvodna organizacija in ima širši družbeni pomen. Zato ga tudi ni moč kar tako prepustiti samemu sebi, češ naj se znajdejo, kakor vedo in znajo. Po zadnjem neuspelem zboru delavcev in predstavnikov javnosti pa bi lahko sklepali, da nekateri mislijo prav tako.
Na tem zboru - sklican je bil za sredo, 22. februarja -bi naj sprejeli sklepe o nadaljnjem razvoju in usmerjenosti zavoda, tako rekoč o nadaljenjem obsotju Zavoda za kultumo-prosvetno dejavnost. Kot določa statut zavoda, so na zbor delavcev povabili enajst predstavnikov javnosti, ki skupaj tvorijo eno delegacijo. Na zbor niso prišli delegati kulturne in izobraževalne skupnosti, občine, SZDL, ZSMS in sindikata. Tako njihova delegacija ni bila sklepčna in je zbor delavcev odpadel.
Še posebej neodgovorno je, da se zbora niso udeležili delegat skupščine občine, ki je ustanoviteljica zavoda, ter delegata SIS za kulturo in izobraževanje. Postavlja se vprašanje, če je tem delegatom nerodno sesti za isto mizo z delavci zavoda. Imajo morda občutek krivde, da so premalo storili za izboljšanje položaja zavoda, s čemer se delavci otepajo že od lanskega poletja? Rešitev gotovo ni v tem, da so za lani planirana sredstva za knjižnico zmanjšali od 420 na 330 tisočakov. Nihče pa ni predlagal, naj na primer knjižnica zapre enoto v Semiču ali na Vinici ali ukine kakšno drugo svojo dejavnost.
Trezen pogovor je očitno potreben. Vendar morata biti za pogovor vedno dve strani, dva sogovornika, sicer je to samogovor, od katerega si vsaj v črnomaljskem primeru ne more nihče obetati rešitve.
A. BARTEU
LITERARNI VEČER MLADIH
Mladinski klub je pripravil v Pj
častitev slovenskega kultum _ znika literarni večer, na kateren1 člani recitatorskega krožka pi*fl* vili pesmi mladih avtorjev činov Bogdana Končarja, VladSjS Žana in Rudija Vlašiča. Priredit*' ^ si ogledali predvsem mladi,. sprejeli pesmi s simpatijami in PjJ valami. Iz pesmi vseh treh ustv% cev veje nezadovoljstvo nad s ve' I ki vedno bolj drvi k popolni sWj cializiranosti, k zatajev
tjevanju čustej čimer pa se mladi ne morejo spfll,
nifi Izaifi Huhp7P.n	^
SNEG OVIRAL PROMET — Voznik cisterne s prikolico je prejšnji torek že na prvem klančku od Metlike proti Novemu mestu občutil, kaj je zglajen sneg na cesti. Kolesa so na ledeni podlagi spodrso-vala in vožnje je bilo za nekaj časa konec. Preudarni šofer je na cesto nametal kepe zemlje, tako da so lahko avtomobili, ki so vozili naproti, vsaj za silo zavrli in se izognili stoječemu kolosu.
niti, kajti ljubezen jim'je ~ najčistješe in najvažnejše cu*> Mladinski klub zasluži pohvalo di spodbujanja k ustvarjalnosti,^ di širine svojega dela in nenaSM tudi zato, ker priteguje mlad®^ pametni izrabi prostega časa- . vzbude podobni poskusi med ^ ani vse premalo zanimanja in re, morda pa kaže slab obisk ''*% to, da je takšnih prireditev v i» vse premalo.
Najboljša pot - domači kadri
le
>■
tozdu Izobraževalni center delujejo poklicna tekstilna šola, dislocirana
tekstilne tehnične šole in mariborske višje tehnične šole — Poceni šolanje ^
V Betinem tozdu Izobraževalni center že 12. leto deluje dveletna leto študija prve genera# poklicna tekstilna šola. V tej šoli se šolajo bodoči kvalificirani konfekcionarji, dve generaciji pa sta končali pletilsko smer.
„Do sedaj je to šolo končalo okoli 680 učencev,“ je poveda la vodja tozda in ravnateljica šole Dragica Nenadič. „Vsako leto se vpiše 80 do 100 učencev oziroma učenk, saj se za to šolo zanimajo v glavnem dekleta; večina jih je iz Bele krajine, nekaj malega pa iz sosednje Hrvaške.** Po končanem šolanju se največ učencev, kakih 80 odst., zaposli v Beti, ostali pa v Kometu in metliškem tozdu Novoteksa. Vsi učenci poklicne
GASILSKI MUZEJ SE ŽELI SIRITI
Slovenski gasilski muzej v Metliki potrebuje vsaj tri dodatne prostore za prikaz povojnega gasilstva v naši republiki. V načrtuje, da nove prostore pridobi v dveh letih, ko bo slavil desetletnico ustanovitve, Za ta jubilej nameravajo urediti tudi vse njegove zbirke.
šole imajo štipendije, ki znašajo 680 do 1.050 dinarjev na mesec.
Pri Izobraževalnem centru deluje še dislocirani oddelek tekstilne tehnične šole, ki izobražuje tekstilne in pletilske tehnike. Medtem ko je poklicna tekstilna šola redna, pa se bodoči tehniki šolajo ob rednem delu. Prva generacija se je vpisala 1. 1970, doslej pa je maturiralo 26 tehnikov. Sedaj jih je v četrtem letniku vpisanih 25, v drugem pa 30. Šolanje si dijaki sami plačujejo, za vse štiri letnike pa pride okoli sedem tisočakov, kar je precej poceni.
Prav tako so v izobraževalnem centru organizirali dislociran oddelek mariborske višje tehnične .šole, na kateri ob delu študirajo bodoči tekstilni in konfekcijski inženirji prve stopnje. Sedaj poteka drugo
lero siuaija prve geneio-j j kateri jih je od provtno p1 ^ vpisanih ostalo le dvafj^
najve č jih je iz Novoteksa. f jo študentje iz Labod2 j, Kometa, najmanj pa jih -L Beti. Ta, prva generacija "i do diplome opraviti še pet*!j tov, celotno dveletno šolartj bo vsakega kandidata s okoli 12.000 dinarjev.
centri
dva«;
V izobraževalnem redno zaposlenih pedagoških delavcev, pa si tudi z zunanjimi so strokovnjaki iz delovnih on zarij. V letošnjem šolske''* so dobili slavista in por*"
vsi, ki še nimajo
ust"
izobrazbe, pa izredno štu®‘
Kandidati za vodilne
Evidentirani tudi možni kandidati za SIS
O evidentiranih možnih kandidatih za vodilne funkcije v skupščini občine Metlika in izvršnem svetu smo že pisali. Vendar ne bo odveč, če jih še enkrat omenimo.
Za predsednika skupščine občine je predlagan dosedanji predsednik Franc Vrviščar, za podpredsednika Anton Štrucelj. Predsednik občinskega izvršnega sveta naj bi bil Anton Pezdirc. Zbor združenega dela naj bi v bodoče vodil Janez Videtič; za predsednika zbora krajevnih skupnosti so predlagali Martina Stubljarja, za predsednika družbenopolitičnega zbora pa Ivico Radovič.
Evidentirani so tudi možni kandidati za predsednike skupščine in izvršneega odbora samoupravnih interesnih skupnosti. Izobraževalna: Viktor Kozjan (predsednik skupščine), Zvonko Rus (predsednik IO). Kulturna: Milena Hočevar in Vladi-mira Skof. Raziskovalna: Franc 2ist in Anton Omerzel. Zdravstvena:
. Peta Stefanič in Slavo Prevalšek. Socialno skrbstvo: Desimir Milovanovič in Slavo Orlič. Otroško varst-Jožica Ciglič (predsednik IO še
Grašič, Ivan Urh in Tine Molek. Zaposlovanje: Stane Jelenič in Niko Podrebarac. Stanovanjska:	Drago
Vlah in Jože Mihelčič ml. Socialno varstvo: Jožica Kočevar in Marija Gregorič. Telesnokulturna:	Ivan
Kostelec in Cveto Rus.
AKADEMIJA ZA DAN ŽENA
Osrednja občinska miija v počastitev d" žena bo v torek, 7. ob 19. uri v metl'51^ domu TVD Partizan kulturnem programu " .j sodelovali folklorna sk"P mladinskega kluba s metliška godba. Proslav, kratkim pnvnrnm in A
kratkim govorom in nim programom ‘ ., dan žena tudi v kraje skupnostih in tozdih.
iV
900 EVIDENTIRANIH KANDIDATOV
LISTA KANDIDAT^ ZA DELEGATE W POTRJENA
Na občinski kandidacij^Jj bila je v petek, r
erenci
V metliški občini so s pripravami na volitve zelo zadovoljni, vsi postopki so bili opravljeni v določenem roku. To dokazuje tudi evidentiranje: za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti je evidentiranih 900 možnih kandidatov. Kar 30 odst. od teh je mladincev do 27. leta starosti, 36,4 odst je žensk, 24 odst. pa članov Zveze komunistov.
ja - so med drugim
kandidatov za delegate političnega zbora skupš#"* Metlika. Na listi je 20 k®®, (ji od tega do 27 let starosti P® ’jj' - 40 let osem, od 40^ jp/ štirje, nad 55 let trije, ' dati je 6 žensk, članov “VZ.fM nistov je 19, 5 borcev in 3
ki so sedaj na vodilnih mestih. Trije kandidati
ii
inoiaau
izobrazbo, šest višjo, trije dva ni$o;eden je visoko * delavec, kvalificiranih je P®
€
Sprehod po Metlik’
vo:
ni evidentiran). Pokojninsko in invalidsko zavarovanje:	Anton
V OKVIRU PRAZNOVANJA dneva žena bodo predstavniki družbenopolitičnih organizacij in mladina obidaH vse matere in žene
KORISTEN TEČAJ - Aero k tub Bela krajina pripravlja padalski in jadralni tečaj. Pričakujejo, da se bo vpisalo tudi nekaj pomembnejših občindcih mož. Osnove termodinamike bi nekaterim še kako prav prišle, da bi se naučili, kako brez motorja čim dBe ostati v višavah in se po možnosti celo povzpeti še višje. Ampak, tovariši, nikamor brez padala! Padci iz takih višav so lahko zelo boleči in tudi usodni
Izbor belokranjskih vin
V petek, soboto in nedeljo bodo zbirali vzorce vin za letošnjo razstavo v Semiču - Stroga merila
Prireditelji letošnje razstave belokranjskih vin, ki bo tako kot lansko leto spet v Semiču, so se odločili, da bo ta manifestacija od 29. aprila do 1. maja, ker računajo, da je to najprimernejši čas za tako razstavo.
Da bi kljub lanski slabši letini zbrali čim več vzorcev vin, obveščajo vinogradnike, da bodo poverjeniki prireditvenega odbora zbirali vzorce od 3. do 5. marca. Vzorce lahko odda vsak vinogradnik, ki ob povprečni vinski letini del grozdja ali vina proda in ki bo imel pri jemanju vzorcev najmanj sto litrov vzorč-
nega vina; obenem se mora obvezati, da je to količino vina pripraven prodati organizatorjem razstave.
Da ne bi kasneje prišlo do nepotrebnih hudih besed, prireditveni odbor opozarja vinogradnike, da bodo njihova vina izločena, če bo komisija ugotovila, da je vino umetno narejeno, če ima primesi samorodnice, če ima nezaželen priokus (če smrdi po sodu) in če ni tipično za belokranjski vinorodni okoliš.
V črnomaljski občini bodo vzorce jemali lanski poverjeniki, v metliški občini pa Vinska klet.
padlih borcev v občini in jim izročili * rilo. Zal se na take
rosiavili. Osno’ priložnostni si ogledali Belokrs Učenci poklicne šole
priložnostno darilo, obiske odpravjjo le za dan žena, čeprav so matere in žene padlih borcev najbolj vesele obiskovalcev in jim več kot darilo pomeni prisrčen pogovor in topla besed da.
zavrteli
Idealist,
aram pa Je nosil peCs'J Zupančičevega rojstva. V
skem muzeju so nam P®]* 0tl?j -	.več*®
DA SE NE BO DOGAJALO, da bi bilo v občini na isti dan več prireditev ali proslav, so včeraj na seji koordinacijskega odbora za prireditve in proslave pri SZDL usklajevali vse predloge za prireditve in proslave v letošnjem letu. Svoje predloge so prej sporočili krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, tozdi in društva.
bil tega dne zelo po^iTts ogled so prihajali dom*'*, ; venšldh krajev. P< prireditve v delo'
DOLGI o,
—obnost, vljudnostne tanje, šahiranje, srebariL čaiev. Mesto ** -**n *
najsti uri, za šan
duše ali pa dedci, ki *°ilt4 boljšimi polovicami in^, z vsebim iz kozarcev, se je zavlekla v ljudi
OB KULTURNEM PRAZNIKU - 8. februar so tudi po šolah do-
kam po premog? i
s, Poročali smo že, da je kočev- S .'Premogovnik z 28. februar- : iovi ukinien- Sele tik pred nje- • dno z.aPrtjem pa so se začeli : sovaqati o bodoči oskrbi mes- ■ j.s , premogom. Kaže, da bo S ; unvo“ iz Ljubljane vendarle i tudi °^Pr*° svojo prodajalno j I® v Kočevju. Upamo, da pre- j
4	^ doeovariani*' iirpHitvi ■
- dogovarjanje o ureditvi - -Vine s kurivom ne bo imelo
Prehudih
posledic.
