JI. Številka. V Udomi, i sredo. 7. aprila 1909 XLll. leto. .Slovenski Narod* ceija: Lfatoljan) na dom dostavljen: »leto . . . . K 24*- leta leta. 12*-2-— v upravnlitvu prejeman: celo leto.........K 22- pol leta........., 11'— četrt leta........., 5*50 na mesec......... 1*90 jopisi naj se rrankirajo Rokopisi m m vračajo. yr«n>.!#tv© i Knaflove ulice it. 5, (J. nadstropja levo), talofan it. 84. Izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje in praznike. InseratJ veljajo: peterostopna petit vrsta aa enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 viiu, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravniltvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd to je administrativne stvari. - Posamezna številka velja 10 vinarjev. - Na plamena naročila brez istodobna vposlatve naročnine ae ne ozira „Naredna tlakama" telefon it. 80. za Avstro-Ogrsko: celo leto.........K 25*— pol leta........., 13-— četrt leta..........6*50 na mesec.......... 2-30 Slovenski Narod" velja po pošti: za Nemčijo: celo leto.........K 28 - za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upiavnistvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 80. Iz sele nvstrijjlie telesa-clle dne 30. oktobra 1900. Delegat Vaclav K 1 o f a č: »Uporabljam, zavedajoč se tega, svojo imuniteto v to, da s te delcga-eijske tribune naravnost z gromovitim glasom kličem vsemu narodu, da se naj ravna po načelu »Svoji k svojim«, posebno sedaj strogo in konsekventno, da ne razbija nemških oken, ampak da ne obiskuje nemških in nemško - židovskih trgovin, da ne kupuje tujih izdelkov in tako mogočno uveljavi svojo moč kot konsument, ki zamore v odločilnem trenotku uprizoriti čudeže, če je organiziran m čeladi na nas pošiljajo orožnike in vojake! Ti nas sicer zamorejo razganjati, morda tudi raniti, toda niti z artiljerijo, niti s celimi divizijami konjenice nas ne more nihče prisiliti, da bi zahajali v prodajalne naših sovražnikov, katerih sini nas provocirajo, ter jim nosili težko zaslužene groše. Zh>-činec proti češki stvari je sedaj vsak. kdor bi ravnal drugače. Niti vinarju ne več onim, ki nas zasra m njej o in žalijo! Ponavljam: X it i ena češka noga ne sme več v trgovine onih. ki pljujejo na vse, k a j* je nam sveto in drago. Ceh mora podpirati (eha. Ceh mora kupovati pri Cehu!« ODčlnsftl volilni red v Ljubljani. Že dlje časa se čuje iz klerikalnih krogov, da si vodstvo te stranke intenzivno beli glave z vprašanjem, kako bi pri reformi občinskega volilnega reda za Ljubljano zamoglo izkopati v zidovje narodno - napredne trdnjave nekaj lukenj, skozi katere bi prišli klerikalci do občinske oblasti. Te dni smo izvedeli iz »Slovenca«, kaj si je klerikalna stranka izmislila, da uresniči ta svoj namen. Referent za občinske zadevi' v deželnem odboru dr. P'1 g a n je razglasi!, da hoče klerikalna stranka preurediti občinski volilni red na podlagi proporčnega sistema. Ni dvoma, da je proporčni sistem kot temelj vseh javnih zastopov čisto lep in da je to sploh princip bodočnosti za vse javne zastope. Nekaj LISTEK. V ronstvu. Slika. I v o T r o š t. (Dalje.) Zaradi te male nezgode pa Urša še ni nehala piti, »Le tiho!« je govorila, »presneto, delati znam, da mi ni kos ne moški ne ženska v ti tari. Rom pa delala. Za pijačo bo vedno dovolj.« Tako je ostalo. Gozdove je kupil Šviga r in zaradi gozdov še hišo. Tam je nadaljeval gostilno s svojimi ljudmi. Mati-jee se je preselil v malo kočico poleg starega domovja. Kupil jo je z neko nedseino, ki jo je dobila Prša po 6d-dalje sorodniei. Švigarju je bilo največ dolga, pa je bil plačan in Matij cu je ostal se lep kos zemljišča. S pridnostjo bi si že pomagala. Pozneje sta delala najraje pri Sosedih. Otroci so pasli ali se potikali za njima po hišah. Več jih je pomrlo. Najstarejši je odšel k vojakom, domača hišica je pogorela nezavaro vana, mlajši, Matijec, se je preselil v Svigarjevo kočo na Osredku, ki jo je iupil na javni dražbi od rajnega Račića, ko je mrl v bolnici. Tako so izgubili skupno središče, zatočišče, pravičnega tiči v tem sistemu; vsekakor je pravičnejši, kakor princip absolutnega in izključnega gospodstva slučajne večine, kakor ga je na primer klerikalna stranka uveljavila za kranjski deželni zbor in sodimo, da bi se uveljavljenju tega načela za ljubljansko občino nihče ne zoper-stavljal, če bi to načelo zadobilo veljavo tudi za vse druge javne korporacije. V Avstriji ni proporčni sistem danes še nikjer uveljavljen. Poskušalo se je pridobiti vlado in stranke za ta sistem pri preosnovi državnozbor-skega volilnega reda, a bila je proti temu ne samo vlada, nego nasprotovale so posebno tiste stranke, ki danes še dominiraju na kmetih, v prvi vrsti klerikalci, in proporčni sistem vsled tega sploh ni prišel v poštev. Tudi pri reformi volilnega reda za dežeini zbor kranjski se je sprožila misel, naj se uvede proporčni sitem. Klerikalci so bili nekaj časa za ta sistem, a sprevideli so kmalu, da bi bil ta sistem njihovemu gospodstvu, jk> katerem so hrepenili, jako nevaren in zato so se mu hitro izneverili in ga zavrgli ter izsilili drugačno volilno resormo, namreč reformo, ki stoji na stališču, da velja izključno samo volja večine. Zdaj naenkrat so se zopet razgreli za proporčni sistem, a samo za volilni red za ljubljansko mestno občino. Za druge javne korporacije, za deželni zbor in za občine izven Ljubljane naj bi veljalo načelo absolutnega majoriziranju, za Ljubljano pa naj bi se napravila izje m a , samo zato, ker so klerikalci v Ljubljani preslabi, da bi sami iz sebe prišli do veljave v občinskem zastopa. S proporčnim sistemom upajo, da bi si pridobili zastopstvo v občinskem svetu in da bi ga pridobili tudi nemškutarjem, izkratka, da bi po tej krivi poti prišla klerikalno - nemšku-tarska zveza do veljave, ki ji pa ne gre ne po številu njenih pristašev, ne po njih davčni sili. Seveda je popolnoma izključeno, da bi narodno - napredna stranka dopustila napraviti za Ljubljano kako izjemo. Občinski volilni red za Ljubljano mora sloneti na tistem principu, ki velja za vse druge javne korporacije, v prvi vrsti za kranjski deželni zbor. Ce je klerikalcem res za pravico in če vidijo v proporeneni sistemu najbolje zastopano pravičnost, potem naj sklenejo, da se deželni volilni red reformira v smislu proprečnega sistema, da se za vse kurije, ki volijo v deželni zbor, uveljavi priporočni sistem. Kakor hitro to store, in se na to podlago tudi postavi splošni občinski volilni red za Kranjsko, potem ne bo nihče nasprotoval uvesti tega sistema tudi za občinski volilni red v Ljubljani. Izjeme pa z Ljubljano ne bodo naredili samo zato, ker tako kaže interesom klerikalne stranke. Gonja proti češkim narodnim socialcem. Praga, 6. marca. »Ceske Slo-\ ooklicala vse obmejne straže z Drine. Na bosanski strani tabore še vedno avstrijski vojaški oddelki, kar vzbuja na srbski strani veliko nezaupanje. I> e 1 g r a d . o. aprila. Kraljevič Gjorgje bo po pravoslavni veliki noči odpotoval v London, kjer se ineognito nastani za dlje časa. Kraljevič de-mentuje vest, da bi nameraval vstopiti v rusko armado. B e 1 g r a d . (». aprila. Prestolonaslednik Aleksander bo nadaljeval svoje študije najbrže na vseučilišču v Bonu. Do velikonočnih praznikov ostane še v Belgradu. B e 1 g r a d, G. aprila. Neka angleška družba je vložila na vlado prošnjo, da se ji da koncesija za zgradbo kanala med Moravo iu Vardarjem. kjer so še lahko trdili, da se na svojem. Sedaj so bili pod t njo streho in tuje duri niso mile nikomur. Izginila je zadnja opora, ki jih je še združevala; skupni dom. Poslej ni bilo tega več. Poleti se je še prebilo nekako, toda zima je trda za vse; še vrabcev pogine uinogo v ti dobi. Kako ni bilo dobro onim, ki žive iz roke v listal Dsmiljena srca imajo ob mrazu in gladu i es mnogo posla, ali usmiljeno srce se zapre lam, kjer smrdi po žganju. Ti ljudje tudi niso vredni sočutja — so trdili Janeževi sosedje, celo Švigar sam, ki je točil malone vsako uro podnevi, zvečer in zjutraj obema šilce za šileem, potem pa primerjal zaslužek in zapitek. Ti dve rubriki ste si bili vedno bolj sovražni. Ob nedeljah je bilo namreč Janezovim tudi jesti in piti, celo kaj boljšega. Na jesen se je bilo treba obleči, preskrbeti toinono, plačati davke in oče Švigar je moral poseči v žep, kdo pa / S tem je obdržal pri hiši delavca ki jih je od nekdaj potreboval tako krvavo, (*.ci->i m kazal računski zaključek ostanka. Tako je rasel novi dolg, z dolgom obresti, z vsakoletnim primanjkljajem še večje obresti. Kam pridemo? Matijec je slutil, da je leto za letom večji revež, vedno bolj globoko v dolgeh, slednjič tako globoko, da se dolgov in Švigarja niti otresti ne more več. Pil je iz žalosti, pil iz jeze, pil iz navade, Trša mu je pa pomagala v vseh slučajih. časih se je vendar obema vzdignilo v srcu nekaj človeškega dostojanstva. Temi j sta nehala piti, a začela pa vpiti in vpila proti človeški krivičnosti, trgala verige z vso silo, verige, ki sta si jih kovala sama na roke in noge ter slednjič izmučena popadala na tla, kakor ujeta ptica, butajoča z glavo ob stene tesne kletke, dokler ji ne opešajo poslednje moči. Obnemogel se je potem Matijec ojunačil in šel k Švigarju, da izve, dožene svoj dolg, a vselej sta s«4 ločila z gospodarjem v jezi in prepiru, zakaj Matijec se je pridušal, da ni in ne more biti toliko, a Švigar je trdil, da je gotovo še več, ker nikakor ne more paziti na vsako merico iti že iz usmiljenja ne more biti strog ž njim. Zaradi poslednje trditve sta se navadno sprla iu ne dognala ničesar. Matijec je zoj>et pil pil, da je nadomestil, kar je zamudil, pil zato, ker ni vedel, kaj bi počel druzega. Tu bi se morala ž njim zjokati usmiljena srca, ki trde, da alkoholiku ni nobene pomoči. Saj je je bolj potreben kot drugi reveži: duševne opore potrebuje in telesne. Samo ena pomoč ga ne vzdrži na površju. Ko mu je doraščal sin Anten, bi bili radi pri Švigarju upregli še njega, da bi pomagal zayoženi voz svojih staršev vleči iz blata. To bi bilo ko- maj zadoščalo, zakaj fant ni bil zapravljiv in ne pijanec. Kmalu je spoznal, kaj ga čaka, pa je šel raje k rokodelstvu in obljubil, ko bo mogel, da hoče svojim staršem drugače pomagati. Potem je moral mali Fran-eek pasti Svigarjevo živino, da si zasluži jed, obleko in stanovanje. Deček zna že piti