GIBANJE
PREBIVALSTVA
K&čL°bmo3u matičnega urada v decembru poročilo 9 sta; 'J**0<lil se je en deček. Umrla ez Korelc, upokojenec, in jyle>,Bračičeva 4/b, star 79 let, t,2rn'ian MikHič, upokojenec, star 40 let.
ju se je poročilo 6 parov. IhjJJS? sta se deklica in deček. ^evf°:ifeter *>antar> upokojenec, let- r„ i Kajuhovo naselje 5, star 62 Kn	Lindič, Kočevje, Trata
7 mesecev; Franc Oberč, let’ ie,n®c>. Klinja vas 16, star 84 °Jzy	Novak	upokojenec,
Trata Vl-6, star 64 let; Nne l e	Sever>	upokojenec,
li{ u. ,'>,star 81 let; Anton Mihe1 ® ieY? ,jenec, Cmi potok 20, star GomJ’ /anez Zoran, upokojenec, ine 2°.	78 let; Jože
Helij \a' upokojenec, Kočevska kil*. ~> star 80 let; Ignacij Klun, H iet P°k°jenec, Rapljevo 19, star \?*e Skoda, upokojenec, Sttai.r,' Rožna 29, star 65 let, in .	Pelc-	upokojenec,
J ’ Pri Unionu 7, star 43 let.
o PODEŽELJU
Ptjvi P°deželju občine Kočevje, se našel:.	mesta Kočevje, je 167
P» J’°,d tega 155 poseljenih v 12 °»aeH| ? enega prebivalca. Kar 100 kon,ai tako majhnih, da štejejo i vttečn^ * d° 50 prebivalcev. £*atti0 q Naseljenost na podeželju prebivalca na kv. kilo-četrtina prebivalcev odstotka) je stara
POUK ZA ČLANE IN VODJE CZ - V Koče\ju poteka te dni tečaj za pripadnike enot civilne zaščite in prve medicinske pomoči. Udeležuje se ga okoli 40 obveznikov, med njimi je največ žensk. Po tečaju bodo pridobljeno znanje preverili s testiranjem. (Foto: J. Primc)
Nekaj sprememb med možnimi
Zdaj je med možnim kandidati več žensk
Prva seja občinske kandidacijske konference v Kočevju je bila 22. februarja, na njej pa so razpravljali o pripravah na volitve, glasovali o listi kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, se seznanili s predlogi kandidatov za republiško in zvezno skupščino, obravnavali predlog možnih kandidatov za vodilne dolžnosti v občinski skupščini in skupščinah SIS ter razpravljali še o nekaterih zadevah.
Izmed 31 evidentiranih možnih kandidatov za družbenopolitični zbor so bili vneseni na listo naslednji kandidati: Sava Vovk, Ignac Karnič-nik, Pavle Pogorelc, Vlado Gašparac, Stane Letonja, Rezka Ožura, Berta Popit (vsi delegati 3, sveta Zveze sindikatov); Rajko Jenko, Zalka Kocjan, Jože Novak, Boris Ožbolt, občinske konference. SZDL); Drago
mora trajati dalje
Boj za oblast delavcev ne sme pojenjati
SJ
^Žen° ustave in zakona o in delu je treba hitreje ^dneje sprovajati v . Ce ne bodo rezultati i, se lahko zgodi, da razvodene, to pa -Hi, h11**?, da smo bitko izgu-^lie^f^kanost za uvelja-^je ravskih dopolnil usta-l 0t»li n ”aiva^ja> vendar bi se Hie^dekgati na bližnjih Mo ,/7, zavzeti, da se z fjdjej® nadaljuje. Delovni % Pr °očani največ pričaku-*9dn" °d nas,“ je v razpravi te1ce iV.seji občinske konfe-6(kn Kočevje poudaril o ed delavcev med raz-usmeritvi in j* ZlC 3 finske organi-
^ konference so izvolili ja rvfj11- kongresa ZKS dna (Eiektro), Draga (Zidar), Borisa
Ožbolta (OŠ Vas-Fara), Marijo Potisek (Trikon) in Slavko Šega (Tekstilana), za delegata XI. kongresa ZKJ pa Miho Briškega (Itas).
Sprejeli so tudi vsebinsko usmeritev in delovni program občinske organizacije ZK in 9 finančni načrt komiteja za letos. Ukinili so še osnovni organizaciji ZK Banjaloka in tozd Rudnik; prvo zaradi združitve (KS) in ZK v organizacijo Vas-Fara, drugo pa zaradi ukinitve Rudnika.
Dogovorili so se še, da bodo na prihodnji konferenci, ki bo še ta mesec, razpravljali o kongresnih dokumentih in predlogih z razprav v osnovnih organizacijah; razen tega se bodo seznanili tudi s predlogi za člane organov republiške konference ZKS.
J. P.
Ijen„ ria (fciektro), Draga konterence Z,K.2>. viča (Zidar), Borisa
Probne iz Kočevja
ta
MRaz t * a- 11. hCUtoi,	-	Let divjih rac
iuje hudo zimo,
,..»,„0 J* “ Poljske. Tudi
-Uh,:	se	2,?.ta*ne	napovedovalce
tnesta	naselij	in	do
W zim01 P10 poročali,
^ ii^oti	skobci in jastrebi
^ tl Ptido *n odnašajo vse,
' 1P®natega pod izkuie-
sestradarJih
»°de V? Naši ^napovedo-.so se že kar JUgj	nihče ne uničuje.
- Plakatiranje v Na oglasnih
napakah
posebej.
bi morali spregovoriti
raznobarvne
J* ba .. na tleh ^* .. največkrat m1 ottocj ^ Jih. raznaša veter nlLbl*caj0- O oblikah ‘■*a*atov in jezikovnih
POČASNO USKLAJEVANJE -Zveza kulturnih organizacij Kočevje je poslala vsem društvom m organizacijam obvestilo, kaj lahko nudi k programom letošnjih proslav posameznih društev in organizacij. To bo prirediteljem proslav v veliko pomoč. Bilje tudi že sestanek, da bi se dogovorili, kako prireditve uskladiti. Težave pa so, ker večina društev in organizacij še ne ve, kaj bodo praznovale same in kdaj ter kaj bodo praznovali drugi. Proslav in prireditev bo letos veliko, zato jih je treba časovno uskladiti. Koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL to že pripravim, vendar še ni pravega uspeha. Čas pa teče. Društva in organizacije morajo z izdelavo programov pohiteti, da ne bodo zadrževali dela koordinacijskega odbora.
STROGI IZPITI - Naval za vozniške izpite motornih vozil se nadaljuje in celo stopnjuje. Vsak torek je na izpitih v Kočevju do 100 kandidatov iz občin Kočevje in Ribnica. Komisija je stroga. Kandidati so spoznali, da je treba za izpit snov tudi znati in je sama sreča premalo. To vedo posebno tisti, ki so na izpitih že večkrat padli.
	s		mm
f- marca 1978
Komljenovič, Marta Tomšič, Marija Žagar, Marko Figar, Božo Resinovič, Branko Volf, Nada Kužnik (vsi delegati občinskega sveta Zveze sindikatov); Rajko Jenko, Zalka Kocjan, Jože NOvak, Boris Ožbolt, Milka Popovič (vsi delegati komiteja občinske konference ZK); Drago Gril, Jože Boldan, Jože Svete (vsi delegati občinskega odbora ZZB); Milan Simičič, Miroslava Dimitrije-vič in Tone Rakovič (vsi delegati občinske konference ZSM).
Zaradi bolezni, lastne želje in drugih vzrokov je prišlo do sprememb tudi pri možnih kandidatih z: nekatere vodilne dolžnosti v posameznih SIS, medtem ko so možni kandidati za vodilne funkcije v občinski skupščini ostali isti. Kot kandidata za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine so določili Alojza Petka, za delegata za prvo sejo republiške kandidacijske komisije so izvolili Naceta Karničnika in Boža Resinoviča.
Predsednik medobčinskega sveta SZDL Ljubljana Franc Molan je prisotne seznanil tudi s predlogi in stališči o predlaganih kandidatih za delegate v republiško in zvezo skupščino ter za območne in republiške interesne skupnosti. Med predlaganimi sta tudi Miha Briški in Drago Benčina iz kočevske občine ter Milena Borovac iz ribniške občine.
J. P.
ASFALT DO SREDINE
Na zadnji seji zbora KS občinske skupščine Kočevje je delegat iz KS Draga vprašal, zakaj so v Srednji vasi položili asfalt le do sredine vasi Odgovor naj bi dobil na naslednji seji Ker pa delegati včasih obljubljeni odgovor dobe, včasih pa tudi ne, smo zaprosili za odgovor kočevskega medveda, ki se je odrezal:
.^Asfalt je do sredine v(isi pač samo zato, ker se vas imenuje Srednja vas."
Urednikova pošta
Moj članek „Sklepi o samozaščiti in varnosti v KS Draga“ z dne 27. 1. 1978 ni bil objavljen smiselno v celoti, temveč le delno, zato prosim, da na istem mestu v enakih črkah v prvi naslednji številki Usta objavite popravek članka z naslednjo vsebino:
Ker članek, napisan dne 28. januarja 1978 o .Sklepih o samozaščiti in varnosti v KS Draga* ni bil objavljen v Dolenjskem listu št. 6 stran-19 tako, kot ga je bil napisal avtor, dajem naslednji popravek: članka ni razumeti tako, da se krivda za spore med nekaterimi vaščani pripisuje Krajevni skupnosti; ravno tako ni razumeti navajanja omenjenih sporov kot blatenje krajanov, pač pa kot opozorilo, da v bodoče prepiri prenehajo, ker to ne vodi nikamor.
FRANC KALIČ
To sporočilo nam je poslal naš zvesti dopisnik Franc Kalič iz Laz-ca, KS Draga. Upamo, da so bralci njegov članek tudi prav razumeli, namreč da prepiri ne vodijo nikamor, saj vsak ve, daje le v slogi moč. Njegov članek bili smo res razdelili zaradi prevelike dolžine na več krajših sestavkov, od katerih sta bila dva že objavljena, ena vest pa še ne. To smo stonli zato, ker sestavki na tej strani naj bi v načelu ne bili bistveno daljši od 30 tipkanih vrstic. Tudi naslov smo spremenili, med drugim tudi zato, ker je bil občutno predolg.
Samoprispevek za boljše zdravstvo
Velik del novega samoprispevka tudi za uresničevanje programov KS odstotku Ribnica, Dolenja vas in Velike Poljane
Za ZD največ v
Predlog izvršnega sveta občine Ribnica o uvedbi novega samoprispevka za	obdobje	naslednjih	petih let, ki naj bi	ga plačevali kot
doslej, se	pravi	po	stopnji dva	odstotka, je podprla 21. februaija
tudi občinska konferenca ZK. Samoprispevek bi porabili za gradnjo novega osrednjega zdravstvenega doma v Ribnici in za razne komunalne in druge investicije po posameznih krajevnih skupnostih.
prispevale 1,2 odstotka za zdravstveni dom); KS Sodražica 3.166.784 din,	KS Loški potok
2.474.050 din	in KS Slemena
857.671 din (vse te KS bi prispevale po 0.80 odstotka od 2-odstotnega samoprispevka za zdravstveni dom). Za lastne po-
Novi zdravstveni dom s specialističnimi ambulantami, ki bodo na razpolago delovnim ljudem in občanom iz vse občine, bo veljal 51 milijonov. Za njegovo gradnjo bi dali okoli 22 milijonov dinarjev iz krajevnega samoprispevka, 29 milijonov pa bo prispevala območna zdravstvena skupnost. Če referendum ne bi uspel, potem bo teh 29 milijonov za ribniško občino seveda izgubljenih, saj bi jih zdravstvena skupnost usmerila drugam.
S samoprispevkom bi zbrali v občini skupno 41.234,170 din. Ta denar bi razdelili tako: 21.491.249 din za zdravstveni dom in 19.742.921 din za potrebe krajevnih skupnosti. Po posameznih KS bi prispevali za zdravstveni dom: KS Ribnica 10.737.378 din, KS Dolenja vas 3.562.632 din, KS Velike Polja-nje 692.734 din (vse te KS bi od 2 odstotnega samoprispevka
trebe na področju komunalnih in drugih dejavnosti pa bo posameznim KS ostalo: KS Ribnica 7.158.252 din, KS Dolenja vas 2.375.088 din, KS Velike Poljane 461.823 din, KS Sodražica 4.750.177 din, KS Loški potok 3.711.075 din in KS Slemena 1.286.506 din.
Te dni se bodo začele javne razprave po KS in organizacijah o predlogu za uvedbo samoprispevka. O podrobnostih bomo še poročali.
J. PRIMC
Objaviti imena štipendistov
Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so sprejeli nov statut občine, ki se precej razlikuje od osnutka. Vendar to ni razultat pripomb, danih v javni razpravi, ampak prilagajanja določil statuta novim predpisom.
Na seji so sprejeli tudi več dokumentov v zvezi z volitvami, imenovali svet za vračanje zdomcev (člani so Franc Zajc, Nada Blatnik in Karel Oražem) in sprejeli nekatere druge odloke.
Brez razprave so sprejeli poročilo o delu oddelka za notranje zadeve in
o
za
Manjše delajo bolje
V KS Ribnica je tri četrtine vseh komunistov, boje pa dela ZK v manjših KS
Na zadnji seji občinske konference ZK Ribnica 21. februarja so izvolili za delegate VIII. kongresa ZKS Marijo Čaval (INLES), Staneta Kromarja (skupne službe SIS), Anico Oražem (Sukno) in Dušana Vesela (Donit), za delegata XI. kongresa ZKJ pa Jožeta Debelaka (RIKO).
V vseh osnovnih organizacijah ZK bodo v tem mesecu še razprave o kongresnih in drugih aktualnih dokumentih v luči življenja in dela v ribniški občini oz. posameznih delovnih in drugih sredinah. Podobne razprave bodo tudi v drugih organizacijah. Že na seji konference so ugotovili, da zaposleni ko-
Smrad na sprehajališču
V ribniški občini smetišča niso urejena, kot bi morala biti, največji problem pa so divja smetišča, ki jih je vedno več.
Cesta iz Ribnice do Francetove jame, ki vodi skozi gozd, je pravzaprav sprehajalna, rekreacijska oziroma izletniška pot. Žal pa mnogi menijo, da je ob tej cesti ribniško oziroma celo občinsko smetišče. Tako so sprehajalci, ki so se te dni želeli naužiti svežega zraka na sprehodu po tej poti, naleteli na neznosen smrad. Smrad je bil nevzdržen kljub mrazu, ki ga običajno precej omili. Tokrat pa niti mraz ni pomagal.
Občani zaradi smradu, smeti in odpadkov upravičeno negodujejo. Sprašujejo, doklej bodo nekateri posamezniki lahko neovirano smetili, zasmrajevali in sploh onesnaževali okolje. To okolje je dano v uživanje in last vsem občanom. Vsak bi moral torej okolje uporabljati tako, da ne bi škodoval drugim občanom in celo sebi
Do kdaj tako? Dotlej, dokler občani v okviru samozaščite ne bodo onesnaževalcev odkrili in jih podučili, kaj smejo in česa ne. Če poduk ne bo pomagal, pa bo treba onesnaževalce krepko kaznovati.
munisti zelo dobro delajo v osnovni organizaciji svoje OZD, razen tega pa še v svoji KS. Ta ugotovitev velja le za komuniste iz manjših KS, ne pa za KS Ribnico, kjer je večina komunistov, njihovega dela v KS pa je bolj malo čutiti. Zato nekateri predlagajo, naj bi KS Ribnica razdelili na dve ali tri manjše ali pa bi okrepili samoupravno po hišah in ulicah.
Na seji konference so razpravljali še o pripravah za izvedbo referenduma za novi samoprispevek, o predvolilnem političnem delu in nekaterih drugih zadevdi. Izglasovali so tudi sklep o ustanovitvi osnovne organizacije ZK v novem obratu Pletenine v Sodražici. Tako je zdaj na območju občine Ribnica že 37 osnovnih organizacij ZK.
J. P.
postaje milice. Predlog odloka določitvi obveznega prispevka financiranje vzdrževanja komunalnih objektov je izvršni svet umaknil z dnevnega reda, ker ga je že podpisala večina zaposlenih in je zato ta prispevek brez odloka obvezen tudi za vse ostale.
Največ razprave je bilo o poročilu o izvajanju štipendijske politike. Delegati so sklenili, daje treba javno objaviti imena štipendistov, da mora vsak kandidat za štipendijo predložiti tudi mnenje KS in da je treba vajence za obrti, ki jih v občini manjka, spodbuditi za šolanje s stalno dodatno vajensko nagrado.
Vprašanje, kako je porabljen"* sedanji samoprispevek v ribniški občini, je bilo zadnje dni večkrat zastavljeno, med drugim tudi na zadnji seji občinske skupščine. Tokrat je bilo dano naslednje pojasnilo: milijon dinarjev je šlo solidarnostno za družbeni center v Dolenji vasi, ves ostali denar pa je tudi po skupno dogovoijenem ključu nakazovala SDK naravnost krajevnim skupnostim po štirih območjih KS. Tako občinska skupščina s tem denaijem ni imela ničesar. Vsak lahko torej dobi pojasnila o porabi samoprispevka pri svoji KS. Kljub temu bo v kratkem pripravljeno še posebno skupno poročilo, ki bo poredovano na vseh zborih občanov, razen tega bo objavljeno tudi v časopisu.
J. P.
NI DENARJA ZA SOL
Zimska služba na občinskih cestah v ribniški občini to zimo ni najboljša. Vozila na na novo asfaltiranih cestah imajo težave predvsem na vzpetinah, ker jim zaradi poledice drsi. Na vprašanje delegatov, zakaj tako, je predsednik izvršnega sveta na zadnji seji občinske skupščine pojasnil: »Sklep izvršnega sveta m komunalne skupnosti je bil, da je treba ceste plužiti, soliti in peskati. Zal pa Eurotrans ni vplačal vseh svojih obveznosti, zato ni denarja za nakup soli in peska.**
Ribniški zobotrebci
MUHASTO VREME - V februarju se je vreme zelo hitro spreminjalo, saj so se kar po večkrat zvrstili dež, sonce, sneg in hud mraz. Najhladneje je bilo v začetku druge polovice meseca, ko so v Ortneku izmerili kar -22 stopinj Celzija.
„1000 IN ENA NOC“ - Pod tem naslovom se nam je v domu JLA predstavila pred kratkim cirkuška umetniška skupina iz Maribora. Vstopnina je bila 30 din, gledalci pa so popolnoma napolnili dvorano. Najbolj so jih navdušile točke o hipnozi.
GREMO V KINO - V kinu Doma JLA v Ribnici bodo ta teden naslednji filmi: danes, 3. marca, ..Ostanemo skupaj**, 4. in 5. marca ..Prezimovame v Jakobsfeldu“, 8. in 9. marca „Ž one strani planine'*. Matineja: 4. in 5. marca „Carobna piščal.
ZUNANJI ČLANI
Zakon o združenem delu določa, da mora biti del članov disciplinskih komisij izven OZD. Zbor združenega dela občinske skupščine Ribnica je na zadnji seji že sprejel listo zunanjih članov disciplinskih komi-i. Na tej listi je 46 imen. Disdplin-„.;a komisija v OZD zdaj veljavno sklepa le, če prisostvuje seji tudi član, kije izbran iz skupne liste.
SPET KROŽEK - V svojem delovnem načrtu je mladinska organizacija ribniške občine posvetila veliko pozornost družbeni in politični vzgoji oz. izpopolnjevanju mladih. Ze jutri bo začel delati pri občinski konferenci ZSM marksi»-tični krožek, na katetem se bodo mladi seznanjali z osnovami mark-sizma.
DOMICELJ V RIBNICI - Popularni skladatelj in pevec Tomaž Domicelj je bil minuli teden gost Ribničanov in še posebno mladih. Na koncertu v domu JLA je požel velik aplavz.
občan
vprašuje
sij,
ski
medved odgovarja
- Zakaj se Ribnica tako lepo razvija, da rastejo novi stanovanjski bloki , in drugi objekti kot gobe po dežju?
- Ker še nima kanalizacije. Vse odplake se stekajo piod zemljo in je tako Ribnica kar dobro pognojena.
REŠETO
Slran uredil: JOŽE PRIMC
dolfnfski LIST
19
V'9‘
NOVO NA TRŽIŠČU!
Predstavljamo vam nove predsobne elemente iz programa PIKO.
— GARDEROBNA STENA dimenzije 1500 x 230 mm cena 156,50 din
— BOKS, dimenzije 500 x 250 x 250 mm. cena 167,30 din.
Več teh elementov lahko poljubno sestavljate po svojem okusu in po potrebi v knjižne omarice, nosilne police za telefon in za ostale potrebe v hodnikih, predsobah in otroških sobah. Iz teh elementov lahko ..zgradite" tudi predelno steno, ki je uporabna in dostopna z obeh strani kot knjižna omara, regal in podobno.
— OGLEDALO vam je na voljo v dveh dimenzijah: 1500 x 500 in 750 x 500.
Predsobni program PIKO je izdelan iz plastificirane iverice, trenutno pa je na voljo kupcem v petih barvah: krem, oker, čokoladno rjava, rumena in rdeča.
Montaža teh elementov je zelo enostavna in ne potrebuje strokovne pomoči, na posebno kupčevo željo pa vam elemente lahko sestavi in montira tudi naš strokovnjak.
OGLEDALNE OMARICE
Obenem vam predstavljamo ogledalne omarice iz novega programa kopališke opreme „KOLPA", ki imajo vrsto dobrih lastnosti in prednosti. Izdelane so iz kvalitetne plastificirane iverice. Omarice imajo vgrajeno fluoro-scentno luč, ki je popolnoma zavarovana pred vplivi vlage, imajo tudi varnostno vtičnico z vgrajeno varovalko.
Ogledalne omarice izdelujemo v treh dimenzijah (700 x 600 x	150,
1050 x 600 x 150	in
1400 x 600 x 150 mm).
Ti trije osnovni tipi so izdelani v desetih različnih variantah, pri katerih smo upoštevali potrebe in različne okuse potrošnikov.
Vse naštete proizvode si lahko ogledate in kupite v naši prodajalni v Straži, informacije pa lahko dobite tudi po telefonu 84—530.
PRODAJALNA JE ODPRTA VSAK DAN OD 6,30 - 17,30 IN OB SOBOTAH OD 8,00 DO 12,00.
~m
novoles
	
IME,
KI MU ZAUPAJO
DOMA
IN V SVETU
POPRAVEK
itie l
Instalacijsko podjetje NOVOMONTA2A
Objavljamo popravek razpisa z dne 23. 2. 1978.
Popravi se Pogoji:
2 visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, strojne ali elektro smeri.
DOPOLNILO
DOM UPOKOJENCEV IN OSKRBOVANCEV IMPOLJCA —
Enota KRŠKO
Dopolnilo k razpisu prostih del in nalog:
Vsi pripravljeni kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v roku 30 dni.
Svet krajevne skupnosti Mirna peč
razpisuje prosta dela in naloge
TAJNIKA
KRAJEVNE
SKUPNOSTI
s polovičnim delovnim časom
Pogoj: kandidat mora imeti srednjo šolsko izobrazbo s prakso v administrativnem in finančnem poslovanju
Osebni dohodek se določi z dogovorom.
Pismene ali osebne prijave se sprejemajo na navedenem naslovu.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Svet KS Mirna peč V. ^
TECTYL CENTER
Vozniki!
ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO, ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z
„VALV0UNE TECTVLOM”
VAM OPRAVI
PETER PERDEC
AVTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA ZA OPRAVLJENO DELO
TECTYL CENTER
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustila naša skrbna mama, stara mama in sestra
KRISTINA
OBERČ
iz Grmovelj pri Škocjanu
lvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom in znancem, posebno medicinskemu osebju kirurškega in intenzivnega oddelka bolnice Novo mesto pri lajšanju bolečin. Hvala tudi Anici. Tramte za vso skrb in tolažbo, tovarni Krka in vsem ostalim za podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje, posebno pa župniku za govor in opravljeni obred. Se enkrat iskrena hvala.
Žalujoči otroci: Lojze, Lojzka, Kristina, Marija, Zofija, Rozika, Štefka, Jožica vsi z družinami, sestri Urška in Ančka ter dmgo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
TONETA iflH RAUHA
iz Delača št. 4
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in vence, nam v teh težkih urah pomagali ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo lovski družini Banja Loka za organizacijo pogreba, ZZB NOV Banja Loka, govornikoma tov. Jožetu Selanu in Jaki Lovnša za pretresljive besede, delavski godbi, Elektru Kočevje, Agroservisu Kočevje, osnovni šoli Vas-Fara in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, otroci Marija, Anton, Jože, Ivanka, Majda in Ivan z družinami, brat in sestre ter dmgo sorodstvo.
RAZGLAS
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, deda, brata in strica
WJmCm FRANCA ft II LUZARJA-SOHODOLČANA
iz Dol. Stare vasi 10 pri Šentjerneju
se iskreno zahvaljujemo sosedom, vaščanom in sorodnikom, ki ste nam pomagali in se od njega poslovili, mu darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniškemu osebju internega oddelka bolnice Novo mesto in zdravnikom iz Šentjerneja. Hvala tudi pevcem, gasilcem ter podjetjem Steklo Ljubljana, Gradis Ljubljana, hotel Medno, rudnik Za-goije ter duhovnikoma za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: njegovi.
Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Novo mesto obvešča delovne ljudi in občane, da so volilni imeniki za volitve delegacij, ki bodo 12. 3. 1978, razgrnjeni na sedežih krajevnih uradov in oddelku za notranje zadeve (za prijavno-odjavno območje Novo mesto) skupščine občine Novo mesto. Novi trg 6, od 2. marca do 7. marca 1978.
Vsak delovni človek oziroma občan ima pravico pregledati splošni volilni imenik in zahtevati popravek zato, ker on ali kdo drug ni vpisan v splošen volilni imenik volišča, na katerem ima pravico uve-volilno pravico.
tozd
O trgovska hiša maximarket ljubljana. Trg revolucije 1
STEKLARNA „BORIS KIDRIČ" IZ ROGAŠKE SLATINE PRIKAZUJE BRUŠENJE
STEKLA OD 27. 2. DO VKLJUČNO 8. 3. 1978 OD 9. DO 12. URE IN OD 15. DO 19. URE V KLETNI ETAZl.
PO ŽELJI BREZPLAČNO BRUSIMO PRI NAS KUPLJENE STEKLENE PREDMETE.
ZE SEDAJ LAHKO PRIPRAVIT^ IZJEMNO DARILO ZA MAMO, ZC' NO, HČERKO ALI DEKLE.
TO IN SE MARSIKAJ BOSTE NAŠLI V TAKO VELIKI TRGOVSKI HIŠI KOT JE MAXIMARKET.
DOLENJSKI LIST	Št.	9	(1490)	-	2.	marca	19*
TELEVIZIJSKI SPORED
Četrtek, 2.111.
1©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
1
9.00 TV V ŠOLI: Ladja, Amazonka, Graditev cest - (Zg)
Amazonka je ena največjih rek na svetu. Učenci bodo o njej izvedeli Vrsto zanimivosti pa tudi to, da premore ogromno množino vode zato, ker teče skozi tiste predele južnoameriške celine, kjer je največ tropskega dežja. Zadnji prispevek bo prikazal tehniko t i. nizkih gradenj, v sklop katerih sodi tudi gradnja cest.
10.00 TV V SOLI: Francoščina -(Sk)
10.30	TV V SOLI: Risanka, Fizika -(Bg)
PETEK, 3. III.
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
1
9.00 TV V SOLI: Makedonščina, Ruščina, Od petka do petka, 8. ma-rec - (Zg)
10.00 TV V SOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina - (Bg)
11.55	SMUČARSKI POLETI, prenos iz Kulma - B
15.00 TV V SOLI, ponovitev - (Zg)
16.15 SMUČARSKI POLETI, posnetek iz Kulma - B
17.15 POROČILA
17.20	O MOŽU, KI NI ZNAL NOBENE ZGODBE, pravljica iz lutkarjevega vozička - B
17.40	DEČEK DOMINIK - B
18.05	OBZORNIK
18.15 SLOVENSKI ROCK: TOMAŽ DOMICELJ - B
SOBOTA, 4. III.