žganje, govoriti nesramnosti, kakor vsak šnopsar. Puši cigarete, krade sadje, med, golobe, orodje; pravi naslednik v jami razbojnikov na Osredku. Kar mačka rodi, miši lovi. Stara mu ne moreta ubraniti, ker ju nadebudni sinko že podpira, da imata za žganjček. Zato je često deležen — celo tople polivale . . . Zakrij si lice. Nemesis! Nekega dne poči novica na vasi: Matijčev France je ukradel uro Svi-garjevemn sinu in jo ponujal po vasi, da bi si za denar kupil orgelce. Ljudje so jo spoznali iu povedali Šviga rjevim, kaj se godi. Oče Švigar je zgrabil Franceta za obe ušesi in mu navil najbolj sladke. Toda deček je zagnal jopič z uro od sebe in trdil, da je nima. Potem je popustil jopič in zbežal. V jopiču so dobili uro. Tedaj se je nekaj zgodilo v Mati jčevi družini, kar bi bilo potrebno že davno; škoda da ne povedo viri iz kakega vzroka. France je bil namreč prav pošteno tepen. Ali zato, ker je vzel uro ali zato, ker se mu ni posrečila tatvina — kdo ve? Otroci iz naj- Deželno zveza hroniskih obrtnih zadrug. m. Tečaji za zadružno vodstvo. K točki »tečaji za zadružno vodstvo« je poročal g. Tosti, da je nuj-no potrebno, da se začne s tak inu te-čajimi, kajti načelnik zadruge pride večkrat • neprijeten položaj, da mora v zadružnih zadevah iskati sveta iu pomoči drugod, kar bi mu ne bilo tre ba, ako bi bil sam dobro poučen v vseh zadružnih zadevah. Priporoča, da naj Zveza stopi v dogovor s trgovsko in obrtniško zbornico in mestnim magistratom, da se z njuno pomočjo začne s takimi tečaji. K stroškom bi gotovo prispevala trgovska in obrtna zbornica, trgovsko in delavsko ministrstvo in še drugi faktorji. Predsednik Franchett i pojasnjuje, da bi bili ti tečaji za vse ude načelništva. (J. J e 1 oč n i k toplo priporoča predlog pripominjajoč, da je zadružni instruktor že sklical enkrat tak tečaj, ki se pa radi vmešavanja politike ni posrečil. G. P u s i ,*e mnenja«, da naj bi se udeležili tečaja tudi odborniki. Tajnik trgovske in obrtniške zbornice g. dr. M u r n i k izraža željo, naj bi se v program tečaja uvrstil tudi pouk o akeiji za pospeševanje malega obrta, o posameznih načinih tega pospeševanja bodisi po državi bodisi |k> drugih faktorijih, ter o korakih, ki jih je zadrugam storiti, da i>osta-nejo njih pripadniki deležni tega pospeševanja. Po priporočilu predsednika ge sprejme pretilog z dosta vkom, da naj se udeležujejo tečaja tudi odborniki in drugi člani, da se tako dobi nara šeaja za zadružna načelstva. Poučni, strokovni, knjigovodski ti K tej točki poroča predsednik F r a ne h e 11 i , da je Kranjska ena onih dežela, v kateri se prireja najmanj takih tečajev. Vlada določa za take tečaje lepo število podpor, ali iz Kranjske prihaja najmanj prošenj zanje. Jn vendar so pri nas taki teča ji tako potrebni, kakor le inalokie drugod. Treba bi bilo n. pr., da priredi zadruga mesarjev tak poučni tečaj, kakor se je vršil na Štajerskem, bilo bi treba poučnih tečajev za peke, mizarje in ključarje, obrtno - knjigo- bližje soseščine ob nekdaj Račičevi hiši so pripovedovali, da je mali Praneek tedaj slovesno zatrdil staršem: »Nikoli več ga ne boste žrli šnopsa. da bi vam jaz prinesel zanj, 11 i k o I i!« Zaradi ponesrečene tatvine hi bilo kmalu nastalo med Matijcem in Švigarjem smrtno sovraštvo. Težko je dognati: zakaj t Ali zaradi tega, ker Francek res poslej ni prinašal več ukradenih stvari domov in jih zopet drugod prodajal ali zato, ker je stari Švigar fantu navil najbolj sladke. Toliko da ni Matijev sam dal okl'eati javne dražbe za svoje posestvo; pa je vendar ni. Sklenil je v svoji trdovratnžeruh! Tam nam pride v kratkem po številkah na rejo.« Vsa soseska je sodila tako. vodski tečoj za brivce, ključarje, so-davičarje in preruogarje itd. Dela je torej dovolj, samo izvršiti ga je treba, j Dr. M u r n i k opozarja tudi na Čevljarske in krojaške strokovne te- i čaje, ki so se doslej že vršili v nekaterih krajih, pa bi se tudi še lahko priredil v drugih. G. J e 1 o č n i k priporoča, dr. Murnikov nasvet. Ker so se taki tečaji že vršili, bo stvar tem lažja, in če se prirede tečaji za krojače in krojačice. se bo stvar gotovo dobro obnesla. Predstojnik opozarja na krasni uspeh, ki ga je imel letos prirejeni gostilničaiski tečaj, k čemur pripominja g. M a če k , da bi bilo še treba knjigovodskega tečaja za gostilničarje. Sprejme se nato predlog poročevalca, da Zveza priredi čim največ poučnih, strokovnih in knjigovodskih t^ajev/ Zadružni instruktor za Kranjsko. K tej točki poroča predsednik F r t\ n e h e t t i : Pri današnjem občnem zboru se je sprejel predlog na preorganizaeijo oziroma ustanovitev 80 obrtnih zadrug. Oe hoče Zveza le deloma storiti to, kar ji je sklep današnjega občnega zbora naložil, ima dela več ko preveč. Zato je neobhodna potreba, da si Zveza pridobi moč, ki ji bode pri tem ?.n raznem drugem delu s svojimi nasveti, kakor tudi z dejanjem vedno na razpolago. Trgovsko ministrstvo je. uvidev-šu da je v svrho ustanovitve obrtnih zadrug treba posebno izvežbanih moči, nastavilo sporazumno z ministrom za notranje stvari zadružne i ustnik-torJ€\ Ti zadružni inštruktorji imajo nalogo zadi ugam in zvezam svetovati in jih podpirati, da dosežejo v zakonu odkazane namene, ter delovati na to, de se zadruge, Zaveze in njih zavodi uredijo namenu primerno. Zadružni inštruktorji naj pomagajo tudi obrtnim oblastvom kot. strokovni organi, in oddajajo pri vseh važnih, zlasti pa ]*ri organizacijskih stvareh zadružništva svoje mnenje Zadružni inštruktorji so podrejeni trgovskemu miejstru, od katerega dobivajo svoja navodila. Njihova podr'-.a in njihov > uradno delovaije a .prem zadriuraoi in njih Zvez m, kak«.. Judi razmerje k obrtnim oblastvom m zadružnim komisarjem uredi n tlančneje ukaze ma trgovinski minister sporazumno z ministrom za notraii.; • stvari. Zadružni instruktor pa, ki so n<*; podrejene obrtne zadruge na Kranjskem, ji* tako preobložen z delom, da se le semtertja prikaže na Kranjsko, ker se razteza njegov delokrog poleg Kranjske na Primorsko in Istro, torej na deželo, v kateri je najmanj razvito zadružno življenje. Dokaz temu je, da ga tudi danes ne vidimo v naši sredini, in Zveza se ni mogla ravnati na čas. ki bi ga imel zadružni instruktor na razpolago. Zato je pač neobhodna potreba, da dobi Kranjska dežela svojega lastnega zadružnega inštruktorja, česar mi ni potreba še posebej dokazovati. Že sedaj obstoječih 50 zadrug na Kranjskem dalo bi zadružnemu inštruktorju več kot preveč dela, zlasti že radi tega. ker bi pri teh zadrugah moral ustanoviti pomočniške zbore, pomočniške bolniške blagajne, posredovalnice za delo itd., ker sedaj večina zadrug na Kranjskem teh institucij še nima. Še več dela bi mu pa dala preor-gaaizacija obrtnih zadrug po načrtu Zveze. Je pa ^e nekaj, kar naravnost kriči po potrebi zadružnega instmk-torja za Kranjsko. Ko se pripravljalnemu odboru izroče po c. kr. deželni vladi potrjena zadružna pravila, ima sklicati obrtna oblast ustanovni občni zbor, na katerem se voli stalni odbor. Ta odbor ima potem dolžnost, da uredi vse zadružne knjige, zapisnike itd. V najvećih sin«'-:Mih pa se dogodi, da niti edeti izmed odbornikov ne ve, kako in na kak način naj bodo knjige in zapisniki urejeni. Res je, da je v tem pogledu sedaj nekaj boljše, od kar je zveza sestavila lahko umljivo in razvidno knjigovodstvo, vendar je pa nepraktičnim ljudem še to pretežko. Zadružnega inštruktorja dolžnost je, da je takemu odboru na razpolago in v dejansko pomoč, Ker pa ima prevelik delokrog, mu primanjkuje časa, da bi se za dalj časa mogel muditi pri eni sami zadrugi, in tako je zadruga prepuščena svoji usodi. Zveza pa tudi nima dolžnosti, da bi bila zadrugi v toliki meri na razpolago, zlasti če zadruga ni član Zveze. Pokazal sem le nekaj slučajev, kako je potrebno, da dobi Kranjska svojega lastnega zadružnega inštruktorja. Vsled tega predlagam: Slavni občni zbor skleni sledečo resolucijo: »Na rednem občnem zboru »Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani«, ki se je vršil 26. marca 1909 so navzoči zastopniki obrtnih zadrug soglasno sklenili, vljudno naprositi visoko c. kr. trgovsko ministrstvo, da za Kranjsko deželo s sede- žem v Ljubljani nastavi posebnega zadružnega inštruktorja. Naprosi se vse gospode državne poslance, zlasti pa državnega poslanca za mesto Ljubljano, da izposlujejo pri c. kr. trgovskem ministrstvu in pa pri ministrstvu za notranje stvari ter ministrstvu za javna dela, da dobe obrtne zadruge na Kranjskem lastnega zadružnega inštruktorja, ki naj bode Slovenec, in vsaj nekoliko pozna razmere obrtnikov na Kranjskem. Naprosi se trgovsko in obrtno zbornico, občinski svet in deželni odbor, da ob prvi priliki store enake sklepe glede zadružnega inštruktorja.« G. P i n t a r toplo priporoča sprejem resolucije. G. Tosti pripoveduje, kako silno obložen z delom je sedanji instruktor. Dr. M u r n i k omenja, da se je trgovska in obrtniška zbornica že obrnila na pristojno mesto za osnovo posebnega instruktorata za Kranjsko. Zadevo bo zasledovati dalje. Umestno je, da se tudi deželna zveza Kranjskih zadrug zavzame za stvar. Ko sta še g. V a 1 e n t i č iu predsednik govorila za predlog, je bil predlog sprejet soglasno. Dopisi. Iz Matenje vasi. Tukajšnje pevsko društvo »Javoruik« je priredilo dne 1. aprila t. 1. poučen izlet v Ljubljano, katerega se je udeležilo 15 članov. Ogledali smo si najprej mestno elektrarno, kjer nam je gospod ravnatelj C i uha jako poučno, vendar poljudno razložil delovanje posameznih strojev in drugih naprav. Nato smo odšli v mestno plinarno. Tu nam je zelo natančno razkazoval in opisoval gospod Kenda način prirejanja svetilnega plina, posebno nas je zanimalo čiščenje plina mehaničnim in ke-ničnim potom. Še dopoldne smo si ogledali tudi muzej. Izprevideli smo, da bi bilo skoro brezpomembno ogledovanje brez dobrega razlaga tel ja. Vsled tega čutimo dolžnost se zahvaliti gospiei Kobaiovi, ki se je zares potrudila, kolikor mogoče zanimivo in poučno opisati vsak predmet in njega pomen oziroma izvor. Popoldne smo si ogledali c. kr. tobačno tovarno, kjer nismo vedeli, bi se li bolj čudili kompliciranim strojem in njih izvrstnemu delovanju ali izredni spretnosti delavstva. Cisto ozračje in jasno nebo izvabilo u;is je na Grad, kjer p:no si s stolpa ogledali lepo mesto in okolico s planinami v ozadju. Zvečer smo posetili gledališč-;, kjer se je predstavljala, drama »Bcn Hur«. Nikakor pa ne smemo pozabiti zahvali n m> slavnemu pevskemu društvu »Ljubljanski Z«"on«, ki na.; je prav 1 ratsko sprejelo \ svojo sredo, kjer je zapel., pai pesmi p 1 spietn mi vn'-'ve.a predsednika g. Zvrkelbaet«:!. Odper";di sin- z vlakce.