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
1
8-00 POROČILA
« 05 ZGODBE IZ KALEVALE - B S. Makarovič: KOSOVIRJA NALETEC1 ŽLICI - B o-JO tudi mi smo v VRTCU - B T^L TEHTNICA ZA TOČNO TEHTANJE - B '15 mali svet
101 <P?.Sledeh napredka - B
te'kop1AlDObA’ VSE SEM
cikit5* PEDAGOGIKA, oddaja iz na univerzi telnL-; kerlij: KRUH Beograjska ram'	drama (posneta po lite-
Sv-.1,-Podlogi književnika Azema teJlr	Prištine) pripoveduje o
hi. n6”1. *Jeniu dveh mladih na su-cPlodni zemlji. Toda neznanski čan-23 Postanek je končno popla-• Pride dan, ko se nad žejno
nedelja, s. iii.
1©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
l
*30P?ROClLA
NEDELJSKO DOBRO
77..g SRECANJE OKTETOV
9.00 625
„ ^ Kerstner: GRUNTOVCA-10* "»nianka - B G? FRIDA IN TORA, film - B sta *~^nMunakiriji norveškega filma seb0i *nci Frida in Tora, ki se med da ni . razumeta, toda čutita, biti c13 ni we kot bi moralo zatoi«^. “ kar	kregata,
Je deklici strah, da bosta izgubi-
15.00 TV V SOLI, ponovitev - (Zg)
16.00 ŠOLSKA TV: Prometni sistem SFRJ, Slovenski kmečki upor leta 1635 in tolminski kmečki upor leta 1713
17.25	POROČILA
17.30 PO SLEDEH MARCA POLA, nadaljevanka - B
18.30 OBZORNIK
18.43 ZGODBE IZ KALEVALE -B
18.50	TEHTNICA ZA TOČNO TEHTANJE -B
19.15	RISANKA-B
19.30 TV DNEVNIK
20.00 OCl KRITIKE, oddaja o kulturi
20.45	Boccaccio-Vuga: O SODNIKU S KOLEDARJEM - B
Za televizijo prirejene žgačkljive, poučne, zabavne pa tudi razmišlju-joče zgodbe o strasteh in nraveh ljudi kljub ponavljanju še zmeraj pritegujejo pozornost gledalcev, četudi so kakovostno globoko pod ravnijo literarnega Dekamerona. Tokrat bomo videli, kako je Paganino ukradel
Tomaž Domicelj, ki bo v tem mesecu star trideset let, že več ko desetletje ubira lastna glasbena pota. Najprej je bil protestni pevec, zdaj pa se imenuje rocker in se ustaljenih popevkarskih kolesnic izogiba ko kužnega znamenja. Bolj na široko Domiclja najbrž ni potrebno predstavljati, to bo z igranjem in petjem lastnih skladb sam storil v oddaji.
18.45	Človek in prostor,
oddaja iz nanizanke Prostorsko načrtovanje - B
19.15	RISANKA - B
19.30	TV DNEVNIK
20.00	KAR BO, PA BO Zabavnoglasbena oddaja z gornjim naslovom je prispevek ljubljanske televizije za skupni program JRT. Oddaja bo predstavila vse, kar se dogaja novega na področju slovenske zabavne glasbe, za pestrost pa bodo poskrbeli humoristični vložki in stalne rubrike (skrita kamera, risani film, lestvica popevk in podobno).
21.05	RAZGLEDI:	KMEČKI
FANTJE - B
Številne slovenske kmetije propadajo zato, ker fantje stežka pridejo do deklet, ki so pripravljena delati
zemljo zgrnejo težki oblaki in dež reši letino. Dramo je režiral E krem Eryezij.
11.55	SMUČARSKI POLETI, prenos iz Kulma - B
15.30 DINAMO : RADNlCKl, prenos nogometne tekme
17.30 OBZORNIK
17.40	RISANKA-B
17.50	JAKOB, film - B
Film z gornjim naslovom, ki ga je 1976 posnel Ota Koval, je eden najboljših čeških mladinskih filmov zadnjih let. Gre za pripoved o enajstletnem dečku Jakobu, ki živi med vrstniki v domu in nestrpno čaka, da bo prišel ponj oče, o katerem mu je mati natvezla, da dela v Afriki. Oče res pride in z avtom odpelje sina v Prago, kjer se začne za dečka novo življenje sredi hrupnega mesta. V šoli ne verjamejo Jakobovi zgodbi o njegovem očetu, končno pa sin le zve za očetovo temno preteklost. Razočaran pobegne nazaj v dom, tamkaj pa ga spet poišče oče in mu odkrito razodene, zakaj je bil tako dolgo odsotea Glavne vloge igrajo Filip Renč, Ladislav Mrkvička, Sylva Ječkova in drugi.
li dom. Skratka, to je film o tem, kako se zakonska nesoglasja lahko odražajo na otroški psihi
11.15	MOJSTER PEK
11.30 KMETIJSKA ODDAJA
12.30 SMUČARSKI POLETI, prenos iz Kulma - B
14.40	SVET, V KATEREM ŽIVIMO- B
15.10	OKROGU SVET
15.25	CHERBOURSKI DEŽNIKI,
film-B
Francoski film z gornjim naslovom se ponaša z vrsto priznanj: režiser Jacques Demy ga je posnel leta
1965	in zanj prejel „oskaija“, veliko nagrado na festivalu v Cannesu, prvo nagrado žirije kritikov, nagrado t. i. Louis Dellue, nagrado francoske publike, bil pa je priglašen tudi za francoski film leta. Bolj kot filmska zgodba (skoraj melodramatična pripoved o dvajsetletnem Guyu in osemnajstletni Genevievi, ki sta se morala ločiti zaradi alžirske vojne) pritegne izredna glasba in režiseijeva domiselnost, saj je zgodbo domala
ženo Ricciardu. Slednji poizveduje tako dolgo, dokler ne izve, da je Cineta v Monacu. Odpravi se v tuje mesto, postane Paganinov prijatelj in čez čas zahteva nazaj svojo boljšo polovico. Paganino nima nič proti, toda Cineta se noče vrniti k možu. Ko sodnik Ricciardo umre, se Cineta poroči s Paganinom. Glavne vloge igrajo Aleksander Valič, Jerica Mrzel in Livij Bogateč.
21.20	NA ZVEZI
21.50	TV DNEVNIK
22.05	JAZZ NA EKRANU: DUO STANKO MAKOWICZ
17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Otroška oddaja -
18.15 Polži in školjke - 18.40 Znimivosti narave - 18.45 Peščena ura (kviz) - 19.30 TV dnevnik -
20.00	Zabavnoglasbena oddaja (skupina Momd in djevojke) -
21.15 24 ur - 21.35 Ženska danes (dokumentarna oddaja)
na kmetiji Čeprav imajo dandanes kmečke žene že veliko možnosti za izobraževanje, varstvo in vzgojo otrok, socialno in zdravstveno varstvo, se dekleta^še zmeraj raje odločajo za delo v mestih. Televizijci so se za tokratno oddajo pogovarjali z devetimi fanti, ki so ostali na kmetijah okrog Ribnice in Cerknice. Oženili se še niso. Zakaj? Nekateri pravijo: „Saj nisem še nobene niti vprašal, ker se bojim, da bi me zavrnila ...“
21.40 TV DNEVNIK
21.55	SERP1CO - B
22.40 POROČILA
17.15	TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Zlata nit (otroška oddaja) - 18.15 Aktualna oddaja -
18.45	Zabavnoglasbena oddaja -
19.30	TV dnevnik - 20.00 Gost urednik: Oskar Davičo — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Sodobniki: Nikola Graovac — 21.50 V. Globokar: Caroussel - 22.50 Zabava vas Shirley Bassey
21.00 LADY L, film - B Angleški film, ki ga bomo gledali nocoj, je
1966	po lastnem scenariju posnel režiser Peter Ustinov. To je lahkotna komedija, ki jo odlikujejo domiselni dialogi in izvrstna igra Sophie Loren, Paula Newmana, Davida Nivena in drugih, sicer pa se zgodba, polna igrivosti, odvija sredi dvajsetih let tega stoletja v Parizu in Londonu. Film doseže svoj edini namen: zabavati gledalce!
19.15	RISANKA - B
19.30	TV DNEVNIK
20.00 G. Durieux: PAULGAUGIN, nadaljevanka - B
2145 TV DNEVNIK
23.00 625
23.40	POROČILA
17.30	Poročila - 17.35 TVkoledar
- 17.45 Lucijini prijatelji - 18.45 Gledališče v hiši - 19.30 TV dnevnik - 20.00 G. Rossini: Seviljski brivec (1. del opere) - 21.00 24 ur
- 21.10 Poklici: Učitelj - 21.40 Športna sobota - 21.55 Veliki mojstri
zanemaril, v ospredje pa potisnil duhovite dialoge. Glasbo je prispeval Michel Legrand, v glavnih vlogah pa nastopajo Catherine Daneuve, Nino Castelnuovo, Eleine Famere in Anne Vemon.
17.00 VELESLALOM NA JAHORI-NI
17.40 Športna poročila
17.45	C ZVEZDA :JUGOPLASTI-KA, prenos košarkarske tekme
19.15	RISANKA-B
19.30	TV DNEVNIK
20.00 a {Markovič: VRNITEV ODPISANIH - B
21.05	DOKUMENTARNA ODDAJA
21.35	TV DNEVNIK
21.55	Športni pregled
22.40 POROČILA
15.30	Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri
-	21.05 Celovečerni film
PONEDELJEK, 6. III.
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
I©
9.05 TV V ŠOLI: Pravljica, Perutninska farma, Za pesmijo - (Zg)
10.00 TV V SOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis - (Bg)
11.10 TV V SOLI: Za najmlajše -(Sa)
15.05 in 16.00 TV V SOLI, ponovitev
17.10 POROČILA
17.15	VRTEC NA OBISKU: PRIDITE NA RAZSTAVO IZ OTROŠKIH ŽEPKOV - B
17.30	SVET, V KATEREM ŽIVIMO - B
18.00 OBZORNIK
18.10 ZIDNO SLIKARSTVO - B
V	okviru nanizanke Slikarske
tehnike se bomo tokrat seznanili s
TOREK, 7. III.
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
8.30 TV V SOLI: Nemščina, Pomlad, Crka kot številka, Delavsko samoupravljanje - (Zg)
10.30 TV V SOLI: Risanka, Priro-doslovje - (Bg)
14.30 TV V ŠOU, ponovitev - (Zg)
16.05	ŠOLSKA TV: Vesele vrečke in škatlice, Prometna vzgoja: rdeče, zeleno, rumeno
Risani film o prometni vzgoji bo na zabaven način seznanil otroke s prehodi za pešce, križišči, s prometnimi znaki, z železniško progo in zapornicami ter podobnim. Skušal bo otrokom dopovedati, zakaj se morajo držati predpisov. Da pa bi se
SREDA, 8. III.
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
l
8.35	TV V SOU: Dnevnik 10, Majhno mesto, Od Budve do Žablja-ka, TV gledališče - (Zg)
10.00 TV V SOLI: Kocka, kocka, Risanka, Film - (Bg)
17.20	POROČILA
17.25	S. Makarovič: KOSOVIRJA
NA LETEČI ŽLICI - B
17.40	POTOVANJE V DEŽELO
LUTK - B
18.00 OBZORNIK
18.10	SRCE MI JE KREMEN POSTALO
tehnikami, kot so freske, zgrafito, tapiserija ali gobelin, vitraj ali slikanje na steklo ter mozaik. Omenjene tehnike nimajo na pogled nič skupnega, če ne upoštevamo to, da so bile že od nekdaj okras posvetnim in sakralnim stavbam, da so bile odraz naročnika. Mnogi trdijo, da je zidno slikarstvo tako rekoč zgodovinopisje, saj se je z njim ohranilo nič koliko podob, ki so značilni izraz dobe, v kateri so nastale. Od freske pa do mozaika najdemo zametke že v davnini Zidno slikarstvo je nastalo že pred trideset tisoč leti, tapiserijo so poznali stari Kopti, brez vitraja pa si ni moč zamisliti srednjega veka in sploh bujnega razcveta sakralne umetnosti. Vse omenjene tehnike so v rabi še dandanes, tapiserija pa je postala pravcata moda. Tokrat nas bodo v svet slikarskih tehnik popeljali umetniki Ive Šubic, Franc Kokalj in Jože SpadaL
18.45	MLADI ZA MLADE
19.15	RISANKA - B
19.30	TV DNEVNIK
20.00	A. Hieng: NORI MALAR, drama - B
jih lahko držali, jih morajo seveda najprej poznati. Sicer kaj lahko hitro pride do nesreče, poškodovanih ali do smrti povoženih otrok pa je na naših prometnicah zelo veliko.
17.10	POROČILA
17.15 REVIJA FOLKLORE - B
17.45	OBZORNIK
17.55	PISANI SVET: VRATA - B
18.40	JUGOSLOVANSKA TRIM-SKA TELEVIZIJA - B
19.15 RISANKA - B
19.30	TV DNEVNIK
20.00	JUGOSLAVIJA PRED KONGRESI
V	predkongresnih pripravah posvečajo komunisti v vseh republikah in pokrajinah določenim vprašanjem še posebno pozornost. Katera so ta vprašanja in kako jih kanijo rešiti? o tem bo beseda v nocojšnji oddaji, ko jo je iz prispevkov številnih novinarjev, ki so se pogovarjali z delovnimi ljudmi, pripravil Darko Marin.
Oddaja z gornjim naslovom je posvečena Kati Pejnovič, prvi predsednici antifašistične fronte žena Jugoslavije. To bo portret kmečkega dekleta iz Like, nato matere in prekaljene revolucionarke in borke. Pejnovičeva je postala članica KPJ leta 1938, od 1941 naprej pripravljala vstajo v Liki, bila članica AVNOJ in 1942 izvoljena za prvo predsednico AFŽ Jugoslavije. V vojni je izgubila tri sinove in moža.
18.45	MI SMO MAJ-B
19.15	RISANKA-B
19.30	TV DNEVNIK
20.00	FILM TEDNA: DOTIK - B Nič ni, kar bi bilo v filmih švedskega režiseija Ingmaija Bergmana, odveč, kar ne bi imelo svojega pomena. Tudi film, ki ga bomo gledali drevi, izpričuje mojstistvo ustvarjal-
O snemanju televizijske drame z gornjim naslovom smo pred meseci obširno pisali v prilogi Dolenjskega lista, zato tokrat ne kaže ponavljati že zapisanega. Povejmo le, daje pripoved o slikarju Jožefu Petkovšku po scenariju književnika Andreja Hienga posnel režiser Matjaž Klopčič ter da je slikarja upodobil Polde Bibič. Osnovno sporočilo drame pa je umetnikova vpetost v grozo, kije posledica bolezni in razmišljanju o jalovosti v svetu in umetnosti še posebg.
21.05 KULTURNE DIAGONALE
21.50	TV DNEVNIK
22.05 MOZAIK KRATKEGA FILMA
17.15	TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Zverinice iz Rezije -
18.00	Moj vrtec — 18.15 Med Istom in Molatom - 18.45 Mladi za mlade
- 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 20.30 Aktualna oddaja
- 21.00 24 ur — 21.00 Celovečerni film
20.55	G. E. Clancier: CRNI KRUH, nadaljevanka - B
21.45	JAZZ ZA IZVOZ: KVARTET TONETA JANŠE Tone Janša je eden najbolj obetavnih predstavnikov slovenske jazovske glasbe. Čeprav stalno deluje v Plesnem orkestru RTV Ljubljana, posveča največ svojih ustvarjalnih in poustvarjalnih moči lastnemu kvartetu, v katerem igra sam tenorski in sopranski saksofon ter flavto. 2115 TV DNEVNIK
17.15 TV dnevnik - 17.35 TVkoledar - 17.45 Otroška oddaja -
18.15 Nove knjige - 18.45 Dnevnik 10 - 19.05 Kulturni pregled -
19.30	TV dnevnik - 20.00 Aktualna oddaja - 20.50 Akcije - 21.00 24 ur - 21.20 Sodobna psihologija
—	2105 Zgodbe za lahko noč
no iskrenost in neznanosko vztrajnost, da bi prodrl in razkril svet človekovih čustev. Taki so domala vsi Bergmanovi filmi, le da tokratni ne pripoveduje samo o „stvareh“, kot so ljubezen, greh, nezvestoba, pač pa tudi o strahu, o življenjskih izkušnjah in podobnem. V glavnih vlogah nastopajo Max von Sydow, Elliot Gould in Bibi Andersson
21.50	TV DNEVNIK
22.10	MINIATURE: ZA STATVE IN HARFO - B
17.15	TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Mali svet - 18.15 Dokumentarni film - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Prosta sreda — 20.00 TV dnevnik - 22.15 Portret Danice Milosavljevič
PRVI RADIJSKI PROGRAM
PETEK, 3. III.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Glasba).
11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. A. Vimer: Rezultati preskušanja sort soje). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Glasbena pravljica. 14.19 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Moment musical. 19.45 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo.
SOBOTA, 4. III.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Mi pojemo. 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 12.10 Godala v ritmu. 1130 Kmetijski nasveti (inž. M. Lipovšek: Kdaj sejemo seme raznega gozdnega drevja). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Gremo v kino. 15.45 S knjižnega trga.
17.03 Spoznavanjmo svet in domovino. 18.30 Iz dela GMS. 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa.
20.00 Obisk v delovnem kolektivu.
21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za nase izseljence. 23.05 Popularnih dvajset.
NEDELJA, 5. III.
8.07	Radijska igra za otroke (F. Puntar: Mala žalost). 8.47 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.30 Humoreska tega tedna.
11.00 Pogovor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Obisk pri orkestru Duška
Gojkoviča. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra (F. Rudolf: Slovenske narodne). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (S. Matavulj: Pilipenda). 23.15 Plesna glasba za vas.
PONEDELJEK, 6. III.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringa-raja. 9.20 Pesmica za mlade risarje.
9.40	Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (F. Guna: Na kaj moramo biti pozorni pri nakupu čebel). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom. 18.05 Izročila tistočletn (Stari ljudski napevi in plesi). 18.35 Žvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Fantje treh dolin. 20.00 Kulturni globus. 20.10 J. Gotovac: Ero z onega sveta (1. in 2. dejanje opere). 21.35 Komornoglasbeni fragmenti. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (C. Preželj: Pesmi). 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 7. III.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (Tone Pavček). 9.30 Iz glasbenih šol.
11.03	Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izb.-alL 12.30 Kmetijski nasveti (L.Strobl: Prijava semenskih posevkov v letu 1978). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi.
15.45 Družba in čas. 18.05 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
20.30	Radijska igra. 21.30 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program
JRT. 23.05 Literarni nokturno (D. Miklavžič: Pesmi). 23.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 8. III.
8.08	Glasbena matineja. 9.05 Pisani svet pravljic in zgodb. 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Samoupravljamo s temelji marksizma. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Veliki zabavni okre-stri. 12.30 Kmetijski nasveti (mag. L. Milevoj: Varstvo koruze pred boleznimi). 12.40 Pihalne godbe.
14.05	Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma (R. Luxemburg: Proletarka). 18.05 Utrinki iz svetovne zborovske glasbe. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalom jazza. 23.05 Literarni nokturno (G. Dcledda: Trsi v vetru)
23.15	Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
ČETRTEK, 9. UL
8.08	Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (Med pig-mejci). 9.35 Jugoslovanska zborovska glasba. 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. M. Hladink: Priprave na spomladansko pogozdovanje). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Enajsta šola. 15.45 Jezikovni pogovori (prof. F. Novak). 18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška.
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer (O. Župančič: Lirika, 3. del). 21.40 Lepe melodije. 22.20 Sonate de Mondonvilleja. 23.05 Literarni nokturno (M. Kleč: Pesmi). 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
21
Št.
I (1490) - 2. marca 1978.
DOLENJSKI LIST
TEDENSKA
BS
TEDENSKI KOLEDAR Četrtek, 2. marca - Karel Petek, 3. marca - Milena Sobota, 4. marca - Kazi.nir Nedelja, 5. marca - Vane k Ponedeljek, 6. marca - Danica Torek, 7. marca — Tomaž Sreda, 8. marca - Bojan Četrtek, 9. marca - Francka
LUNINE MENE
9. marca ob 03 in 36 min.: mlaj
BRESTANICA: 4. - 5. amer. fantast, film „Zeleno sonce“
ČRNOMELJ: 2. 3. amer. film ,Abot in Kastelo iščeta Franken-steina“ 5. 3. fianc. kriminalni film „Judo in karate proti bandi"
KRŠKO: 4. - 5. amer. film „Ve-ter in lev" 8. 3. franc, film „Bel-mondo, nepopravljivi"
MIRNA: 4. 3. ..Neustrašni Popaj" MOKRONOG: 4. - 5. amer. vestern „Vroča sedla"
NOVO MESTO: 3. - 5. jug. drama ..Ljubezensko življenje Budimira Trajkoviča" 6.-7. amer. fantastični film „Stari Divji zahod"
RIBNICA: 4. - 5. amer. film ,,Mož z imenom Genon"
TREBNJE: 4. — 5. avanturistični film „Spopad v jetnišnici"
OB
SLUŽBO DOBI
NATAKARICO ali kuharico takoj zaposli gostilna Park v Biogradu na moru. Stanovanje in hrana zagotovljena. Osebni dohodek po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov ali sporočite po telefonu (057) 83-115.
SLUŽBO dobi takoj gospodinjska pomočnica in KV ali priučena natakarica v gostilni Košak, Ul. talcev 2, Novo mesto. V soboto in nedeljo prosto. Stanovanje preskrbljeno.
STANOVANJA
IŠČEM enosobno stanovanje s sanitarijami v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista
(63Č/78).
IŠČEM opremljeno sobo in kuhinjo v Novem mestu. Harum Durako-vič, Smolenja vas 53, Novo mesto.
V NOVEM MESTU ali Šentjerneju vzamem v najem sobo. Naslov v upravi lista (657/78).
DRUŽINA išče stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Miroslav Šamara, SGP Pionir, Kettejev drevored 35, Novo mesto.
TAKOJ ali s šolskim letom 1978/79 oddam veliko ogrevano sobo s ko-
palnici
Kočev
ico dvema dijakinjama. Lojze
C oče var, Regerča vas 128 žini ulice K Roku).
PRODAM zastavo 750, letnik 1972. Vse informacije dobite v gostilni pri Marički v Veliki Bučni vasi. PRODAM škodo, letnik 1969. Informacije na telefon: 22-264, (Mestne njive 9, Zorko).
PRODAM zastavo 750, letnik 74. Informacije samo dopoldan na telefon 22—441 int 202. Tramte, Ločna 36.
PRODAM RENAULT 8, letnik 1969 (november), lažje karambo-liran, sicer vozen, registriran do 16. 4. 1978 ter dvodelno okno, vezano, zastekljeno, INLES z roleto, dim. 180x 150 cm. Informacije in ogled na Drski 12, Novo mesto, telefon (068) 22-907 od 15. do 19. ure.
PO ZELO ugodni ceni prodam fiat 750, 70, neregistriran. Ogled Drage 1, Suhor pri Metliki PRODAM zastavo 750, letnik 1970. Alojz Pečjak, Regerča vas 62, Novo mesta PRODAM VW 1302, letnik 1971, registriran do 8. 7. 1978. Stane Križan, Vejar 2, Metlika.
IMV kombibus ugodno prodam ali menjam za osebni avta Jamnik, Kočno 1, 68270 Krška PRODAM TAM 4500 kiper, registriran do julija letos. Metod Papež, Dolenji Bostanj 60.
PRODAM osebni avto Zastavo 101, letnik 1975. Rudi Iskra, DoL Ajdovec 6, telefon 84-115. PRODAM zastavo kombi 430 T.
Pod Trško goro 34, Novo mesta PRODAM traktor Ferguson 35 KS z 800 urami Legan, Kamni potok, Trebnje.
Motorna vozila P R O D A M
, PRODAM diano, letnik 1970. Milan Zagorc, Šentjernej 135.
PRODAM avto Opel-kadett 1200 C, letnik 1976. Jože Bratkovič, Šentjernej n. h, telefon: 22-061.
PRODAM voDcswagen. Jože Benkič, Družinska vas 64, Šmar. Toplice.
PRODAM avto Zastavo 750, letnik september 1975. Jože Gričaflf Poljane 7 pri DoL Toplicah. Ogled vsak dan popoldne.
PRODAM ali zamenjam za avto komunalno urejeno gradbeno parcelo v Brežicah. Grakalič, Kettejeva 12, Brežice, telefon 72-765.
PRODAM traktor Same Delfino (32 KM). Kovačič, Mali vrh 4, Mirna peč.
KARAMBOURAN vartburg (letnik i 1972) prodam. Franc Svetec, Kostanjevica na Krki, Goijanrica 15, telefon dopoldan 71-055.
PRODAM NSU 1200, prevoženih 62.000 km. Ludvik Rabzelj, Gotna vas 65, Novo mesto.
UGODNO prodam traktor Porsche (25 KM). Jože Šutar, DoL Gradišče 20, Šentjernej.
ZAPOROŽCA, letnik 1976, prodam. Žugelj, Otok 13, Gradac.
PRODAM ami 8/letnik 1971 november, po ugodni ceni Ogled možen vsak dan. Alojz Cajnko, Žužemberk 29.
ŠKODO 1000 MB, letnik 1969, v voznem stanju in registrirano, prodam. Telefon 22-554.
PRODAM avto Škoda 1000 MB, letnik 1967. A. Zagrljača, Ragovo 2, Novo mesto.
PZ 125, star 3 leta, 37.000 km, ga-ražiran in dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon: dopoldan 22-003, popoldan 76-164.
PRODAM Z 750, letnik 1968, registriran do januarja 1979, v dobrem stanju, po ugodni ceni Jože Gliha, Meniška vas 2, DoL Toplice.
PRODAM traktor Nibi(35 KM) s plugom, pogon na štiri kolesa, 3 kardani, hidravlični volan, črpalko in 700-litrski sod za gnojevko. Jerič, Mali vrh 7, Mirna peč.
PRODAM fiat 750, letnik 1969. Anton Zupančič, Dragomalja vas
* 10, Suhor, 68330 Metlika.
PRODAM škodo 110 L, letnik 1974, prevoženih 30.000 km. Justin Kranjčič, Pot na Gorjance 5, Novo mesto.
PRODAM austin 1100, neregistriran, v voznem stanju, za 8.000 din. Nujno! Damjanovič, Majde Šilc 19.
DOLENJSKI LIST
PRODAM stargši mizarski rezkal ni stroj (ffezar). Volčičeva 24, Novo mesta
PRODAM 10 m2 suhih hrastovih drv po nizki ceni Naslov v upravi Usta. (631/78).
PRODAM 20 ton hlevskega gnoja. Franc Struna, Potov vrh, Novo mesto.
PRODAM nov gumi voz (15 col). Peter Radovan, Gornja Brezovica 10, Šentjernej.
PRODAM enoosno traktorsko prikolico in fiat 750 v voznem stanju. Hočevar, DoL Težka voda 7, Stopiče.
PRODAM 2000 kg mrve, lahko za gnoj. Franc Mikulan, Stopiče 38.
PRODAM mlin na dva kamna, na električni pogon. Ignac Marinčič, Gradišče 3, Nad Pijavo gorico, Škofljica.
PRODAM malo rabljeno klavirsko harmoniko Ryalstandard z 12 + 3 registri. Krhin, Ratež 18.
PRODAM dobro ohranjen šivalni stroj Bagat K-31. Jožica Jurečič,
PRODAM leseno garažo. Franc Lužar, Pod Trško goro 21, Novo mesta
UGODNO prodam 3-tonsko navadno harmoniko. Franc Lešnjak, DoL Vrhpolje 21, Šentjernej.
PRODAM kravo, brejo 7 mesecev, staro 7 let. Pirh, Podgora 17, Straža.
PRODAM 1000 kg sladkega sena. Cegelnica 35, Novo mesto.
PRODAM globok zložljiv italijanski voziček. Babič, Šegova 18, Novo mesto.