« opolnoči v i»r .1 tTii zavesti, da smo vriefeli v pie icklesm dnevu dokaj zanimrvega iii poučnega. Hodi izrečena najtopleja livala ravnateljstvam omenjenih tovarn ter vodstvu muzeja, kateri so nam rade volje dovolili ogled. Iz vStarega trga pri Ložu. List za listom sr izgublja, poslavlja z družabnega drevesa v ložki dolini. V kratkem času jo je zapustilo že nekaj mož, kojih bomo v naši družabni sredi vedno pogrešali, ker so bili vselej na mestu in vedno oni, kakor pravi pesnik: »Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!« Neusmiljena usoda je hotela, da se je moral tako posloviti od nas tudi nezabni nam družabnik in prijatelj, učitelj g. Ferdo Wigele, ki je bil imenovan nadučiteljem v Loškem potoku. Njegova sijajna valeta predzadnjo soboto je pokazala, da dolina ni izgubila Še nikdar tako vrlo značajnega in požrtvovalnega moža, kakoršnega je morala izgubiti z njim. Nabito polna je bila ta večer čitalni-ška prostrana dvorana, kamor so se prišli poslovit ljudje vseh stanov od preblagega jim prijatelja. Res, kakon je nekdo rekel, da tako obiskana ni bila v ložki dolini nikdar še tako animirana veselica! Presrčnim napitni-cam je sledilo vihamo nazdravljanje, ki je jasno kazalo, kako ljubek človek ostavlja ta večer dolino. V dno duše segajoč je bil govor gospoda odhodni-ka samega, ki je v prezalostnih bese-dah naslikal krivico, koja mu vriva potno palico in nehvaležno zapira za njim duri. Ni bilo menda ob teh besedah med navzočimi očesa, ki bi ga ne orosile globoko sočuvstvujoče solze. Dolgo dobo sedemnajstih let je deloval mož z dušnimi in telesnimi silami neumorno za procvit kraja in v blagor ljudstva. Njegova parola je bila vedno-le, osrečiti vse ljudi in nikdar nikomur delati krivice. V tem principu je bil vsekdar dosleden in baš za svojo velikodušnost je prejel plačilo sveta — ostudno nehvalež-nost! — Dolgo vrsto let je čakal, da se mu podeli nadučiteljsko mesto na lani dograjeni trirazrednici v Iga vasi. To mesto se mu je obetalo, ko je še brezskrbno raslo drevo za vrata in mož, ki 11 i poznal nikdar sleparstva in zahrbtnosti, se je dal preslepiti gotovim individuom, ki so mu pa ob času obrnili svoj umazani hrbet ter zamašili pravici oči in ušesa. Našli so na njem »veliko« napako — da je bil (kot prost državljan) »liberalec« in kot takega ga niso nikakor marali na na »krsč. - katoliški podlagi« zgrajeni šoli. A ta napaka se jim je vendar zdela presmešna, zato so jo prekrstili v pet »grehov«, ki so jih poslali po pokoro v spovednico deželnega šolskega sveta. Kaka umazana nesramnost so bili ti »grehi«, je uvidel lahko vsakdo ta večer, ko jih je naštel po vrsti napisane gospod odhod-nik v svojem govoru! — Nehvaležno bi bilo, naštevati imena tistih figa-111 ož, ki so se poslužili take umazano-sti, s katero so napravili od ljudstva Izstavljeni — ljudski volji neodpust-ljivo krivico, ki se bo še trpko maščevala nad njimi prej ali slej. Uprav inkvizicijski je bil ta sistem, uprav tiranski! Zaprli so vrata možu, ki je daroval dolini s svojim neutrudnim delom pomlad življenja — mladost, ki je bil vedno vesten učitelj in vzgojitelj dolinski deci, in ki se je naposled moral posloviti od najdražjih zakladov, ki mu jih hrani skopa zemlja — ljubeče žene in otročičev!------ Tako daleč je prijadrala torej krščanska ljubezen do bližnjega! — tej!! -ln nazadnje misli kdo teh »ljudi«, da mu navidez sladke a v resnici umazane besede odpuste greh, ki ga je storil. Zapomni naj si, da sodi tu ljudstvo, kojega sodbe in kazni ne izbriše nobena sladko-ostudnn beseda! Po vrsti ste napisani, nesramni tirani, v ljudskem sreu, zato pa nikar ne mislite, da vaših farizejskih besed ne znamo tehtati. Ne izzivajte več, da nas ne mine potrpežljivost! — Dragi nam prijatelj, tvoj spomin je pri nas ovekovečen. Težko smo ti stisnili roko v slovo in srce in duša sta krvavela, ko te je zgubil pogled. Ponosno je lahko ljudstvo, med koje si stopil, morda ti bo ono bolj hvaležno! Eden v imenu ljudstva. Ko) ]e to vse? Konfiskacije »Slovenskega Naroda1 pred sodiščem. Dve zanimivi obravnavi ste se vršili včeraj pred tukajšnjim deželnim kot tiskovnim sodiščem, jako zanimivi ne morda radi stvari same, kajti ugovori proti konfiskacijam so pri nas nekaj tako navadnega, kakor so pač navadne konfiskacije, pač pa ve-lezanimivi zaradi načel, katera «0 se pojasnila pri našem o. kr. deželnem kot tiskovnem sodišču kot edino me-redajna od tistega časa sem, odkar absolutno vlada nad slovenskim Časopisjem rdeči svinčnik gospoda drž. pravdnika. Nekoliko čudna so ta načela, do pa kaj hočemo, saj smo se ispočetka Čudili marsičemu, ali sčasoma se človek odvadi tudi čudežev, Če jih doživlja danzadnem. Tako se bomo privadili najbrž tudi tem čudnim načelom, saj bi se menda Slovenci privadili tudi strihninu, če bi ga nam dajali v primernih dozah io nam ga ne nasuli preveč na enkrat. Senatu je predsedoval dež. sodni svetnik Vedernjak, votanta sta bila dež. sodna svetnika Einspie-ler in dr. vit Lasohan, zapisnikar Laj ovi o. Državno pravdništvo je zastopal državni pravdnik Tren z sam, „Slovenski Narod pa dr. Ivan Tavčar. Prva obravnava se vrši na ugo vor odgovornega urednika Kasto Pustoslemška proti razsodbi — seveda nemški — o. kr. deželnega kot tiskovnega sodišča z dne 13. februarja t. L, s katero je bila potrjena konfiskacija „Slov. Naroda" Št 30. z dne 8 februarja, Češ, da ustanavlja pregrešek po § 302 k. z. m Čl. V zakona z dne 17. decembra 1862 Zaplenjena je bila dnevna vest »Skrajna podivjanost11, ki slika počen janje vojakov belgijskega pešpol-ka ob priliki pogreba gosp. Jerneja Žitnika. Predsednik prečita to dnevno vest. Dr. Tavčar je predlagal, da se zaslišijo kot priče uradnik mestnega magistrata gosp. Kes a ler in druge osebe, ki so bile navzoče pri do godku, in da se rekvirirajo tozadevni akti od poveljstva belgijskega peš-polka, s Čimer se bo dokazalo, da se je dogodek v resnici vršil tako, kakor je bil opisan v listu. Driavni pravdnik T r e n z se seveda protivi temu predlogu, češ da bi bil umesten le pri glavni razpravi proti storilcem kot takim. Zaplenjena notica pa ustanavlja v objektivnem pogledu pregrešek po § 302 k. s. in čl. 6, zakona 1 dne 17. decembra 1862, ker ona očitanja niso naperjena proti posameznim osebam, posameznim vojakom, temveč aploino proti vojaštva, proti belgijskemu pešpolku sploh, torej proti samostojnemu oddelku cesarske armade. Pri tem ne gre sa to, ali so očitanja resnična ali ne. Upravičena kritika bi bila le tedaj, ako bi se bilo reklo, da so se nekateri vo- jaki tega pel polka obnašali netaktno, Če pa se stvar zasače na celi polk, je to prepovedano. Da je bil mišljen celi polk, dokazuje a posameznimi iz notice iztrganimi besedami in stavki, kakor „mimo vojainioe, kjer je nascnnjen belgijski pešpolk" , „okna vojainioe so bila na steiaj odprta in pri vseh oknih so se gnetli vojaki*4, .početje belgijskega vojaštva", „demonstracija vojaštva", nmed tem vojaštvom ni prav nobene discipline". Predlaga, da se ugovor zavrne in prva razsodba potrdi. Dr. Tavčar poudarja, da spis ne vsebuje nič drugega, kakor kritiko resničnih dogodkov in resnični dogodki se vendar smejo ooeniti v javnosti, će je stvar v resnici takšna, potem se je tudi ne more zapleniti. Odločno ugovarja, da bi bil spis, oziroma ona očitanja naperjena proti celemu belgijskemu pešpolku, temveč edino le proti počeojanju onega vojaštva, onih vojakov posameznikov, ki so uprizorili oni škandal. To je tudi jasno videti iz spisa, ki pravi na pr.: „okna vojašnice so bila na stežaj odprta in pri vseh oknih so se gnetli vojaki", vojaki, posamezniki, ne pa celi polk. „Ko so zagledali mrtvaški vez", namreč tisti posamezni vojaki, ki so bili pri oknih, „na katerem je bil venec s slovenskimi trakovi, so začeli strahovito tuliti „bajl, hajlu in „ohou in pač še druge \zklike, kijih ni bilo razločiti. „Pa čul se je tudi porogl i v smeh in povrh so vojaki", torej zopet le posamezni vojaki, nŠe mahali in grozili s pestmi ." „Vojaki", torej zopet posamezni, tisti vojaki, „80 s tem svojim sirovim vedenjem vnovič posvedočili najskrajnejši nem ko-nacionalni fanatizem, ki niti pred veliČastjem smrti ne potihne." To je le logičen zaključek prejšnjega in se ozira samo na tisto vojaštvo, ki je bilo pri oknih, ki se je sirovo vedlo. Ravnotako utemeljen je potem za ključek, da „med tem vojaštvom ni prav nobene discipline." Skrajna po div]anost |e to, gospodje sodniki, kar mi bodete tudi vi potrdili, če vojaštvo tako postopa pri spre toda! Tako vojaštvo pač ni disciplinirano! Iu če je vse to resnica, potem manjka vsaka objektivna podlaga za prestopek zakona, ako se ta resnica objavi. čd je to resnioa, po tem sodišče ne more potrditi zaplembe. Vzdržuje svoj predlog, da se zaslišijo priče in rekvirirajo akti od polkov nega poveljstva. Ko je državni pravdnik iznova poudarjal, daje „vojaštvo" naperjeno proti oelemu pešpolku, se je umaknil senat v posvetovalnico. Po daljšem posvetovanju je predsednik razglasil sklep, da se predlog na zaslišanje prič zavrne, Češ da § 493 k. p. r. določa le razsodbo so-oiš5a v javni sej i, pcslu5avši državnega pravdnika m ugovornika. V zadevi sami pa je sodišče razsodilo, da se ugovor zavrne in potrdi prvo razsodilo Kakor kažejo v spisu debelo ti skane besede in posamezni stavki, kakor „belgijski pešpolk", .okna vojašnice", „početje belgijskega vojaštva", med „tem vojaštvom nobene discipline" itd., je stvar razumeti tako, da ta očitanja niso naperjena proti določenim osebam ali nekaternikom, temveč da je oeli članek naperjen proti oelemu pešpolku, kateremu se predbaciva, da nima discipline in se ščuva proti celemu pešpolku. V objektivnem oziru je pa ravno v tem podan čin pregreška po § 302 k. z. Ker so ti znaki podani, je sodišče moralo potrditi prejšnje razsodilo. Klofač konfisciran zaradi — Slovencev ln Slovenki Pred ist'm senatom se je vršila druga razprava na ugovor Rasta Pu stoslemška proti potrditvi konfiskacije 38. št. „Slovenskega Naroda", in sicer spisa z naslovom „Slovenci ln Slovenke l"i ki je obsega odlomek govora delegata Vaolava Klofača v seji avstrijske delegacije dne 30 oktobra Deželno kot tiskovno sodišče je konfiskacijo potrdilo, češ, da spis ustanavlja pregrešek po § 302. k. z., ker hujska ljudstvo k bojkotu druge narodnosti. Predsednik prečita Članek Državni pravdnik Tren z izvaja, da je vsebina spisa sposobna usta navijati pregrešek po § 302 kaz. zak. Ščuva se namreč na tak način k bojkotu, da ne more nihče dvomiti o tem Poudarja, da mu je znana do loČba § 28. tisk. zak., po katerem se smejo prosto objavljati govori v po-stavodajnih zastopib, ali za državnega pravdnika je jako težko določiti, ali se je to ali ono res govorilo v takem zastopu Ne dvomi, da je Klofač res tako govoril in tudi ne bi bil kon fisoiral spisa, da ni napis kazal tendence, nahujskaii tu živeče Slovence, da naj delajo ravno tako, kakor je Vaclav govoril v delegaciji. S tem ja bila resnična objava popolnoma popačena in se je.' pokaza a tendenca, nahujskati tu živeče ljudi, da naj nastopajo proti drugim narodnostim tako, kakor je rekel Klofač. Šlo je tu le za hujskanje, ne pa sa rosnično objavo. Predlaga zavrnitev ugovora. Dr. Tavčar predvsem naj odločnejše protestira proti temu da sodišče izdaja v tako važnih, usodepolnih zadevali,kakor so kon fisksoij ske, svoje razsodbe vedno le v nemškem jeziku* Naravnost proti postavno je, ako hoče sodišče v razsodbah, ki so namenjene javnosti, na tak naČin nas 81 o-venoe pitati z nemščino, dasi-ravno imamo zajamčeno pravico, da se nam izdajajo slovenske razsodbe. Slovencem slavensko razsodbe I Državni pravdnik je danes vpeljal sam zanj jako prijetno prakso, po kateri lahko zapleni vsak govor, ki se je govoril v državnem zboru. Vsak govor, ki tiče Češko, ni z« slovenske razmere in se torej zapleni. Vpeljal je s tem princip, ki je v odkritem nasprotju z ja mirni določbami zakona. Slovenci imamo postavno zajamčeno pravico, da se smemo razvijati kot narod Zato pa je tudi vsakdo upravičen zagovarjati in izvajati geslo „Svoji k svojim" tako, kakor je to storil delegat Klofač. Saj tu ni rečeno, da naj ne kupujejo pri Nemcih sploh, reČenojele, da naj ne kupujemo pri tistih Nemcih in naj ne podpirajmo tistih, ki nam pljujejo v obraz, kinaszasramujejo in zalije! Povsod je dovoljeno to, povsod, le ne pri nas na Kranjskem, kjer nas konfisciraj o ad libitnm, kakor je le državni pravdnik dobre ali slabe volje. Kaj je torej vzrok tej konfi.ska oiji? Dobeseden govor, ki ga je govoril Klofač v korporaciji, iz katere se smejo obljavljati govori. Tj je postaven predpis, katerega vi sodniki ne merete izpremeniti Če je bil govor priobčen doslovno, je bila zaplemba kršitev zakona! „Narodni List" je priobčil isto stvar doslovno in Še nekaj dostavil. Driavni pravdnik v Celju gotovo ni preveč rahločuten napram Slovencem, a vendar stvari ni konfhoiral. v Ljub-pa. ča pa ravno iz napisa ..Slo* veoel ln Slovenko I" izvira vsa hudobija in grdobi j a, naj bi bil pa državni pravdnik zaplenil samo ta napis. Če misli, da je kažnjiv le ta napis, zakaj ga ni konfisoiral samega, ker je Klofačev govor kot tak nedotakljiv. Ce že torej ne morete živeti brez konfukaoij, pa konfiscirajte napis, ki baje daje cznačenje celi stvari! Sodišče je ugovor zavrnilo in potrdilo prvo razsodbo. Kakor je g. državni pravdnik sam priznal, so to res besede poslanca Klofača, ki jih je govoril v delegaciji, in § 28 tisk. z. pravi, da se ne m re nihče pozvati na odgovor za resnične prijave javnih razprav državnega in deželnih zborov. e se pa pomisli, kaj pomeni ta odstavek tisk zakona, se pride do sklepa, da je ta postavna določba le zato, da ljudstvo hitreje izve, kaj so njegovi zastopniki ali pa tudi nasprotniki govorili v delegaciji, državnemu ali deželnemu zbora. Da ljudstvo to izve, zato je dopuščeno, da se objavijo vsi govori. Take resnične objave celih govorov ali odstavkov bi se res ne smelo zapleniti. Ta odločba ima torej pomen, da se hitro izve, kaj se je razpravljalo. Ta Članek pa ima prvič napis, tiskan v debelem tisku, in je bil priobčen dne 17 februarja, dočim je Klofač govoril 30 oktobra. Napis iu pa debeli tisk kaže, da članek ni bil priobčen zaradi tega, da bi ljudstvo spet izvedlo nekaj, kar je posaneo govoril, temveč ja očividna tendenoa, s prstom se kaze: delaj to in to l Tendenoa članka je bojkot! Kakor tam, naj se uveda tudi tu in strogo drži. To pa tvori v objektivnem pogledu čin pregreška po § 302 k. z , in zato je sodišče moralo zavrniti ugovor in potrditi prvo raz sodbo. Dr. Tavčar: Ali le to vse? Predsednik: Vse! Vzdržuj eno se vseh nadaljnih pripomb, da ne damo g drž. pravdnik u prilike, da bi uvedel zopet kak še novejši prinoip v svojo in o kr. de želnega kot tiskovnega sodišča prakso. Proti tej razsodbi bomo seveda vložili pritožbo „UeIei5dQlnlšir proces i Zagrebu. Predvčerajšnjim je sodišče nadaljevalo zaslišanje obfcženoa M. Hrva-čanina. Obtoženec je pripovedoval, da se je za časa bosanske vstaje skupno boril s kraljem Petrom, ki se je takrat udeležil vstaje pod imenom Petar Mrkonjič. Med obema se je razvilo in t muv prijateljstvo, zlasti ker je Hrvasania v nekem boju rešil kralja iz življen ske nevarnosti. Kasneje je stanoval Peter, ko Še ni bil kralj, mesec dni pri njem kot gost. Ko je zasedel prestol, ga je po svojem maršala (Dalje v prilogi). Priloga „Slovenske« Marođs" it 78, to 7. aprila pozval, naj priđe k njemu v avdi-jsnoo. Takrat je on — obtoženec — bival v Belgrađu. Predsednik: V preiskovalnem lapisniku stoji, da ste bili dvakrat pri kralju Petru in da niste dobili od njega nobenega denarja. Tu pa imamo poštno doznačnioo, da ste dobili od kralja Petra 100 dinarov. M. Hrvaćanin: Zase nisem dobil niti novcica, znesek po 100 dinarjev je bil poslan za Svetosavsko besede. Najboljši dokaz za to, da ne dobivam od nikoder nobene denarne podpore pa je pismo, ki mi ga je baš poslala moja hčerka, da se mi grozi % rubežnjo radi dolgov. Predsednik: Zakaj ste odšli iz Belgrada baš v Času, ko je kralj Peter zasedel prestol? Hrvaćanin: Povedal sem Že, da mi je 1. 1903. umrl sin v Belgradu in da zaradi tega moja žena ni hotela več ostati v Belgradu. Predsednik: Vi ste opetovano rekli, da ste z dušo v Belgradu, s te lesom pa v Dubioi. Hrvaćanin: Tega nisem nikdar rekel, pa Če bi bil tudi rekel, ali bi bila to veleizdaja? V Belgradu imam otroke, svoje svete grobove, ali na to ne smem misliti? Predsednik: V svoji hiši ste imeli sliko kralja Petra, ali imate tudi sliko našega kralja ? Hrvaćanin: Seveda jo imam; jrnftm tudi sliko, kjer je vsa oesarska obitelj. Predsednik: Vi ste rekli, da vas je kralj Peter prijel za ramo, ko vas je zagledal, ter vzkliknil: Ali si ti brat moj Mojo? Ali je to resnica? Hrvaćanin (kazaje na rano na čelu): G. predsednik, jaz sem temu Mrkonjiću, sedanjemu kralju, rešil življenje, a on meni! V takšni situ-vaoiji sva se spoznala. Kako bi se potem ne razveselil; ko me je po tolikih letih zopet zagledal? Predsednik: Ali ste vi s kraljem Petrom „per du?u Hrvaćanin: Ne, jaz ga vikam, on pa mene tika. Kralj je vseskozi demokrat. To je meni všeč. Seveda se raje z njim poznam, kakor pa s kakšnim Strassncffom. A vidite, zato, ker je slučajno moj znanec kralj, sedim v ječi že osem mesecev. Na to se je prečitalo pismo nekega Krivošića iz Sarajeva, v katerem se priporoča, naj se v Dubioi ustanovi proti alkoholno društvo, ako se hoče ljudstvo moralno in materialno dvigniti. HrvaČanin: To je zelo pametno pisano. Na predsednikovo odredbo se je prečita! neki zgodovinski spis iz leta 1363., pisan iz Hrvatske, nanašajoč se na takratne politične odnošaje na Hrvatskem, v Srbiji in sploh na slovanskem jugu. Hrvačanin je rekel, da je to pismo shranil njegov brat Manojlo, ko je bil urednik „Dnevnega lista" in da bi morda dr. Mazzura vedel povedati, ako ni tega pisma pisal Jelinić. Dr. Mazzura je odvrnil, da pisma sicer ni pisal Jelinić, a da je vkljub temu velike zgodovinske važnosti. Zato bi bilo najbolje, da se pismo izroči v shrambo „Jugoslovanski akademiji". Nato se je konstatiralo, da je obtoženec celo sodeloval pri uradnih „Narodnih Novinah". Na vprašanje, če je bil v zvezi s „Slovenskim Jugom" in je znan z Nastićem, je to zanikal ter naglašal, da vse kaže na to, da Nastde sploh ne eksistira. Predsednik: Kdo prebiva na Hrvatskem? Hrvačauin: Hrvatje in Srbi Državni pravdnik: Ali ste vi političen Hrvat? Hrvačanin: Političen Hrvat? Tega jas ne razumem. Jaz sem Srb, a državljan Hrvatske in Slavonije. Kot 43. obtoženec je bil zaslišan župan v Dubici Dmitar ErvaČanin. Njegovo zaslišanje ni nudilo nobenih zanimivosti. Rekel je, da so ga za Župana v prvi vrsti izvolili Hrvatje. Slike kralja Petra ni videl v nobeni kmetski hiši. Kot predsednik cerkvene občine je dal cerkev preslikati. Takrat so odstranili iz cerkve naravno vse slike, med temi tudi cesarjevo. Ako se ta slika kasneje ni obesila zopet &a svoje staro mesto, je to krivda župnikova Na vprašanje, če je bila v cerkvi tudi slika kralja Petra, je obtoženec odgovoril, da te slike nikdar fci bilo v oerkvi, sicer pa on vobče ni zahajal v cerkev, ker sta sprta z župnikom. Predsednik: Kot predsednik cerkvene občine bi vendar morali zahajati v cerkev. Na dalje je obtoženec na predsednikovo vprašanje glede prispevkov ** Svetosavsko besedo rekel, da se prispevki vobče niso zabelježevali. Tako se ni zabelježil niti prispevek kalja Petra v znesku 100 K. „Sioer Pa bi jaz sprejel," je pripomnil ob toženec, „od kralja Petra tudi 500 K, *a*o ako bi jih bil poslal". Nato se je razprava prekinila. Dnevne vesti V Ljubljani, 7. aprila. — K deielnozborsklui volit vam na Štajerskem. Is Hrastnika se nam piše: Kakor čujemo se je na včerajšnjem zborovanju Narodne stranke v Celju zagovarjalo stališče, da se v splošni kuriji ne postavi nikakega kandidata preti kandidatu dr. Benko-viČu in soo. dem. Sitterju. Opozarjamo, da bi bilo to skrajno neprevidno in da bi šla narodna stranka indirektno na roke klerikalcem. Izključeno je, da bi demokrat zmagal proti klerikalcu, ali gotovo pa, da pride do ožje volitve med narodnim in klerikalnim kandidatom. Bilo bi pa tudi sramotno prepuščati brez boja teren klerikalcem in sooijem, ko se je vendar v teh okrajih pokazala naredna stranka pri državnozborskih volitvah zelo močno. Torej ne popuščati! — Shodi na Štajerskem. Pri glavnem zboru Narodne stranke v Celju, dne 4. aprila t 1. se je nominira 1 kot kandidat v slovenski trški skupini gosp. dr. Vekoslav Kuko veo — Na velikonočni ponedeljek bode za Posavje glede postavljanja kandidata za volilni okraj Brežice - Sevnica - Kozje shod na rodne stranke v Rajhenburgu ob Savi. — Toliko v dopolnilo našega poročila o glavnem zboru Narodne stranke v Celju. — Ljubljančani bodimo zgled narodne potr U o valno stil Nedavno je bilo čitati, kako lepo podružnico družbe sv. Cirila in Metoda so si ustanovili v Grosuplju. 