PRODAM 200 let staro spalnico, orehov furnir. Marija Bakše, Črmošnjice 13, Stopiče.
PRODAM televizor Grundig super color, star 3 leta. Ponudbe na telefon 23-797, od 14,30 dalje.
PRODAM elemente za enodružinsko montažno hišo, primemo tudi za vikend. Eli Zavrl, Mirna 93.
UGODNO prodam dobro ohranjen ženski šivalni stroj Pfaff z okrog-Um čolničkom in otroško poste-fio z vložki Telefon (068) 76—672 ali ponudbe pod šifro: UGODNO:
PRODAM obračalnik Maraton za BCS, letnik 1976. Viktor Kužnik, Podlisec 6, Dobrnič.
PRODAM malo rabljen otroški partni (avto) voziček. Naslov: 4arjana Žibert, Šegova 16, Novo mesto, Drska, telefon 23-185.
PRODAM dva kavča in preprogo. Gradišar, Trdinova 5 a, Novo mesta
UGODNO prodam mlin nza koruzo (šrotar) z motorjem in 7 priključki Polde Pavček, Podgora 16, Straža.
PO UGODNI ceni prodam stabilno rezilko za rezanje železnega materiala, enofazni elektromotor (2,2 KW, 2.900 obratov) ter namizne škarje za rezanje pločevine. Toni Brulc, Smolenja vas 8, Novo mesta
PSIČKI, nemške ovčarke, naprodaj. Poceni Anica Trojer, Lokve 7, Črnomelj.
PRODAM merilec obratov, merilca za vodo in olje ter športna kromi-rana platišča z gumami Goodyear 165 - 70/13 ali zamenjam za navadna z dolpačilom. Pavlič, Krško, Erjavčeva la, telefon 71-084.
PRODAM ohranjene uhrapas kuhinjske elemente: štedilnik (plin in elektrika) ter bojler. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Avsec, Kristanova 32/111, Novo mesta
PRODAM pletilni stroj, možnost tečaja 24.3.Telefon 22-768.
UGODNO prodam 2.000 kg sena in avjo Prinz 1200. Ivan Jordan, Draga 1 pri BeU cerkvi. Telefon 84-923.
ELEKTRIČNI štedilnik za 2.600 din, radio tranzistor Selena za 900 din in 4 stilne stole za 1.000 din prodam zaradi selitve. Resnemu kupcu pripeljem tudi na dom. Naslov v upravi Usta (720/78).
UGODNO prodam parcelo v veli-kosti 62 a, od tega je 30 a vinograda. Cena po dogovoru. Ivan Medvešek, DoL Leskovec 9. Brestanica.
PRODAM vinograd v Venišah pri Leskovcu, primeren za vikend. Dostop z avtom, voda in elektrika bUzu. Franc Resnik, Skopice 24, Krška vas.
MANJŠO domačijo, primemo za vikend, prodam v okolici Brežic na lepi sončni legi. Naslov v upravi lista (731/78).
mamim
DRAGEMU očetu JOŽETU RAGA-LETU želimo za dvojno praznovanje in skorajšnjo vrnitev v domovino vse najboljše in kličemo še na zdrava in vesela leta ter izpolnitev vseh skritih želja. Žena m hčerka Jožica.
JOŽETU OVČARJU, ki živi v Nemčiji, vse najlepše za 36. rojstni dan želi sestra Marica z družino.
DRAGI in dobri mami FRANCKI VIDMARJEVI iz Stranj 8 pri Beli cerkvi za dvojno praznovanje iz srca čestitamo. Šinovi Slavko, Francelj, Jože, Vilko, hčerki Fanika in Martina, vsi z družinami, 10 vnučkov pa ji pošilja koš poljubčkov, enako želimo tudi Faniki za praznovanje.
Toplice.
PRODAM 3.000 kg prvovrstnega -sena po ugodni ceni Vinko Kranjčevič, Leskovec pri Krškem 17.
Mii™
V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila naša mama, žena in stara mama
MARIJA GORŠE
Meniška vas 3
Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, pomoč in podarjeno cvetje. Hvala Gozdarstvu TOZD Straža in podjetju Mercator Standard za podarjene vence. Hvala kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Tone, hčerka Mid z možem, sinovi Rudi, Franri in Tone z družinami.
V 65. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče in stari oče
JANEZ SIVEC iz Grobelj pri Šentjerneju
Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu podarili cvetje in vence, nam izrazili sožalje in pomagali v težkih trenutkih. Iskrena hvala kolektivu IMV Novo mesto — TOZD Tehnoservis in TOZD TA, župniku iskrena hvala za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: sinovi Jože, Janez, Mirko in hčerka Milka z družinami ter drugo sorodstvo.
mm
kupim
KUPIM rabljeno fiezo, dobro ohranjeno. Franc Hiti, Šmaij. Toplice 25.
KUPIM majhno starejšo hišico, lahko kmečko, na Dolenjskem ali Štajerskem. Ponudbe pod šifro: DOGOVOR".
K UH M motor za prinza NSU 1200 C Alojz Pavkovič, Vrbina 4, Krško.
KUHM TAM 2001. Telefon 23-529.
ALOJZ GORENC, Grč vrh 5, Mirna peč, prepovedujem kakršnokoli vožnjo in obračanje po mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
PREKLICUJEM neresnične izjave o tov. Vladu Petroviču, Regerča vas 51. Franc Hočevar, Regerča vas 62.
RAZNO
SPREJEMAM naročila za vsa stavbna mizarska dela. Naslov v upravi lista (658/78).
ROLETE in žaluzije vseh vrst vgrajujem. Za svoje izdelke dajem 2-letno garancijo. Prav tako zajamčeno nadaljnje vzdrževanje vseh izdelkov. Roletarstvo Medle, Žabja vas 47, telefon 23-673.
POROČNI PRSTANI! Vsa zlatarska dela vam po vašo želji najbolje opravi zlatar Otmar Zidarič v Gospodarski 5, Ljubljana, kjer dobite tudi poročne prstane vseh oblik! Z izrezkom tega oglasa dobite 10. odst. popusta!
VDOVEC 48/170 cm, dobrosrčen in dobre narave, nealkoholik, z lepo službo, lastnim stanovanjem in malo zemlje, želim spoznati pridno in dobrosrčno žensko, po možnosti s službo, vdovo, en otrok ni ovira, staro od 38 do 46 let. Zaželena poroka. Samo resne ponudbe pod šifro: »BLIŽA SE POMLAD 970-1".
ZAKONSKI par srednjih let gre k osamljenim starejšim ljudem. Nudim vam pomoč na kmetiji in oskrba Ponudbe pod šifro: »DOGOVOR 1978".
V SOBOTO, 25. februarja 1978, sem od Krške vasi do Križaja izgubil iz prikolice belega packa. Prosim poštenega najditelja, da ga proti nagradi vrne. Slavko Blatnik, Šentjernej 39.
V PESJEM pri Krškem prodam travnik v velikosti 28,71 ml Cena zelo ugodna. Interesenti lahko dobijo vse informacije pri Milanu Cizlju v Pesjem pri Krškem.
PRODAM vinograd, možnost zidave na Hrastu. Telefon: 76-084.
PRODAM vinograd s staro zidanico v bližini Studenec-Raka. Naslov v upravi lista (641 /781.
V NAJEM oddam vinograd, star 8 let, v okolici Šentjerneja, za dobo 3 let. Naslov v upravi lista (674/78).
ZAHVALA
Po zadnjem slovesu od
CIRILA BAJUKA
iz Novega mesta
se toplo zahvaljujemo za širokosrčno razumevanje, ki ga je bil naš pokojni brat deležen kot človek in še posebej kot bolnik. Želimo se iz srca zahvaliti v svojem in pokojnikovem imenu škofu dr. Leniču in vsem bratom v duhovništvu, ki so opravili zadušno evharistično daritev za pokojnika in obred poslednje poti. Prav tako hvala vsem sodelujočim in cerkvenemu pevskemu zboru. Ganila nas je navzočnost faranov z župnikom iz nekdanje župnije pok. Cirila v daljni Kosovski Metohiji ter navzočnost zastopnika skopljanske škofije. Iskreno se zahvaljujemo zdravnikom in medicinskemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice za vzorno pomoč in nego v težkih dneh našega brata. Globoko zahvalo želimo izreči dekanu p. Petru Vrtačiču, kj je vselej in posebej v času bolezni stal ob strani pok. Cirilu in nam. Iskrena hvala za toplo naklonjenost Sekciji za vzdrževanje prog Novo mesto, dragim sosedom in vsem, ki ste v tako lepem številu spremili pok. Cirila na njegovi poslednji poti ter kakorkoli izrazili sočustvovanje.
Njegovi: brat Marijan p. Anastaz, sestre Anica, Milka, Gabrijela Novo mesto, Nova Gorica, Ljubljana
Naročnikom
Dolenjskega
lista
Te dni vas bo obiskal pismonoša s položnico za polletno naročnino za DOLENJSKI LIST. Prosimo, pripravite denar, da ne bo odšel praznih rok in da ne bo nepotrebnega, dragega ter zamudnega ponovnega terjanja!
NAROČNIKE IZVEN SLOVENIJE prav tako prosimo, naj sami čimprej nakažejo vsaj polletno naročnino; položnico lahko kupite na vsaki pošti.
NAROČNIKE V TUJINI bomo o njihovih zaostankih naročnine obvestili v prihodnjih tednih. Prosimo jih, da nam pošiljajo naročnino v obliki čekov, z mednarodno poštno nakaznico in v priporočenem pismu. Ce jim plačujejo naročnino domači sorodniki, jih prosimo, da vsaj polletno naročnino takoj nakažejo s položnica
VSEM ZAMUDNIKOM smo prišteli tudi lanske zaostanke, hkrati pa ponovno obveščamo vse naročnike, da je naročnino treba poravnati za pol leta vnaprej, saj prejmemo Vaša vplačila vedno šele sredi prvega oz. drugega polletja.
UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
JCt
V SPOMIN
8. marca bosta minili žalostni dve leti, odkar nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni mož, očka in stari očka
ALOJZ
SKUBIC
z Gor. Kamene 6
Zares čas beži, a za sabo ne briše žalosti. Sonce sije še svetlo, samo za nas ni več toplo, ker občutimo dobro vsi, da tvoje dobro srce nam v grobu zdaj trohni.
Žalostna žena Tinca, hčerki Silva in Mojca z družino
OBVEŠČAM cenjene stranke, da sem zopet redno začela delati v novoimenovani Avtonegovalnici. Parkirni prostor za čakanje na želeno storitev preskrbljen. Martina Zajc, V ulici talcev, Na žago 1. Se priporočam! Telefon 22-415.
CENJENE goste obveščam, da bo gostišče Henčkov dom spet obratoval vse dni, razen ponedeljka, torka in srede.
DO »TRANSPORT", KRŠKO Komisija za delovna razmerja
OBJ A VLJA prosta deta in naloge za
5 voznikov tovornjakov
POGOJI:
Vozniški izpit za „C" in „E" kategorijo, poklicna šola za voznike motornih vozil, odslužen vojaški rok.
Delo se združuje za nedoločen čas, s 3-mesečno poskusno dobo.
Nastop dela takoj ali po dogovoru. Interesenti naj pošljejo od 17. marca 1978 svoje prijave s kratkim opisom dosedanjega dela na naslov »TRANSPORT", Krško,
Nastop dela takoj ali po dogovoru. Interesenti naj pošljejo do 17. marca 1978 marca 1978.
DOLENJSKI LIST
odi.
DOLENJSKI LIST,
IZDAJA: Časopisno založniško Novo mesto - USTANOVITELJ LlStA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Milan Markelj, Janez Pezeli, Jože Primc, Drago Rustja, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge: Peter Simič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga 'valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8—9.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določeni strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. - Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka
sc za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624- Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23—611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Št. 9 (1490) - 2. marca
ZAHVALA
V rosni mladosti je prenehalo biti srce naše ljubljene, nepozabne hčerkica, sestrice, vnukinje in sestrične
VERICE BEDEK
iz Gabija učenke 1. raz. OŠ Brusnice
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v tako težkih trenutkih kakorkoli pomagali ter z nami sočustvovali Zahvaljujemo se delavskemu kolektivu Novoteksa za podarjene vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni otroški kliniki v Ljubljani za nesebično pomoč in požrtvovalnost. Hvala osnovni šoli Brusnice, ravnatelju in sošolcem za ganljiva poslovilna govora pri odprtem grobu. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili do njenega mnogo preranega zadnjega doma ter ji s cvetjem zasuli grobek. Hvala pevcem za žalostinko in duhovniku za opravljeni obred.
Neutolažljivi: mamica, ata, bratca, sestrica, stari ata, strici in tete z družinami
I
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, strica in dedka
ALOJZA TRATARJA
iz Gor. Jesenic 9
Se toplo zahvaljujemo sorodnikom in vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, zlasti delovnim kolektivom Krojaškega podjetja Trebnje, Zajčevim za izrečeno sožalje, za podarjeno cvetje in vence ter za spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala pevcem in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Pepca , sin Lojze, hčerke Lojzka, Fani, Marija, Martina z možem Božidarjem ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
MARIJA RAUCH
iz Rožnega dola pri Semiču
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, ZB Črnomelj in prijateljem za podarjene vence in cvetje, za izrečeno sožalje ter vsem, ki so v teh težkih trenutkih pomagali. Posebno se zahvaljujemo Antonu Hutaiju za govor ter duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sinova Alojz in Edvard z družinama ter hči Mid z možem Alojzem
ZAHVALA
Ob bridki izgubi mojega dragega moža
DOMINIKA
KORDIŠA
iz Šegov e vasi 35 Loški potok
se iskreno zahvaljujem vsem trem gasilskim društvom iz Loškega potoka za organizacijo pogreba, Občinski gasilski zvezi in sosednjim društvom za udeležbo praporov, družbenopolitičnim organizacijam in Društvu upokojencev za poslovilne besede, pevskemu društvu za žalostinke, župniku, sosedom in vaščanom za pomoč v teh težkih trenutkih ter vsem ostalim, la ste pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Antonija in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
JOŽEFE KOCJAN
roj. Može iz Dol. Straže 40
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za nesebično pomoč. Hvala zdravstvenemu osebju internega in kirurškega oddelka splošne bolnice Novo mesto. Posebna hvala delovnim organizacijam IMV Novo mesto, Industriji obutve in Novolesu iz Straže TOZD TDP, TSP, TES in TVP za podarjene vence. Nadalje se zahvaljujemo sodelavcem za denarno pomoč in vence, družinam Bartolj, Pavček, Kramaršič in Poglavc za nesebično pomoč in ostalim za podarjeno cvetje in vence. Najlepša hvala župnikoma za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti
Žalujoči: mož Franc, otroci Franc, Matjan in Anica Ivan, Marica, Jože in Jožica z družinami, sestri,
ter
brata in drugi sorodniki
V SPOMIN
28. februarja sta minili dve žalostni leti, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi, nepozabni mož, oče in brat
VILKO ČRNIC
iz Črnomlja
Naš dom ni več tak, kot je bil, dokler si bil ti med nami, velika praznina je v njem, odkar smo te izgubili. Spomin nate nam bo ostal za vedno.