20 ustanovnikov za kmečko občino je gotovo višek narodne požrtvovalnosti. Z Grosup-Ijani tekmujejo sedaj zavedni prebivalci v Škcrljici, Laveroi, Rudniku in Igu, za katere kraje se snuje nova podružnica ter je že dosedaj prijavljenih okoli 60 Članov, med njimi 13 ustanovnikov. Sedaj pa primerjajmo Ljubljano. R?s, da nekatere podruž nioe lepo delujejo. Vsa čast vrlim odbornioam in odbornikom. In vendar, ako pregledamo število letnikov pri vseh ljubljanskih podružnicah, spravimo jedva skupaj 600. Kaj je to Število v primeri s prebivalstvom! Na deželi so narodne hiše, kjer je po več članov — vrla Ogorelčeva hiša v Skcfljioi je dala 3 ustanovnike in 2 letnici — a koliko je v Ljubljani narodnih redbin, ki nimajo nobenega člana pri naši edini obrambni družbi. Kako naj potem bodrimo in navdušujemo manj zaledno prebivalstvo na deželi, posebno v mlačnih obmejnih krajih, ko nam pa lahko zabrusijo v obraz: zbudite najprej središče Slovenije k narodni zavednosti! Krivda pa ne zadene ljubljanskega prebivalstva v celoti, temuč odbore podruž nic. Šenklavško frančiškanska podružnica menda sploh nima odbora, vsaj v družbinem koledarju ga ne najdemo izkazanega Vse delo sloni več ali manj le na ramah ene narodne dame. I-i to tako spi šentjakobsko trnovska moška podružnica, ki menda tudi nima več odbora. Tako ne sme iti dalje, da se nam ne bodo nasprotniki smejali. Kako neznaten je odstotek Nem* cev v Ljubljani, a njihova podruž nica „SohulvereJna" je imela lani skoraj 400 članov; ako pomislimo, da ima tudi podružnica „Sudmarke" približno toliko članov, potem vidimo, da peščica Nemoev prekaša Slovenoe v zanimanju za obrambno delo. In kaj Šele Italijani! „Lega uazionale" ima samo v Trstu 8800 članov. Speče podružnice naj skličejo takoj občni zbor ter izvolijo v odbor osebe, ki imajo res sroo in voljo za delo. V Ljubljani se ne manjka idealnih dam, gospodičen in gospodov, ki se bodo kot odborniki gotovo radi žrtvovali nabiranju članov. Vsaka podružnica naj bi v svojem delokrogu obiskala z nabiralnimi polarni (dobe se v druž beni pisarni) vse hiše in vse rodbine. Ljubljančani niso trdega srca ter se bodo gotovo le redko kje zapirala vrata marljivim na bi ral kam in nabi raloem. Vsska podružnica pa bi tudi naj priredila vsaj enkrat v letu večjo veselico v prid družbi. Za probuditev šentjakobsko-trnovske podružnice naj bi se zavzela odbora obeh politično -izobraževalnih društev. Ljubljančani pokažimo svetu politično zavednost v obrambni organizaciji! — Le nekal suhih fttevllk. Deželni vladi je strašno zoperno vse, kar pišemo o nemški „Kranjski hranilni oi" v Ljubljani, zato nam vsako malenkost konfiscira. Vsa njena skrb za to nemško šparkaso pa ne spravi s sveta dejstev, ki jih kažejo Številke. Le številke naj torej govore. Od 1. septembra 1908 do 31. marca 1909, toraj v sedmih meseoih, je bilo iz „Kranjske hranil-nioett dvignjen ega 26,483.002 E 64 h, od 1. januarja 1908 do 31. mar-oa 1909, torej v 15 meseoih pa 36,541 607 K 03 hI Nemška „Kranjska hranilnica" je morala obstajati 59 let, da je spravila svoje vloge na 26 milijonov, torej na vsoto, ki je bila dvignena v zadnjih sedmih meseoih, ter 63 let, da je imela 36 milijonov, ki so bili dvignjeni v aad- njih 15 meseoih 1 Od 1. septembra 1908 do 31. marca 1909, torej v aad-njih sedmih meseoih, jn bilo uničenih 13.370 vložnih knjižic, od 1. januarja 1909 dalje pa 14.294 K. „Kranjska hranilnica" je morala obstojati 43 let, pa še ni imela toliko knjižio, kolikor jih je bilo uničenih zadnjih sedem mesecev, ter 47 let, da je izkazala toliko vložnih knjižic, kolikor so jih preluknjali od 1. januarja 1908 do 31. marca 1909. V „Kranjski hranil-niči imajo le še 22.412 vložnih knjižio in so samo pretekli mesec padli za 1587 številk. Povprečno se je od 1. septembra 1908 dalje vsak dan realiziralo (uničilo) po 64 knjižic in tudi za pretekli mesec velja ta račun. Sioer smo pa zelo zelo radovedni na letni zaključek te nemške šp ar kase za leto 1908, še mnogo bolj pa na na onega za leto 19091 Narodna delavska organiza-olja v L|nbl|anL Načelnik g. Adolf Rib nikar se je načelstvu odpovedal, odbor te odpovedi ni hotel vzeti na znanje, a g Ribnikar vztraja na svojem odstopu ne iz društvenih, nego iz dragih nagibov. Za pirnhe družbi sv. Cirilama Metoda daroval je g. Ivan Plan-tan, o. kr. notar v Ljubljani 100 K. Prepričani smo, da ne bode slovenskega rodoljuba, ki se ne bi v praznikih z malim darom spomnil naše družbe. G. notarju se pa iskreno zahvaljujemo za njegovo plemenitost. Plemenit dar. Pokojni sodni svetnik g. Viljem Martinak je volil v svoji oporoki „Družbi sv. Cirila in Metoda*4 1000 kron. Bodi velikodušnemu dobrotniku blag spomin. Umrl le gosp. Jurij Čem a »ar, posestnik v Trnovem. Ranjki je bil odkrit značaj in zvest pristaš narodno-napredne stranke. Bodi mu blag spomin ! Državno podporo v znesku 700 kron je dovolilo poljedelsko ministrstvo društvu za posepeševanje obdelovanja ljubljanskega barja. Brivnlce bodo na velikonočno nedeljo dopoldne odprte, na velikonočni ponedeljek pa ves dan zaprte, na kar se slavno občinstvo opozarja. Kinematograf Patke je v četrtek, petek in soboto radi velikega tedna zaprt. Šišenskim članom „Narodne delavske organlzaclle" javljamo, da se vrši danes večer, v sredo shod po § 2 za društvenike, ali pa po njih vpeljane somišljenike. Ker je ta shod velevažen za nadaljni razvoj „N. DO." v Šiški, so vsi člani „N. D. 0.a na-prošeni, da se shoda udeleže. Javljamo tudi, da se ustanovi podružnica „N. D. O." v Šiški na belo nedeljo, ter da so tozadevne priprave v popolnem teku. O ustanovitvi in o teku občnega zbora bomo poročali. Torej danes vsi Člani in somišljeniki na shod, ki se vrši v gostilni „pri Raci" ob polu 8. uri zvečer. V cestni konkurenčni odbor za ljubljansko okolico sta voljena kot načelnik g. A. B e 1 e o, posestnik in župan v Št. Vidu, in g. Fr. Košak, posestnik in Župan v Grosupljem kot namestnik. Žrtev nemikottrolske suro ▼ostL Iz Domžal se nam poroča: V nedeljo zvečer je šel rajne „Povževe Micke" sin Josip Oberwalder,po domaČe „Povžev Žepi" z znanim nem-škutarjem Fran. Zauuškarjem na Ko-ličevo, ter se tam klatil Čez polnoč, ter končno še nekoliko povasoval pri lepi — Mioki, kamor je semtertja sa kega Tiroloa zanesel veter strasti, da bi, če bi se dalo zadostil svoji pohoti in onečastil slovensko dekle. Vse to pa količevskim fantom ni bilo všeč, zato ga je hotel Anton Jereb p. d. Majerjev Tone iz fantovske šale zapoditi. To je pa oholega in objest nega Tiroloa tako razkačilo, da je potegnil iz Žepa samokres in ustrelil, ter zadel svojo žrtev v trebuh, na kar je padla. Da bi bilo bolj gotovo, je prelivanja slovenske krvi željni Tiroleo oddal še drugi strel, zatem tretji, ki pa sta k sreči zgrešila svoj cilj. Po tem nemškem junaštvu je morilec Ober-walder odnesel svoje pete. Kakor pripovedujejo ljudje, je Še streljal, ko je Že žrtev ležala v nezavesti na tleh. Ranjenec je polagoma prišel k sebi in se je splazil v hlev. Toda fantu je vsled izgube krvi prihajalo slabo, zato se je splazil na na vrata budit svoje starše, proseč jih, nsj ga peljejo v Špital, na kar so ga ob dveh zjutraj prepeljali v deželno bolnišnico, kjer je fantumrl. Ustreljeni fant je v najboljših letih, 25 let star, ter znan kot priden in miroljuben. Bil je desna roka svojim oslabelim staršem. Šel je ponoči pač katerikrat na vas, bil je pa brebojeČ da bi se pretepal, če bi bil to naredil Slovenec, bi ga bili takoj dali pod ključ, a morileo je Tiroleo in se prosto gibs. Ko ga je orožnik izpraševal o tem Činu mu je Še rekel: „Ioh be-dauere", in šel zopet proti Količevemu. Ljudstvo je strahovito razburjeno. Na iolosnlikem tiru maenaL Včeraj opoldan se! je vlegel bliau postaja Ratača na Gorenjskem želez- niški delavec Janez Kerštajn iz Kranjske gore na železniški tir, da bi si odpočil. Med tem je zaspal in ni opazil, da prihaja vlak, ki ga je povozil, da je bil na mestu mrtev. Blizu njega je še več delavcev počivalo, kateri tudi niso nesreče opazili. Ponesrečenec je bil 18 let star in edini sin. Truplo so prenesli v mrtvašnico v Ratečah. Splaienl vlomlloL V Radencih so poskušali pred par dnevi vlomiti neznani tatovi v pisarno zdraviliškega ravnateljstva. Napravili so že precejšnjo luknjo pod oknom, nakar se je zbudil vsled ropota nek stanovalec in klical na pomoč. Vlomilci so preplašeni zbežali. Irebeo |e ubil imovitega posestnika I. Ko bana iz Dol. Radgone pri Mariboru. Peljal ga je k domaČemu kovaču, da mu ga podkuje. Med kovanjem pa je žrebeo kljub največji pazljivosti posestnika, ki ga je držal, udaril s tako silo v glavo, da mu je spodnjo čeljust popolnoma razdrobil in je v kratkem po grozovitih bolečinah umrl. — Zapustil je mlado ženo in več nepreskrbljenih otrok. 5 volov ae |e zadušilo v železniškem vozu na poti iz Ogrske v Gorico. Nesrečo so zapazili na Pra-gerskem, kjer so voz odpregli in uvedli nadaljne preiskave glede eventualne krivde in določitve, kdo je nesrečo povzročil. Roparski napad. Kurjač drž. železnice Mate Kolar iz Celja je napadel v Zagrebu v Nikoličevi ulici Petra Rasonja, kateri je pobiral denar sa tvrdko M. Sir m a j, ga pobil nenadoma na tla, ter mu ukradel 40 K. Napad pripozna, taji pa tatvino denarja. Slovensko akademlčno ln tehnično društva „Mrlja" v Pragi je izročilo „Podpornemu društvu za slovenske visokešoloe v Pragi" vsoto 25 K kot skupiček prodanih razglednic ZuklulO se je v mestni klavnici ljubljanski od 14. marca do vštevši 21. marca 92 volov, 4 krave, 5 bikov, 1 konj, 173 prašičev, 145 telet, 17 ko struno v in kozlov, 27 kozličkov, zaklane živine se je vpeljalo 1 vol, 12 prašičev, 44 telet, 2 koštruna, 41 kozličkov in 405 kg mesa. Kolesarjev je že jako mnogo po cestah in ulicah. Prijatelji tega športa se opozarjajo, da se drže tozadevnih policijskih predpisov in sioer da na ovinkih in po obljudenih krajih vozijo zmerno ter s tem preprečijo eventualne nesreče, vsled katerih bi potem imeli opraviti s sodiščem. Istotako je prepovedano voziti s kolesi v mestu po hodnih potih in drevoredih. Hkrati se opozarjajo, da mora vsak kolesar, ki vozi po mestu, imeti kolo opremljeno s Številko, katera se dobi pri mestnem magistratu za 2 K. če si je kdo kolo izposodil le za par ur, še ne opravičuje, da bi se smel voziti brez Številke in ga zadene enaka kazen, kakor onega, ki se vozi z lastnim kolesom. Vsi taki in enaki prestopki se kaznujejo, Če ni drugih kaznivih dejanj, policijsko, sioer pa sodnijsko. Torej pozor! Konj poginil. V nedeljo je konj kupČevaloa s konji J. C. tako bronii drugega konja v nogo, da mu jo je zlomil. Gospodar je konja potem naložil na voz in ga peljal proti Trstu z namenom, da ga tam odda konjaču. Ker ni imel živinskega lista, ga je orožništvo na Viču zavrnilo nazaj. C. je pa pozneje konja zopet odpeljal, in sioer je prišel z njim do Postojne, kjer je Živsl zaradi hudih bolečin poginila. Dve sunki je bil v sabo to odnesel s vosa nek prostak tukajšnjega 27. pešpolka izvoščku F. M. Vojak je potem šunki prodajal v neki kavarni sa 3 K pod pretvezo, da so mu jih poslali od doma in da jih vsled tega noče nesti v vojašnico, ker bi jih moral polovico razdati svojim tovarišem. Obveščena policija je potem vojaku šunki odvzela, njega samega pa izročila v vojašnico. Hudi razgrajači V nedeljo je šest ponočnjakov po Grubarjevem nabrežju tako razgrajalo, da so stranke začele odpirati okna in se glasno vznejevoljati „na tem počenjanjem. Na lice mesta došli stražnik je dva prijel, štirje pa so bili pobegnili, toda kljub temu ne odidejo kazni. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Hrvatov in 26 Slovencev, nazaj je prišlo 30 Hrvatov in 15 Slovencev. V Budapešto je šlo 40, na Dunaj 30, v Kočevje pa 25 Lahov. 11 gubi j eno ln najdeno. Zaseb nioa g. Helena Pavlinova je izgubila dva zlata prstana. — Učiteljiščnik Stanko Lavrič je izgubil niklast šČi-palnik. — Delavec Gregor Rihar je izgubil denarnico, v kateri je imel Čez 3 kron denarja. — Hišnik Fran Oringtal je našel črno, moško zimsko suknjo, v kateri so bili trije ključi in žepni robec ter Črn trd klobuk. Dobi se nazaj pri najditelju v Prisojnih ulicah št 3. latekel so Jo mlad pes „jtibe- čar11 s pasjo znamko št. 501, sliši na ime „Nimrod". Odda naj se proti nagradi Škofje ulice št. 7. Uradne vesti. Javna dražba hiše št. 76 v Dobu s pripadajočim zemljiščem in gostilniško obrtjo se vrši ponovno dne 29. mal. travna t. L dop-ob 10. pri okr. sodni ji na Brdu. — Določena vrednost znaša 7070 kron najmanjši ponudek pa 3525 kron. — Pod javno skrbstvo prideta Josip V e s t e r , zasebnik iz Zagoric t. 23 radi bedosti in Anton Svetina iz Blejske Dobrave štev. 19 in Anton Srna, posestnik iz Zagoric, radi zapravljivosti. — Kot varuhi so določeni g. J. Rus, trg. na Bledu, g. J. Svetina, posest, na Blej. Dobravi in g. J. K o k a 1 j pos. v Zagoricah. — Javna d r a ž-b a hiše št. 6 z gospodarskim poslopjem, svinjakom, vrtom in 1 njivo v St. Rupertu se vrši dne 25. majnika ob 11. dop. pri okr. sodniji v Mokronogu. — Določena vrednost znaša 1350 kron, najmanjši ponudek pa 900 kron. er Književnost — Velikonočni plrkl naši mladini. V založbi društva za zgradbo učiteljskega konvikta ste. izšle v zadnjem času dve prav lični knjižici, kateri moremo le najtoplejše priporočati v nakup našim mladinoljubom posebno sedaj kot velikonočno darilo. Prva „Mladini" L zvezek, obsega spise znanega našega mladinskega pisatelja Andreja Rapeta, druga pa je „Spisi Mišjakovega Julčka" I zvezek. Oba pisatelja se odlikujeta s preprostim, lahko umljivim, a vzlio temu lepim, domačim jezikom. Po vnanjosti zelo lični knjigi ste opremljeni tudi s slikami, tupatam ne ravno umetniškimi, a vendar dobrimi in tekstu primernimi. Dobivate se samo vezani v „Učiteljski tiskarni" v Ljubljani po 1 K komad, s poštnino 10 ez. 16 h več. Le dajte naši mladini teh lepih pirhov ! E. — Carnlola. n. letnik 1. in 2. snopič 1909. — Že lani je vzbudila Carniola vspriČo svoje smotrenosti in znanstvenosti ter vzorne opreme občno priznanje v krogih, ki se zanimajo za znanstveno proučevanje naše dežele. V istem smislu nadaljuje marljivi in spretni urednik dr. V. Šmid tudi drugi letnik tega glasila našega muzejskega društva. Na 76 straneh je natrpanega vseskoz zanimivega gradiva, ki znova priča, da imamo še vedno dovolj kulturno-zgodovinskih, naravoslovnih, jezikoslovnih in dr. vprašanj, tičočih se naše dežele, ki jim je treba iskati odgovora. Tako piše graški vseuč. profesor Hilber o terciarnem polžu Pleurotomaria oarniolica; muzejski volonter dr. Gvidon Šajovio poroča o Robičevi naravoslovni zbirki, kolikor se je nahaja v deželnem muzeju in ima svoja najdišča v Kamniških planinah. Skrip-tor Luka P in t ar razlaga imeni Radovljica (Radmannsdorf) in Radgona (Radkersburg) na podlagi obširnega jezikoslovnega aparata: Radovljica = Radova — Radmanova naselbina; Radgona = Radigojina, selo Radi goje vo. In urednik sam, kustos g. dr. Šmid, nam podaje v dveh jako zanimivo pisanih člankih: Hišna oprema kranjskega plemiča v Valvazorjevi dobi in o postanku kranjske narodne noše — do bropr emisij eno kulturnozgodovinsko študijo. Prvo je v felj-tonsko lahkotnem slogu sestavljena črtioa, v drugem pa razmotriva avtor o posameznih oblačilih tako zvane kranjske noše, pri Čemer pride do zaključka, da ni vse domače, ampak je večidel le potvara meščanske noše v raznih dobah. V malih izvestjih poročajo še: dr. Sajovio, dr. Ahn, Seidl, dr. Gruden, dr. Lokar in dr. Bezjak, na konou pa je objavil A. Belar biografsko črtico In memoriam dr Ernst Kramer. — Prvi del Oar-niole zavzema letno poročilo dežel, muzeja za L 1908, ki ga je kaj pregledno po raznih strokah in skupinah sestavil kustos dr. Šmid, poročilo o narav oslovskem oddelku pa njegov adjunkt, dr. Sajovio. Priznanja vredno je, da so se zbirke v enem letu za toliko predmetov pomnožile, posebno pozornost zasluži obrtni oddelek, ki se je izdatno pomnožil ne samo s starinskimi predmeti, ampak je dobil še novo skupino: moderni umetni obrt. Kustos sam je na svojem znanstvenem potovanju nakupil obilo tipičnih objektov modernega obrta, za kar si je znal izprositi od o. kr. pri-stojbinskega zaklada za dvorne naslove vsoto 4000 K. Tudi v naravo-slovski zbirki se je pričelo sestavljati biološke skupine, česar smo doslej v muzeju pogrešali. — Če bi ne bilo odveč, bi prizadetima gospodoma v dež. muzeju izrazili svoje priznanje z bodrilnimi besedami: Le tako naprej! -x— Slovenci zbirajte za žrtve! Drobne novice. — Na policijski stražnici na Dunaju se je javil bivši dvorni in sodni odvetnik, kateri je pa kot tak baje radi nepoštenosti že 2 leti od stavljen, dr. H. pl. Tersoh, češ, da nima nikakih sredstev. Odpeljali so ga v opazovalnico za blazne. — Čin blaznlka. L. Havlilak, uslužbenec kavarne v Klauseuburgu je ustrelil v blaznosti svoje 3 otroke v starosti po 3, 5 in 6 let ter nato še samega sebe. Rožne stvori. * Povratek štorkelj. Iz krajev, kjer se naselijo in gnezde štorklje poročajo kot veselo novico njihov prvi povrotek. Štorklja leti iz prezimovališč a* večjih skupinah, ter preleti kakor znano V visočini okrog 2000 m nad zemljo na dan 200—240 km. — Štorklje gnezde na hišah, zvo-i ikik in visokih košatih drevesih, ter ljubijo in se povračajo običajno v stara, večletna gnezda, kakor pri nas lastovke. Lepo. da, skoro ganljivo je .videti, če se naleti ravno na trenotek njih povratka, kako se odločijo iz skupine v nedogledni višini posamezni pari ter iz visoeine krožeč v velikili kolobarjih spuščajo na znane jim hiše in drevesa, kot bi se vračali domačini iz tujine v rodni jim kraj. * Najdaljši most na svetu bo dovršen v kratkem v Ameriki, kateri bo vezal mesta Nju-Jork, New-Jersev. Most bo napet, viseč 200 čevljev visoko nad 7400 čevljev širokim morskim rokavom, med dvema ob-režnima stolpoma zgrajenima iz velikanskih obrezanih skal, zvezanih z močnimi jeklenimi vezmi. — Proračun znaša 100 mil. kron, kateri znesek plačata enako obe mesti. Visel bo na dveh velikanskih, od stolpa do stolpa napetih, lokih, ki obstojita iz medsebojno trdovezanih po 2 čevlja debelih jeklenih žie. — Most je preračunan za 200.000 ton teže in se ceni dnevna vporaba na pol milijona pešcev in 20.000 voz. * Najnovejši prekoatlanski par-niki. Najnovejši brzoparnik, ki bode prevažal potnike in nujno blago med Evropo in Ameriko, zgrajeni po naj-uzornejših načrtih so gradili 18 mesecev je 240 m dolg ter stane 121 milijonov mark. Opremljen je z naj novejšimi stroji, katerih glavni stroj proizvaja 70.000 konjskih sil. V hitrosti prekosi vse dosedanje ter prevozi na dan 1244 km, kar odgovarja povprečni hitrosti 52 km, torej približna hitrost naših brzovlakov. Na uro porabi 8000 kg premoga, torej povprečno za eno vožnjo iz Hamburga New York 4,600.000 kg ali 460 železniških voz. V krasno opremljenih kabinah 2 razredov vsprejme lahko 1500 potnikov, ter vozi torej s posadko, ki šteje 500 mož, skupno 2000 ljudi. — Živež za 2000 ljudi, s katerim se mora parnik preskrbeti za eno vožnjo nas dovede naravnost do ogromnih številk, katere nam vsaj nekoliko pomagajo predočiti delo in zalogo v velikem smislu. Potrebuje namreč: 3000 kg surovega masla, 15.000 kg mesa. 15.000 kg moke, 28.000 kg krompirja, 25.000 jajc, 1000 kg rib, 6000 kg sadja, 11.000 kg zelenjave, po 1000 kg ku-retine in šunke, 6500 1 mleka, 20.000 litrov vina, 33.000 kg ledu in 425.000 litrov vode. Telefonsko in brzojavno poroiDu Trgovinski minister v Trstu. Trati 7. aprila. Danes zjutraj je semkaj prispel trgovinski minister dr. Weisskirohner. Na kolodvoru ga je sprejel namestnik princ Hohenlohe. Ustrelil se na grobu svojega očeta. Dunaj, 7. aprila. Na groau svojega očeta se je danes ustrelil znani arhitekt Oskar Marmorek. Pokojnik je bil bolan in se je pred kratkim podvrgel težki operaciji. Cesar pri svoji hčeri. Dunaj, 7. aprila Cessr seje danes ob 11. dopoldne odpeljal v Wallsee na obisk k svoji hčeri nadvojvodinji Mariji Valeriji. Gonja proti Češkim narodnim sooialoim. Praga, 7. aprila. Vlada je danes raspustila vse organizacije češke nar. • sooialne stranke. Obenem je policija izvršila pri vseh teh organizacijah hišne preiskave ter