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi oče, stari oče in brat
FRANC
VINTAR
iz Križa 35 pri Tržišču
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom za prvo pomoč v najtežjih trenutkih naše bolečine. Hvala vsem, ki so nam izrekli sožalje, pokojniku podarili vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerka Fanika z družino, bratje in sestra ter drugo sorodstvo.
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož, oče, brat in stric, ded in praded
FRANC BLAŽIČ
tesarski mojster z Velikega Slatnika 5 Novo mesto
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter vaščanom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Posebna hvala VVZ Novoteks, Roletarstvu Medle iz 2abje vasi in vsem tistim, ki so nam izrekli sožalje, poklonili vence in cvetje in pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti Najlepša hvala župniku za opravljeni obred in tolažilne besede.
Žalujoči: žena Lojzka, sinova Štefan in Lojze z družinama, bratje in sestre ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očka, zeta in svaka
LADA JANKOVIČA iz Hrast o vice 13
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivu KPD Dob, lovcem za posebno lovsko čast, organizaciji ZB Mokronog, godbi, milici, pevcem, govornikom Ivanu Vovku, Jožetu Tomažinu, Bojanu Brezovaiju, Antonu Koščaku in Borisu Debeljaku za ganljive besede. Prav lepa hvala za podaijene vence in cvetje in vsem, ki ste nudili kakršnokoli pomoč, nam izrekli sožalje in pospremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Se enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Pepca, sin Peter, mama in svakinja Slavka
5
i
~e so tožili tem pohujšljivcem ubogi učitelji, kako težko morejo prehraniti svojo obilno rodovino, so jim odgovarjali mrzlo in zabavlji-v°, kakor tercijalke: „Kdo vam je kriv? Zakaj Pa imate toliko otrok.“ Trpini so si utisnili Sloboko v svoj spomin to brezsrčno zarobljenost. Njihovo z gnusom namešano zaničevanje » u1 P°glavarjev je čisto naravno in več ko stokrat opravičeno. Kmet smatra zakon za b°žjo naredbo, za potrebno stisko. Z besedo Povzdiguje devištvo nad zakon, v svoji srenji Pa spoštuje skrbne matere in gospodinje veli-0 bolj k0 najsvetejšo samico in menim, da po Pravici. Dobre žene poveličuje z najlepšimi Pregovori, pridevki in lastnostmi. Nekoliko jih Priobčujem:
... ena je dar božji. - Dobra žena žegen bo-J1- — Srečen je, ki dobi dobro ženo, ker priže-m graščino. - Dobra žena, nebesa na tem vetu (tudi: dobra žena pol nebes, pot v nebe-Sa). Dobra žena odpira nebeška vrata. Dobra
žena ima bolj svete roke ko škof. — Dvema rečema bi se moral odkriti vsak mož: dobri žen-in kupu gnoja. — Dobra žena zna narediti iz pelina med. - V rokah dobre gospodinje se zdrobi kamen v groše. — Dobri ženi pada denar iz kamnja. - Kjer je v hiši dobra žena, je kratek čas domačim in tujim. - Kjer je dobra žena, je vse veselo, še živina. - Kjer je dobra gospodinja, je vse dobro in pošteno, še mačka.
- Dobra žena, hiša brez greha. - Dobra žena, popolnoma odpustek. — Kjer je dobra žena, ni treba hoditi družini k spovedi (ker ne greše).
- Cerkev ni le pri tumu, ampak pod vsako streho, kjer gospodinji dobra mati. - Dobra žena bo dejala kuhat krompir, mož pa bo jel pečenko, bo prinesla iz šteme vode, mož pa bo mislil, da pije najslajše vino. — Dobra žena je kakor dobro vino, kolikor dalj je pri hiši, toliko raje jo vsi imajo. - Kjer je dobra gospodinja, ni družina nikoli trudna, delo ji je za kratek čas. - Dobra žena je lepa, če ima hrastovo skoijo po obrazu. - Ni ga tatu, ki bi mogel hiši toliko ukrasti, da škode ne bi popravila dobra gospodinja. - Dobra žena premaga še vreme; njenemu polju ne škodi ne suša ne toča ne moča; če je še hujša letina, imajo dosti kruha pri hiši.
Dobrih žen pa se nahaja, pravijo, tako malo na svetu, da bi bile za vsako hude in dolge vojske, če bi se zanjo vedelo, ker bi jo hotel dobiti vsak kralj ali zase ali za sinove. Zato je dobro, da žene brez madeža žive skrivaj v kaki samotni kolibi ali v visokih hribih med skalovjem, ali pa tudi v mestih med tisoč porednicami komaj ena.
Sploh so neki malo prida. Nekatero hvalijo, da zna gospodinjiti, ali zraven zna pa tudi piti, da je groza. Opravljive so dandanašnji brez razločka vse in vsaj nekoliko lažnive tudi vse, da se ne more človek na nobeno popolnoma
zanesti. Tudi hrani vsaka neke skrivnosti zase, katerih neče razodeti ne možu ne roditeljem. Tako obrekujejo možaki sedanje žene. Ali že v stare čase se je rodilo malo dobrih. O Matuze-ljnu vedo Dolenjci veliko pripovedk, med njimi tole: Matuzelj je prisegel, da se ne bo ženil, razen če se nameri na vseskozi dobro devico. Dolgo jo je iskal zastonj. Svet puščavnik mu razodene, da ve zanjo najstarejši mož v deveti deželi. Matuzelj popotuje tja in gre skozi osem dežel, čez devet voda in devet gora. Čez vsako goro in čez vsako vodo je hodil in plaval po devet let in vsaka dežela je bila široka za devet naših cesarstev. Matuzelj najde v deveti deželi sivega starca. Starec mu pove, daje res poznal preblago deklico, prav tako, kakršne išče, ali da je umrla že pred več sto leti. To čuvši, umre Matuzelj od žalosti. Živel je devet sto devetinšestdeset let; namenjeno mu je bilo, da bi bil brez te žalosti učakal tisoč let. Toda pustimo te zabavljive sodbe in povesti, ozrimo se raje na življenje!
Zakonski se privadijo včasi kmalu eden drugega, včasi pa uhaja mlada žena kaj pogosto-ma od moža domov ali k drugim znanim ljudem ali pa tudi v hosto ali kako krčmo. To begstvo traja navadno samo do prvega poroda; otrok zadržuje mater doma, naj bo s svojim stanom zadovoljna ali ne. Tisti, ki se vzamejo iz ljubezni, kar je redka prigodba, seveda niti ne mislijo na to sramotno razločevanj^ Ljubezen je sicer dobra podlaga zakonske %,4če, ali sama zase ni še sreča. Z njo treba je da se združijo še razne druge čednosti: najprej varčnost in pridnost, da se ne zabrede v dolgove in revščino, potem dobra razumnost, da se ne zahteva od moža ali žene popolnost brez napake in slabosti. Zadovoljnost kale tudi dolge bolezni, še bolj pa to, če ostane zakon brez otrok. Večina naših lanetov se poroča brez
prave ljubezni; še na svatbi govore neveste prav dostikrat, dne marajo nič za ženina. Človek bi tedaj lahko mislil, da takim ljudem zakon ne bo prinesel drugega ko večno nejevoljo, prepir in pretepanje. T) pa, hvala Bogu, ni vselej res. Nepokvarjen, dober mož se navadi brez težave nepokvarjene, dobre žene, sose-bno, če nista imela pred poroko ne on ne ona kake druge dolge zaveze. Za take zakonske trdi prav naš Dolenjec, da se pred zakonom ni treba ljubiti, dosti je, da se ženin in nevesta ne sovražita. Lenim, brezskrbnim ljudem začne ta stan najprej presedati. Pravi kmet pa lenobe ne more in tudi neče pasti. Mož gre za svojimi, žena za svojimi opravili dan za dnem, leto za letom. Njen trud je ravno tako potreben in izdaten kakor njegov, včasi še bolj. Gospodar začne gospodinjo najprej spoštovati in ceniti kot zvesto pomočnico, sčasoma se ta čut spremeni in naraste v hvaležnost, ponos in iskreno ljubezen.
Videl in slišal sem precej prav ginljivih zgledov prave zakonske prijaznosti. Neki Prečen-čan mi je popisoval svoj stan takole: „Življe-nje nas kmetov je res prav težavno, ali ne zaradi dela. Delati smo navajeni od otročjih let; če ne bi kmetoval, ne vem, kam bi se dejal od samega dolgega časa. Kar kmeta skrbi, je to, če se mu bo trud izplačal: toča in druge ujme nam kaze zadovoljnost, motika in plug sta v naših rokah, vreme pa ni. Vreme se suče po svojih postavah, nima s kmetom nič znanja in usmiljenja. Veliko je takih, ki opravljajo svoj zakon; pravijo, da veselje človeka mine, če ga osope ženska, in v hiši da ni nič več miru in sreče, kadar se začno razobešati okoli nje plenice. Mene pa take reči niso nikoli obtežile, še veselim se jih. Moja Katra je tako dobra ženska, da bi mi Bog ne bil mogel dati boljše.
$
H90) - 2. mutca 1978
DOLENJSKI LIST
123
Danes manj garanja
Tončka Bogovič iz Dolenje vasi je bila hči kmečkih staršev in zanjo je bilo samo po sebi umevno, da se bo omožila na kmetijo. Za žensko je bilo to včasih naporno, garaško delo. Tončka je znala prijeti za vse, saj je od ranega otroštva živela s kmetijo. Vojna je zmedla njene mladostne načrte. Nikoli ne bo pozabila tistega turobnega oktobrskega dne 1941, ko so jo s sestro, svakom in dvema nečakoma odgnali v Templin. Mati je še pravi čas pobegnila k sinu v Križevce, od koder se je po šestih tednih vrnila na svoj rojstni dom v Potoče pri Zdolah.
Ančka se ni sprijaznila z usodo izgnanke: po petih mesecih je pobegnila iz Templina in se vrnila k materi. Pomagala ji je obdelovati vinograd na Zdolah, pa jo je nekdo prijavil. Za nevarnost je zvedela še o pravem času, da je niso več našli, ko so prišli ponjo. Prvega marca je minilo natanko 35 let, odkar je skrivaj prestopila mejo na Sotli in se zatekla k bratu v Križevce. Pri njem je prebivala kot Dušanka Tabak in srečno dočakala konec vojne. Tedaj je nič več ni zadržalo na Hrvaškem. Ceste so bile še polne umikajočih se ustašev, Tončka pa je z znancem Zorčičem iz Kapel kljub nevarnosti s kolesom krenila na pot proti Dobovi, od koder je sama nadaljevala pot v Dolenjo vas.
Bila je pomlad. Vsi domovi so bili še zapuščeni in tudi njena rojstna hiša je bila prazna. Tam bi jo bila skoraj skupila. Nič hudega sluteč, je postala na hišnem pragu,	ko	je nenadoma
počilo in mimo nje je zažvižgala krogla. Ta dogodek je Tončko spet pognal od hiše. Odšla je k materi v Potoče in se z vso mladostno voljo oprijela kmetovanja. Iz Stare vasi je pripeljala domov
staro kobilo, da sta z materjo laže obdelovali polja. Vsak čas sta pričakovali vrnitev vaščanov iz nemških taborišč, dobro zavedajoč se, da ne bodo imeli kaj jesti, če polja ne bodo obdelana. Dnevi so minevali. Vedno bolj sta bili nestrpni in zaskrbljeni, češ kaj če jih ne bo. Pa je končno le prišel nepozabni trenutek vrnitve domačih, 16. avgust. Tedaj so se ljudje zagnali na delo. Obnavljali so zapuščene domove, sejali, kopali in malo želi. Tončka se z grenkobo spominja tistih garaških let, ko ni bilo ne strojev ne umetnih gnojil in ne semen, ko je povsod primanjkovalo hrane in ko jih je pestila obvezna oddaia.
Kmalu po vojni se je Tončka poročila. Ostala je v domači vasi. Mož je moral skoraj za dve leti k vojakom in na njena ramena se je zgrnilo težko breme; skrb za otroka, za starše, za kmetijo. To so bila leta, ko je bila žetev še garaško delo, ko so žanjice odhajale na njivo ob enih zjutraj in ostajale tam po ves dan na pripeki.
Gospodinja Tončka z veseljem pripoveduje, da je danes življenje za žensko na kmetiji veliko lažje, pa ne samo zanjo, ampak tudi za moške in otroke. Traktor opravi najtežja dela na polju in v vinogradu, pralni stroj in drugi pripomočki pa razbremenijo žensko v gospodinjstvu. Mladim bo torej veliko bolje in tako je prav. Bogovičevo kmetijo bo prevzel najmlajši izmed treh otrok, sedemindvajsetletni sin Zvonko. Trenutno je zaposlen v Celulozi; po poklicu je ključavničar, kar mu bo tudi na kmetiji prišlo vedno prav. Mati Tončka je zadovoljna, da ima Zvonko veselje do zemlje in da niso v zadregi za naslednika, kar se dandanes na kmetih, žal, tako pogosto dogaja.