konfiscirala vse, kar ji je prišlo pod roke. Vlada je dala razglasiti, da je te organizacije razpustila radi njih proti vojaške propagande. Obravnava proti Sičinskemu. Lvov, 7. aprila. Druga obravnava proti morilcu namestnika grofa Po to« okega, Vladimiru Sičinskemu, se prične 16. t. m. Spopad na bosanski meji. Srebrenica, 7. aprila. Orozniški p ostaje vodja Gela ni javlja, da so v ponedeljek brije srbski konjeniki streljali na orožniŠko patruljo pri Baja-tovicu ob Drini. Patrulja je zavrnila napad. Pri tem je bil zadet konj enega izmed vojakov. Na avstrijski strani ni bil nihče ranjen. Srbski konjeniki so se umaknili proti Rogatici. Zaroka srbske prinosio. Belgrad, 7. aprila. V dvornih krogih zatrjujejo, da se princeza Jelena v kratkem zaroči z nekim ruskim velikim knezom. Vttne bdredoe na Ruskem. Petro0rid 7. aprila. Uradno se javlja, da bo oar Nikolaj o pravoslavni veliki noči pemilostil izredno mnogo političnih kaznjencev, med njimi pred vsem tiste, ki so bili ad ministrativnim potem pregnani v Sibirijo. Ob enem izide tudi carski ukaz, s katerim se v evropskem smislu reorganizuje policija. Rocsevelt na potu v Afriko. Rim, 7 aprila. Bivši predsednik ameriških združenih držav je danes odpotoval v Port Said. Od tu odide v Poit Florenzin po nilski dolini v Hartum v Sudanu Njegovo potovanje bo trajalo eno leto. Car NikoLj obišče Angleško. London, 7. aprila. V vladuih krogih govore, da poseti car Nikolaj poleti angleški dvor. Dan poseta Še ni dolo5en. Castro na povratku v domovino. London 7. aprila Iz Nt w Yorka javi jej o, da so angleške oblasti na otoku Triuidč.d bivšemu venezclanskemu predsedniku Castru zabranile, da bi se izkrcal na otoku Trinidad. Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. ivau Sok lic preostanek nahrane vsote za venec g. Zupanu v zoesku f> K. - G. H. Mravljak 1 K, kot zgubljeno stavo. — G. Ivan Plantan, c kr. notar v Ljubljani 100 K., kot dar za velikonočne praznike z željo, naj bi se vsi Rodoljubi spominjali naše prepotrebne in prekoristne družbe povodom praznikov. — G. M. Zagorjanova v Loškem potoku nabrala ob prihodu covoimenovanega nadu-čitelja g. F. Wigeleta 7 K. — G. Ro-žanc nabral v veseli družbi na Brezjah 378 K. — Slušatelji Češko-slovanske trgovske akademije v Pragi so nabrali na izletu iz Prage v Trst in Benetke na Bledu v hotelu Triglav i5-52. Zavednim bratom Čehom kličemo nŽivelia ! Skupaj 132*30 K. — Srčna hvala! — Živeli! Za „Aljažev dom11 v Vratih: G. Ana VičiČ, blagajničarka 3 K. — Gg. Al. Lencek, F. Mazi, A. Rosman in A. Vernik vsak po i0 K in g. Luka Pintar 1 K skupaj 41 K. — Skupaj 44 K. — Srčna hvala! — Živeli nasledniki ! Za »Učit. konvikt11: G. M Zagorjanova v Loškem potoku nabrala ob priliki novoimenovanega nadučitelja g. F. Wigeleta 8 K. — Živela! — Vsoto smo izročili g J. Dimnika. Razširjeno domače zdravi.o. Vodne /ečja povpraševanja po !T31oll-ovem franco skem žganju in goli*1 dokazujejo aepesn vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utefiujoCe, dobro znano antirevma tieno mazilo. V steklenicah po K 100. Pc poštnem povzetji razpošilja to mazilo iokar aar A. MOLL, c. in kr. dvomi založnik no DUNAJI, Tuchiauben 9. V zalogah po dežel je izrecno zahtevati MOLlVov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podp^ som. 4 8 6 Rogaški „Styria-vrelec" zdravilna voda proti želodčnim oteklinam in krču ZdravnfSfco Brightovim vnetjem obisti priporočeno kataru v goltancu in jabolku kataru v želodcu in črevesu diatezi vodne kisline Izvrstni sladkorni griži zdravilni mM zaprtju 1218 - 2 bolečinam na jetrih. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznana TaDno-cninin tinta katera okrepouje las liče, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje lae. 1 atekleniea z navodom f krono. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medlo, mil, medioinal vin, špecijali tet, najfinejših parfumov, kkurgiskih obvez, svežih mineralnih vod itd. Dež. lekarno MIlana Leosteko r Liubljanl Risljeva tasta it I. poleg novozgrajenega Fran Joiefovegi jubU. mostu. 19 14 Priporočamo našim rodbinam holinsko cikorijo. POZOR! Odprite oči kadar kupujete „Kunerol", da Vam ne ponudilo v podobnem ovo|nem traku zavito rastlinsko masti. — Ime Kunerol je razvidno no vsakem ovojne 5 nem traka. POZOR! ^avaamaUaamvaamr Umrli so v Ljubljani. Dne 3. aprila: Katarina Mala vrh, zaseb. 74 lft. Rimska cesta 5. Dne 4. aprila: Avgust Seifert, zoboteh-nik, 25 let, Poljanska cesta 29. Dne 5. aprila: Pavla Valentinčič, sluge hči, 3 mes , Florijanske ulice 23. — Terezija Gros, zasebnica, 60 let, Tržaška cesta 24. — Neia Jerina, posestnica, 64 let, Karunove ulice 4. 2ltne oene v Budimpešti Da« 7. aprila 1909. Plenica za april 1909 . za 50 kg K 14 02 Plenica za oktober 1909 za 50 kg K li 41 Rž za april . za 50 kg K 10 — Koruza za maj „ za 5C kg K 751 Oves za april . za 50 kg K 870 BfaaMtv« 5 vin, višje. ffeteorolosično poročilo, Viiin* nad morjem 806-3. Srednji zračni tlak 786*0 mm. Cas ttSftZS-vasja Stanje ' o So | aprila barometra V" VlIU 2 o S « • « Vetrovi Nebo 9. zv. 7. zj. 2. pop. 7424 742'ff 741-3 3 3 sr. jvzhod - 0 8 'ar. svzhod 13*2 'si. jvzhod) jasno • Srednja včerajšnja temperatura 4l°> norm. 7 9 . Padavina r 24 uran 0 0 mm. 406 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskrenoljublieni oče, brat, stric in zet, gospod Juri Čemažar posestnik včeraj dne 6 aprila po mučni bolezni previden s sv. zakramenti v 72. letu svoje starosti mirno preminul. Pogreb dragega ranjkega se vrši v četrtek dne 8. t. m ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Konjušnih ulicah št. 4 na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušnice brale se bodo v župni cerkvi Sv Janeza Krstnika Blag mu spomin! V Ljubljani, 7. aprila 1909. Žalujoči ostali. Potrtega srca javljajo družine Lipovec, Čop in Potočnik vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Bog Vsegamo gočni izvolil našega iskrenoljubljenega nepozabnega brata, svaka in strica, gospoda 1407 Antona Lipovca meščanskega učitelja v pok dne 4. aprila 1909 ob 1. uri ponoči po dolgi mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče v 59. letu svoje starosti poklicati k sebi v boljše življenje. Zemeljski ostanki rajnika prepeljali se bodo z Dunaja v rojstni kraj Koroško Belo, kjer bodo pokopani dne 10. aprila 1909 ob 9. uri dopoldne. Maše zadušnice se bodo brale v domači farni cerkvi in na Dunaju Koroška Bela, 6. aprila 1909. »»s Zahvala. Žalujoči ostali pokojne gospe člizabete pl. Schivitzhotf en izrekajo tem potom vodju ljubljanske policije, blagorodnemu g svetniku Lauterju na njegovi veliki neumorni skrbi, da bi se našlo ponesrečnico in na njegovi vljudnosti in prijaznosti napram družini in sorodnikom, svojo najsrčnejšo, iskreno zahvalo. Ravnotako se presrčno zahvaljujejo orozniški m postajam ob Ljubljanici na iskanju trupla ponesreč-n ce, osobito pa županu v Vevčah, g. Jakobu Dimniku in tamkajšnjemu žandaimerijskemu postaje1, odju, g. Francetu Macele, na nj.h trudu pri shranitvi trupla. Dobro ohranjen klavir se ceno proda v Knaliovih ulicah ftt. 7, I. nadstr, desno. 1396—1 Izobražen mladenič išče sluibe kot oskrbnik (lahko na deželi) ali kaj podobnega. Ponudbe pod „oakrbnlb" na uprav „Slov Naroda". 1405—1 Učenec čez 13 l/a leta star, zdrav in Čvrst, z dobrimi izpričevali, se sprejme v trgovino mešanega blaga pri J. Baz* boriku v Smartnem pri Ialtl|i Isto tam se sprejme močan hlapec h konjem z dobro plačo. 1332-1 Igličasto drevje. Smreke, jelke, beli i i črni borovci, mecesni, amerikanski bororei itd Visokost v cm 1 komad 1c0 komadov 10-23 K 0-20 K 12 50 20 - fcO „ o- 0 j> 2* - 100-150 , 0 95 »1 8 ■•— 150-2 0 „ Uu jj 100- - 200 2E0 „ 1 50 >» 1)5 - 2: 0—400 „ **~ >i 155- — Eksotične (inozemske) v 70 najlepših vrat-h, dalje pos"b:o lepe tuje in ciprese, eena za l kos od K 1 naprej. Zbirka 00 kos > tuzemakih in mozemsk h igličast h dreves, : 0 £00 cm visokih lCO K, 5 kos £5 K, 2fv kosov 3 K, 15 milijonov gozdnih sadik smr^k, bel h in činih borovcev, l, 2 in 3letne s&dike iOCO kosov od K 3 do K 8, hrastici, 2 ii le tns sadike 10^0 kosov K 6 do K 15. Na zahtevo katalog zastonj Grofa Žige BattVyany i a graščinska uprava C s en d lak pri Radgoni. 14oo -i iist „Uolldampf" I finAMA perilo bleščeče opere beio perilo na doslej nedosežen način varuje hffllll ras' denar Ili IIli 1 za več nego 75° „ Jamstvo: 150.000 komadov prodanih „Volldantpf" In po* slatev na proizkušnfo broz rizika. 1934-2 Pozor pred ponaredbami! Samo blagovna znamka „Volidampf" Je poroštvo za pristnost! Dobiva se po vseh trgovinah. Kjer ni zastopstva, naj se naroči naravnost od tvrdke J. A. John, d. dr. Podružnica: DUNAJ, IV. I, Frankenberggaese 4/167. Potovalni zastopnik za Kranjsko: Ivan KomaH6 v Ljubljani, Bavarski dvor, II. nadstr Lekarnarja veščega slovenskega ali hrvaškega jezika, ki bi bil zadovoljen ustanoviti tuko) lavno lekarno, išče občina Nabrežina na Goriškem Ponudniki naj se pismeno ogla-sijo pri županstvu. 1374—2 Vsled bolezni lastni 3e je naprodaj v Kolezijskih ulicah ftt. 8 posestvo' obstoječe iz dveh falft ln zelenjad-nega vrta* — Cena je zelo ugodna. Pojasnila daje lastnica Marila Mlhellć ravnotam. 1397—1 Uradnik z večletno notarsko prakso, ki je z debrim uspehom napravil inteligentno izkušnjo, želi mosta v odvetniški, notarski ali drugi pisarni. i599—: Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". obrezane za ograje, debelost od 10 cm, dclgost od m naprej, kakor tudi hrastove late obrezane, vsega aa 1 vagon ali več odda 1361—2 /Uojsij Šlajpah Velika Loka, Dolenjsko. Veliko zalogo (romofonov m plotf tndi s slovenskimi komad plošče od naprej nri rOroći FR. P. ZAJEC, urar 34 Uubilnna. Sini trg 26. » Naznanilo. Javljam oenj. damam in gospodom, da zopet prevzemam svetlo* likanje kakor tudi sprejemam preproge v pranje In likanje. Delo solidno ln točno. odličnim spoštovanjem 1287-3 Ivanka Orožen Sv. Petra cesta št. 62f. v neki vasi se zaradi družinskih razmer proda Trgovina obstoji že 30 let. Letnega prometa je okoli 150 000 kron, glavnice je treba 50.000 kron Vprašanja pod „itev. 1404M na uprav. nS)ov*Naroda". 14C4-1 Vabilo 1402 na obilni zbor Posojilnice za Stari trg, £ož insosedstvo ki se vrši v nedeljo, dne 18. aprila ob trtb popoldne v posojilniški pisarni. 1. čitanje revizijskega porodila. 2 Potrjenje letnega raČona. 