JOŽICA TEPPEY
Neprijetna romanja mrtve Johance
Otrokom je nadomeščala mamo, ko je ostarela, pa je morala v dom počitka
SUHOROBARJI V MUENCHEN
RibniSki suhorobaiji bodo letos prikazali svoje izdelke na sejmu domače obrti in spominkov, ki bo sredi marca v Muenchnu. Sejma se bo udeležila tudi posebna delegacija, v kateri bodo zelo verjetno turistični delavci iz ribniške občine. Ribničani bodo odpotovali v Muenchen s posredovanjem Gospodarske zbornice Slovenije, ki bo uredila tudi vse potrebno v zvezi z udeležbo na tem sejmu.
Konec januarja je v ljubljanski bolnišnici umrla 90-letna Ivana Nosan iz Vinic pri Sodražici, ki je bila zadnje leto dni varovanka v domu počitka na Ponikvah. Mrtvo Johanco -tako so jo klicali domačini — so pripeljali z mrliškim avtom v domačo vas. Še ko je bila živa, je namreč večkrat povedala, da bi bila rada pokopana na domačem pokopališču pri sv. Marku v Zapotoku.
Ko sojo pripeljali pred njeno rojstno hišo, jo je njen nečak zavrnil, češ da z mrtvo teto Johanco nima več nobenega opravka. V tej, rojstni hiši je Johanca sicer imela do smrti zapisan kot, se pravi svojo sobo, a je nečak menda prav tisti dan selil vanjo svoje nove stroje, ki jih je nakupil.
Zavrnjeno teto Johanco je nato odpeljal mrliški voz v Sodražico. Tudi tu je niso sprejeli, saj v Sodražici Johanca ni imela sorodstva niti ni bila tu doma. Pač pa moramo resnici na ljubo povedati, da je tu sedež matičnega urada in krajevne skupnosti.
Šofer je nato zapeljal pokojno Johanco spet na Vinice, kjer so jo razložili sredi vasi. Vaščani - ne sorodniki! — so jo nato naložili na kmečki voz in jo v soglasju z župnijo zapeljali na pokopališče v Zapotok. Tako je teta Johanca še zadnjo noč prenočila v cerkvi sv. Marka, naslednji dan pa sojo položili k večnemu počitku.
Kdo pa je bila teta Johanca, da si je zaslužila še po smrti tako nerazumevanje? Je tako sovražila nečaka oziroma nečake? Mu je nagajala? Kaj pravijo o tem vaščani?
Poleti 1942 je Karolina, mati petih otrok, med italijansko ofenzivo zašla med bojno črto Italijanov in partizanov pri vasi Slatnik. Pravijo, da ji je življenje vzela italijanska krogla. Za njo je ostalo pet otrok ter bolehen in precej neiznajdljiv mož.
Za sirote in dom je zdaj prevzela skrb teta Johanca. Prala jim je, kuhala in delala na kmetiji, dokler je mogla. Podpirala je tri vogale pri hiši in
NAGRADE „PUSTNIH NOVIC“
Med bralci, ki so pravilno rešili nagradni rebus v letošnji številki krških „Pustnih novic“, je žreb razdelil nagrade takole: Mira Švigelj (Pod goro 9, Krško) dobi prvo, Tončka Molan (Zdole 29 a) drugo, in Marjana Fabjančič (Zdolska 37, Krško) tretjo nagrado. Izžrebane bralke bodo dobile nagrado po pošti.
morda še četrtega del. Delala je, dokler je mogla. Takrat so se vsi razumeli.
Nestrpnost se je začela, ko je prišla k hiši nevesta. Teta ni imela več sredstev za preživljanje. Pomagali so ji skrbstveni organi, sodišče, krajevna skupnost, pa tudi nečak je moral nekaj dajati. Če ne bi bilo razumevanja in pomoči sosedov, ostalih nečakov in občine, bi morda Johanca kar od lakote umrla.
Teta Johanca pa je, dokler je mogla, pomagala vsem, tudi
NA 2ABE LE Z DOVOLJENJEM
Od letos dalje je dovoljeno loviti žabe na območju občine Kočevje le s posebno dovolilnico. Izdaja jih Ribiška družina, naprodaj pa so v pisarni Turističnega društva (avtobusna postaja). Dnevna karta velja 50 din, na dan pa je dovoljeno ujeti le 30 žab. Žab pa kljub temu ni dovoljeno loviti vse leto: sekulja oz. plavček je zaščiten od 1. do 31. marca; zelena žaba pa v tekočih vodah vse leto, v stoječih od 1. aprila do 31. maja. Lov na žabe kontrolirajo ribiški čuvaji in drugi organi.
Smrt na cesti
Vinjenega upokojenca podrl avto
Huda prometna nesreča, ki je terjala življenje upokojenca Rudolfa Bevca, se je zgodila 23. februarja ob 20.40 na Reški cesti v Kočevju. Rudolf Bevc iz Reške 16 a Kočevje se je tisti večer vračal domov iz bližnjega bifeja Društva upokojencev. Po izjavi prič ni bil trezen. Med potjo domov je padci na cesto. Vstati mu je pomagala Djurdja Šercer, kije šla mimo.
24-letni voznik osebnega avta Stane Tomšič iz Mahovnika 17 pri Kočevju pa pravi, da je Bevca zagledal šele na razdalji 7 do 8 m na levi strani desne polovice ceste in da sc je Bevc prav tedaj pobiral. Zadel ga je in zbil 27 m daleč, avto pa je ustavil še 19 m dalje. Kaže, da je vozil s hitrostjo 60 - 70 km na uro.
Voznika so preizkusih z alkotestom, ki je pokazal, da je bil trezen. Pešcu Bevcu, ki je umrl na kraju nesreče, so odvzeli vzorec krvi za analizo. Kaže, da je nesreči botrovala neprevidna vožnja in seveda neprevidna hoja po cesti. Na vozilu je škode za okoli 2.000 din.
O bifeju Društva upokojencev tokrat ne bi izgubljali besed, ker smo o njem že večkrat pisali. Bralce naj spomnimo le, daje smrt doletela že veliko upokojencev in drugih, ko so se vračali prav iz tega bifeja. Največ jih je končalo v Rinži, nekaj pa tudi na druge načine.
J. PRIMC
SLABO SE ŽENIJO
Na trebanjskem matičnem uradu je bil, kar se porok tiče, predpust, nič bolje ni niti sedaj: v soboto navkljub lepi poročni sobi ni bilo niti ene poroke! Letos so v Trebnjem potrdili le štiri zakonske zveze, ravno toliko parov so izdali dokumente za poroko drugod, v glavnem v Ljubljani. Nekateri namreč ob tej priliki težko prenašajo radovedneže, čeprav bodo v stari sredini morali v glavnem vztrajati vse življenje.
Sejalci strahu prijeti
Pet mladih Romov, ki so dolgo časa sejali strah med prebivalci Leskovca in Rake, za zapahi — Osumljeni _____________________vlomov	in	tatvin___________
miličniki menijo, da se bo številka še povečala.
Omenjena skupina se je „odlikovala“ tudi s predrznim in nasilnim obnašanjem. Nič koliko je bilo primerov, ko so z grožnjami izsiljevali od občanov jedačo in pijačo. Dosedanja preiskava pa je odkrila še nekaj: mladi Romi so ukradene predmete prodajali, nemalokrat po smešno nizkih cenah, občanom. Slednjim so bile nekatere stvari že zasežene, prav tako pa bo zoper njih podana še ovadba javnemu tožilcu zaradi prikrivanja storilcev.
Pri prijetju ,junaške“ tolpe, ki se je vseskozi spretno izmikala, pa gre pohvala tudi krajanom Leskovca in Rake, ki so bili miličnikom v veliko pomoč. Besedo bo sedaj imel preiskovalni sodnik.
Za krajane Leskovca in Rake smo iz krške postaje milice dobili razveseljivo vest: miličniki so namreč v noči na 21. 2. prijeli skupino petih mladoletnih Romov iz naselij Rimš in Topol pri Veliki vasi, ki so dolgo povzročali zgago in sejali strah med prebivalci.
Za zapahi so se znašli 20-letni B. B„ 16-letni V. K., 19-letni Z. B., ter 15-letna I. B. in M. J. Skupina, vodi jo B. B., ki je bil na begu iz mladoletniškega zapora v Celju, ima na vesti več kaznivih dejanj. Tako Rome utemeljeno sumijo večjega števila vlomov v vinske hrame in druge stavbe, niso pa se odrekli tudi perutnini, denaiju, včasih pa so posegli celo po motornih vozilih. Skupno število kaznivih dejanj zaenkrat znaša 28, vendar
partizanom. In najstarejši nečak je komaj 18 let star daroval življenje za svobodo, za razumevanje med ljudmi, za človeške odnose, za pravice tistih, ki delajo.
Teta Johanca je, dokler je mogla, delala, gospodarila in tudi počutila seje kot gospodarica. Kot hlapec Jernej je tudi ona menila, da ima pravice iz nekdanjega, minulega dela. Pa ni bilo dosti pravic. Napol slepa in v pogosto nezakurjeni sobi je težko vzdržala. Pa bi gotovo tudi to potrpela, ko bi bilo več razumevanja, človečnosti, dobrote. Zato je 90-letna morala iz svoje rojstne hiše v dom počitka.
In kaj naj rečemo za konec? Večen je boj in večno je nerazumevanje med starimi in mladimi. Vendar bi moralo vse to le ostati v mejah človečnosti. Vsi gremo za teto Johanco, tudi mladi in najmlajši. Vsem se lahko zgodi kaj podobnega, kot se je teti Johanci, tudi tistim, ki niso pokazali dovolj razumevanja zanjo, ko je bila še živa ali mrtva. Vendar kljub temu le ne smemo biti toliko nečloveški, da bi komu kaj takega privoščili.
Naložba v vol
Sevniški ribiči bodd gradili dva ribnika
Večji vodotoki so v glavnem že vsi toliko onei ženi, da pomeni to resno nevarnost za ribji živelj Občasni pomori, ki celo za rečico Mirno niso redkosti če povečujejo nevarnost.
Sevniška RD heroja Maroka s pododbori se je zato že pred časom odločila za gradnjo večjih ribnikov. Kupih so zemljišče v Slovenski vasi, kjer bo mogoče zajeti živahen potok na površini 1,8 hektara. Še večje možnosti so v Loki blizu Zavratca. Tam namera; vajo letos pričeti dela pri triprekatnem ribniku. P od vodo bo okrog 2 hektara sedaj malo	koristnega
močviija, možnosti so še za razširitev.
Vendar ne	nameravajo
narediti križa	čez Mirno
Letos bodo vložili 230.0CH postrvi in šarenk. Med tern zarodom bo 50.000 mladic iz lastne ribogojnice. Mlad zarod je še	dosti bol
občutljiv za nesnago. Zato so veliki onesnaževalci toliko bolj dolžni postaviti pl merne čistilne naprave.
SLAVNI ČASI DL)
- Novomeški jamaiji po uspešni akciji. (Foto: ar
Novomeščani v jame!
Po desetih letih mrtvila jamarski klub „Vinko PaderšiČ Batreja" oživlja dejavnost — Bo nekdanja sla* ____________________________ oživljena?
V ponedeljek, 6. marca, bo ob 17.30 v novomeški sindikalni dvorani občni zbor Jamarskega kluba , .Vinko Paderšič-Batreja“. Resnici na uho povedano, niti ne gre za občni zbor, marveč za „ponovno“ ustanovitev kluba, za katerega je še pred desetimi leti vedel vsak slovenski jamar.
Novomeški jamarski klub so ustanovili leta 1962. V najboljših časih je štel več kot 30 članov, kar (to vedo jamaiji) ni ravno malo. Novomeški jamaiji so se udeleževali jamarskih akcij v Bolgariji in Italiji, kostanje-viška jama jim dolguje turistično odkritje. Tisti čas je bilo na Dolenjskem zanimanje za jamarstvo tako močno, da so imeli Novomeščani sekciji v Kostanjevici in Črnomlju. Novomeški jamarji so analizirali vode, sledili vodne tokove, risah brezna.
Dela je. bilo obilo, na Dolenjskem je v seznamu okoli 600 kraških jam. Kako malo je raziskanih! Koliko je še neodkritih? Tedanji novomeški jamaiji so se trudili — in izumrli. Nesreča v gorah je vzela življenje prepričanemu jamarskemu zanesenjaku, drugi je šel s trebuhom za kruhom na tuje, tretji se je odločil za študij, četrti se je zaljubil. Celo v jamarstvu velja, da brez loko-
motive ni vlaka. Porazgubili^ se kot voda v puščavi.
Letos bodo novome^ jamaiji začeli znova. St^ jamarje, srednješolsko mladij ljubitelje narave, radovedne* in sploh vse in vsakogar vaM' na že omenjeni občni z^j Jamarskega kluba »Vin*! Paderšič-Batreja*4. Povedati/ treba, da občni zbor ni skli6' po sili razmer. Pobudniki so nekdanji člani, ki so sl«! novomeškega jamarstva pon®-čez občinske in republiške ti* člani, ki jim je nerodno, & Novem mestu ni več jamars^ in jamaijev.
 ^
1
NEVARNA „ZABAVA“ V AVTOBUSU
Novomeški miličniki so 27-l zvečer pridržali do iztreznitve „al ko“ Mulaličev iz okolice Bosafl*' Krupe, sicer pa na začasnem del11, Avstriji. Potovali so z avtobusofl* progi Ljubljana-Bihač, vsi m°K, vinjeni. Alkohol in njihova vf0\ krvnost pa sta jih v hipu nared#* nepriljubljene potnike v avtobu5J Nedostojno so se obnašali do P°. ■ kov, jih motili, celo šoferja ^ pustili na miru. Temu tako ,, preostalo prav nič drugega, kot na pomoč poklical novotn6^ miličnike, ki so vročekrvno tr°h odpeljali na hladno, poleg teg* 0 bodo morali še na zagovor P sodnika za prekrške.