3. Razdelitev Čistega dobička. 4 Volitev načela t va 5. Volitev nadaorstva. 6. Raznoterosti Odbor. FQU Prvo (tiku tvornica reklamnih trakov S. Čamperlik, Praga VIII. Mcene] se vezanje In najkoristnejša reklamo. 445719 Priporoča se 817 14 (nasproti glavne posta). Lepe sobe za tujce od 1 E 20 b naprej. Olda se tudi več mesečnih sob po nizki ceni. Slovenci! Kupujte in zohtevoite po vseh trtovlnoh edlnole Ivon Rebrno 2951 za čevlje in nsnje a 24 vin. v prid družbi sv. Cirila in Metoda. * Predstave ob delavnikih: ob 4.» 5., 6., 7. in 8. uri Ob nedeljah 1« praanikihs ob 10. in 11. uri dopoldne in ob 3., 4., 5., 6 , 7., 8. in 9. uri Dopoldne. Vaako aoboto in are d o nov progresa Slike ae dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice P.th4 Fr4ro.. Kinematograf Pathe Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa". Cm prostorom: L proator 00 vin., II. prostor 40 vin.: I. proator otroci 40 vin., II. proator otroci in vojaki do narednika 20 vin. f sok četrtek In soboto od 3. do 6. ure predstave za učence po znižani ceni. 1. proator 10 vin. II. prostor 10 vin, 1401 ' Znaten postranski zaslužek si lahko za gotove na deieli stanujoči agilni ljudje, ki pridejo s obcmstrom mnogo v dotiko. Ponudbe pod „30%" na uprav. „Slov. Naroda". !973 0. Bernolovit Ljubljana, Mestni trg 5 priporoča odleualeem na debela klobuk« 30 3 po kron 12, 18, 24 tnoat in visijo. slamnike po 7 kron tnoat in višje. Velika izbira veleur klobukov v različnih barvah po niskih oenah. Za slabokrvne in prebolele! le na)boljša pijača Pristni maršala v steklenicah v« um po k 150 1382-2 Za velikonočne praznike najfinejše dno (toouth u steklenicah , litra po l k in druga razna najfinejša fina V steklenicah priporoča FRAN CAJCIO, Ljubljanu, v Selenburjouih ulicah it. 6. Modni salon . Sedej-Strnad priporoča cenjenim damam veliko izbiro klobukov najfinejše izvršbe. 1403—1 347—14 Slovenska tvrdka čevljev domačega i a tvorniškega izdelka MATEJ OBLAK čevljarski mojster Kongresni trg štev. 6 v £jubljani ae slavnemu občinstvu priporoča. po meri naročena dela se najsolidneje izvršujejo .\ .\ v lastni delavnici. .\ .\ .\ V restavraciji HOTEL UNI iN se bode točilo 1408-1 na velikonočni praznike znomenito ft. pnoelsKo pivo. nNa Velikonočni ponedeljek ■ ■ velik koncert 11 ■ ■ pri pogrnjenih mizah. ■ ■ Seno V bližini litijskega kolodvora se proda 1-2 vagona aona najboljše kakovosti. Naslov pove upravniitvo „Slov. Naroda44. 1364 2 I IVfodu nslnp ostt nkir 40 nmeifov cefira, barhenta, flanele, ovala itd lepo razdeljenih v kose od 1 do 8 m trov pošilja po povzetju vrlo znana izvozna trgovina V. J. Havliček a brata v Podebradeh SJS*7~ aasT SJSSJT Naročite takoj Priporočilo 852—7 Vaše blagorodje! Vašo cenjeno pošiljatev smo obdržali z največjo zadovoljnostjo, hočemo ostati še nadalje Vaši odjemalci in priporočati Vašo cenjeno firmo svojim znancem. J V. Frvdek, i4. januarja K08. pristni kranjski lanenooljnati f irnež Oljnate barve ▼ posodicah po 72, 1 kg kakor tudi v večjih posodah. fasadne barve za hiše. po vzorcih. Slikarski vzorci in papir za vzorce. £aki pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode. Steklarski klej (kit) priznano in strokovno preizkušeno najboljši. Karbolinej jtfavec (gips) za podobarje in za stavbe. prve vrste Čopiči 219—25 domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt priporoča fiMf )(auptmann v fjubljani. Prva kranjska tovarna oljnatih barv, llrnoiev, Inkov in steklarskega kleja. Zahtevajte cenike! Kdor ODOL rabi dosledno vsak dan. po dandanašnjem stanju znanosti najbolje neguje zobe in usta. 13 2 t O PRESELITEV OBRTI. Vsem svojim cenjenim naročnikom in slavnemu občinstvu sploh vljudno naznanjam, da sem svojo kleparski) obrt Is Tržaške ceste štev. 2 preselil v gradišče 10, ozir. Simon Gregorčičeve ulice 2, na vogalu, ta up Bi Priporečam se za vsa v svojo stroko spadajoča dela in prosim zaupanja tudi na svojem novem mestu. 1167 6 Z vsem spoštovanjem Franc Klepar. 6? Veliko izbiro cf moških, ženskih in otročjih 1380—2 priporoča najtopleje Josipina Herrisch v Ljubljani, i sedaj w Židovskih ulicah ittv. 7. ========== Zunanja naročila se točno izvršujejo. 3? *r. m* otrije ksj artavn© železnic* Izvleček iz voznega reda. bit**«u td 1. •tlbnsl ta Motila** |s& M.I ."OS zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jui htiGuiica, i. a\, žčiTrst, t. to. drž. icin Beijak ćea Po-drozjco, Ce :cf«e , Prago. 7-07 utroj. Osebni vlak v eznerli Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. •-20 »«ld ne. Osebni vlak v smeri t vranice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prage. i*88 »ra£»oidno. Osebni vlak v smeri; Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico dri. žel., Trs drž. iti., Beljak, (čea Pod/ožčico) OJovec. .-OB |a>p«!dna. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. s 46 *,#in»idn©. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak Juž. žel. Gorica drž. žcL, Trst drž. žel., Beljak, (čez Podi cžčico) Celovec, Praga. T-io zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Sutfjlfovo, Straža-Toplice, Kočevje. /•SO zvooer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čea Podrožčico) Celovec, Praga. o-40 r»*»n*04. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž, žeL, Gorica drž. e*L Trst drž. seL, Beljak juž. žel., (čea Podrožčico). Sabo« ts L|oHitane ari. kolodvori /•ae zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, t-oo j»«»«idn». Osebni vlak v Kamnik TiO zveoer. Osebni vlak v Kamnik O-OO »eneet. Osebni vlak v Kamnik. (3*sr efc nedelja* m praanikia do 31. oktobra.) oktobra 1908 leta. Priha* v Ltnalj fni. tet. ose zjutraj. Osebni vlak Is Beljaka *cu žeL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča 8-34 zjutraj. Osebni vlak ia Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplje* n-22 proda«idne. Osebni vlak le Pta** Celovca, Beljaka juž. žeL, čea Podrožčtt« in Trbiž, Gorice drž. žel, Jesenic, Tržiča 282 »•poldne. Osebni vlak ia Koči??J*, Straže* Toplic, Rudolfovega, Grosuplje, 4»t3 a»p*ldne. Osebni vlak le Beljak luž. žel.. Trbiža. Celovca, Beljaka (čsv Podrožčico) Gorice drž. žeL. Trata viri žel. Jesenic, Tržiča, 6-BO zvečer. Oseb. vlak ta P*age, Ceiovai Beljaka (čea Podrožčico) jeseaic 8 37 zveder. Osebni vlak la Kočevja, Straž* Toplic, Rudolfovega, Grosuplje, 8- 4S zveoer. Osebni vlak is Beljaka Jud žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čea h-* rožčlco) Trsta drž. žeL Gorice drž žel Jesenic, Tržiča. li-so eoneei. Osebni vlak la Trbiža, Ce lovca, Beljaka (čea Podrožčico) drž. žel. Gorice dri. žeL, Jesenic. Prinos v It| atol Jame ara. aoJo^vtr* O-48 zjutraj. Osebni vlak ia Kamnika i O* BO »r odpeta ne. Osebni vlak ia Kamnik* Oio zveoer. Osebni vlak la Kanuifla. 9- 09 eeneol. Osebni vlak la Kamnika.\S**i ob nedeljah in praznikih do 3i. oktobra.) (Odhodi la prihodi so oanaceitj v «t4 eTropajakem času.) kr. «avaatsijttvs tfi-iavaih ielssnic v v*** Bi 1 J } J. Zamijeti K eovljarski monter j • Udu, Kongresni trg Jtev. 13 sc priporoča za vsa v svojo stroko 349 spadajoča dela. u 3zdeluje prave gorske in j telovadske čevlje. Maelfaneka kiedltaa kaska v Podružnica v Spljotu. Lil jli I Podružnica v Trstu. Podružnica v Celovcu. ftMtarforo mlioo itOT. 2-sprejema Vl#|t U ke^lilCC in M ttkoii TMlmm ter jih obrestuje Od vl j*xn i. ^Uiri trg »t. 28 priporoča 3927—25 V tiZM kratM svili, volat In drugim modnem blaga S. najnovejša modna krila, kostume, dežne plašče, otročje oblekice, krstno \ opravo, predpasnike, vsevratno perilo in druga oblačila. Najfinejše X otročje kapice, klobučke, plaščke, pariške modrce, nogavice, rokavice, jopice ln drage pletenine. — rine sa vratnice v naramnice, ovratnike, srajce ln drago perilo za gospode* >^ \ tJj* Zunanja naročila se izvršujejo takoj In točno. S' 4^ f Cene radi male režije brez konkurence. ^ 368 5 parketska dela prevzema ter tudi daje materijal Josip Puh Qradaške nlice it. 20, Cjubljana. Ceno I Solidno I Poljsko vrtno semena ČebuUek 1375-2 Utsr 60 vin Drevesni vosek••. Avr RafijsKo Hile priporoča semenska trgovina Motaso Seuer Ljubljana. — Po pošti naltoč e]e —— Z« volji odjem ktrmllM pose zahtevajte ponudbo* Mt Bajne naznanja si. p. n. občinstvu, da se — nahaja * vrtnarija na Karlovski cesti št. 2, cvetlični salon pa pod Trančo. Isdelovanle šopkov, vencev Ltd. Okusno delo ln smerne cene. :: Zunanja naročila točno, :: XW **|kf W *^jf a^l Jvtodni salon Častitim damam priporoča : klobuke: le najfinejšega okusa 3da Žkof-Vanek :: pod Trančo. :: Žalni klobuki vedno pripravljeni, tako tudi venci s trakovi in razne cvetlice, s doma izgotovljene. " X X X K X X X )3io—S Pelerine častnice, talarje in barete ja sodnice ima v fini i^ršitut in nijJ^i ceni v ^ategri 4. Jxunc, Ljubljana, Dvorni trg štev J. s • j ssl Houo sodnuičarstvo. Vljudno naznanjam, da sem v L]nbllanl, Flori|enske ulice št 24 otvoril izdelovanje sodavice ter se slavnem o občinstvu in gostilničarjem priporoča mk ar najbolje. Postrežba bode vedno točna in solidna. Z vsem spoštovanjem Jranc Ramovš 1293-3 sodavlčar v Fiorijtnskth ulicah št. 24. 1 pozor kolesarji! Edino zastopstvo za Kranjsko za prava 86O-13 Puchovo Mm Pnch-,Speciar K 150 „Curier''-kolo K 115 HoJboIJ. pnevmatike Relthoff erleve Najnovejši šivalni stroji od 66 K naprej Za prekupovalce i<*ta cena kakor v tovarni. - Ker prodajam brez potnikov, k vsled tega blago veliko ceneje. |S Ceniki zastonj in poštnine prosto, g Z odličnim spoštovanjem i Fr. čuden nrar ln trgovec v Izubijani. g Zaradi ogromne zaloge sveže najmodernejše spomladanske ln poletne kOBlOkOllO es damo, gospode, deklice, dečke m otroke prodaja že pričetkora sesije tudi Mf~ pod listno ceno. 'M /. Jfa zahtevo pošiljam na deželo izbiro tudi brez povzetja. NaroČila po meri za dame in gospode bodo najhitrejše in najfinejše izvršena na Dunaju. 1169—10 „Ansleško skladišče oblek" O. Bernaiovi6 V LlDOlJOllI. HeStDl ttfl JtBV. 5. Prvi slovenski POGREBNI ZAVOD M priporoča slsvasam občinstvu • 1067 8 za ureditev pogrebnih sprevodov v Ljubljani in na deželi po jako nizki ceni. Naročila se sprejemajo pri ^^^■a^^M_Mni^H_loooooaaoM JOSIP TURK '-' FRANC VIDALIJU - wmmmmmmmmm lastnik prvega slovenskega Prešernove ulice, LJubljana. nsjsjBsjBssssjsssssss^ pogrebnega zavoda. laaajaielj ia odaozsnl ■ asšo Ksstoslsssleb Lastnina In tisk »Narodne tiskane«. LGZ