MniStvo In uprauništgo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja t pondeijek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti furJk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. US.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
IMnina listu:
Celo leto..........12	K
Pol leta ......	6	K
Četrt leta......... 3	K
Mesečno............ |	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Št. 139.
Plačevanje v gotovini.
V vseh političnih krogih in listih se že delj časa mnogo govori in piše o plačevanju v gotovini. In vendar lahko trdimo, da nima 5 stotink državljanov niti pravega pojma, kaj pomeni plačevanje v gotovini. Zato smo’ v informacijo napisali instruktiven članek za vse one, ki se zanimajo za, naše nsajnovejše politično vprašanje, vendar pa opustili vsako nadaljnje razmišljanje o finančno-politični dalekosežnosti glede plačevanja ali neplačevanja v (gotovini. ,To spada v drugo poglavje.
Avstro-ogrska banka je akcijska družba, ki ima v avstro-ogrski monarhiji nalogo, da skrbi za urejeno cirkulacijo denarja, za olajšanje plačilnih izravnav in za zadovoljitev komercielnih, industrielnih, o-brtniških in poljedelskih kreditnih potreb, predvsem pa da vzdržuje pl a č e v a n j e v gotovini, kakor hitro se to postavu o določi. V to svrlio je avstro-ogrska banka opravičena, da v postavno določenih mejah nakazuje na-se plačilne naloge, ki se brezobrestno in na zahtevo izvršujejo. iTi plačilni nalogi, ta denarna nakazila niso nič drugega kakor naši V-bankovci po 10, 20, 50, 100 ijn 1000 K. Zato pa tudi najdeš na vsakem bankovcu zapisano : Die öster-reichiseh-jungurische Bank zahlt gegen diese Banknote bei ihren, Hauptanstalten in Wien und Budapest sofort auf 'Verlangen . , . . Kronen in gesetzlichem Metallgelde (Avstro-ogrska banka plača na ta bankovec pri svojih glavnih zavodih na Dunaju in v Bu-'dapešti takoj na zahtevo . . , . K v postavnem kovinskem denarju.) Naš postavni kovinski denar, naša valuta, je zlato.
Ako imaš torej bankovec Avstro-0 grške banka v rokah, imaš po citiranem besedilu na bankovcu,, ki se naslanja na član 83 bančnih Statut, pravico, pri banki zahtevati, da ti zamenja bankovec proti kovinskemu denarju, da ti plača v gotovini. iTjo je plačevanje v gotovini, o katerem se sedaj toliko piše in govori.
Pravimo, da imaš postavno zajamčeno pravico, zahtevati, da se ti na bankovcu izkazana svota v zlatu izplača. Banka pa ima dolžnost, tvojo zahtevo realizirati. Toda po 111. članu bančnih Statut je ta dolžnost sedaj suspendirana,, in s tem tudi pravica posameznega državljana, zahtevati, oziroma dobiti, na bankovec izplačilo v gotovini, to je v zlatu.
Maribor, dne 5. decembra 1910.
Ce premotrimo sedanjo situacijo v državi, stojijo zahteve tako-le:	Avstrija želi, da se suspenzija
za plačevanje v gotovini podaljša do 1. 1317, ko potečejo najvažnejše trgovinske pogodbe s tujimi državami, na Ogrskem pa je zahtevalo prejšnje Wecker-lovo ministrstvo in nekoliko časa tudi Khuenovo, da se suspenzija opusti in se zajamči takojšnje izplačevanje v gotovini. Toda ko Ogrska ni mogla placirati svojega zadnjega posojila na francoskem in angleškem denarnem trgu, je Khuenovo ministrstvo spremenilo svoje stališče in se tudi izreklo za suspenzijo. Zato pa ima ogrska in avstrijska vlada v svojem predlogu, da se avstro-ogrski banki podaljšajo razni izredni privilegiji, tudi določilo, v katerem se še do imenovanega leta suspendira plačevanje v gotovini,
V Avstriji ,ni stranke, ki bi bila za plačevanje v gotovini, ker je vsakemu znano,i da bi to bil prvi korak do popolne razdružitve med Avstrijo in Ogrsko In da bi v prvem momenta plačevanje v gotovini manj škodilo Ogrski kakor pa Avstriji.
Da se je pa v nekoliko ugodilo ogrskim težnjam po plačevanju v gotovini, imata obe vladni predlogi po dogovoru določilo, da lahko parlamenti vsak čas na lastno iniciativo ali pa na predlog avstro-ogrske banke sklenejo plačevanje v gotovini. Vkljub temu določilu pa opozicija v ogrskem parlamentu Še ni pomirjena, Tudi opozicija v avstrijskem parlamentu ima svoje velike pomisleke glede vladnih predlog, vendar se ti ne nanašajo na plačevanje v gotovini, ampak na druga določila. O tem bomo govorili, ko čujemo glasove naših državnozborskih zastopnikov,
Govor poslanca dr. Versto vseka.
(v drž. zbornici dns 3. t m).
Poslanec povdarja najprvo v slovenskem jeziku, da ni nobena vlada storila toliko krivi« slovenskemu narodu kakor Bienerthova. Zato nimajo zastopniki slovenskega naroda nobenega povoda, da bi glasovali za proračunski provizorij. Govornik našteje razne razloge, iz kateri se bojujejo 'Jugoslovani proti vladi. Proračunski provizorij je pa tak, da ne more niti eden zastopnik verovati odkritosrčnosti vlade, ker vsi predobro vemo, da nam pretijo v ozadje še vedno novi davčni načrtu Poslanec polemizira z ministrskim predsednikom Bienerthom in očita rami-
Letnik 11.
strstvu, da ni imelo nikdar prave volje, da bi napravilo red v parlamentu, pač pa se nagiba k absolutizmu. Ministrstvo je dobilo v zadnjih treh letih dovolj
zaušnic in nezaupnic, a vendar vstraja na svojem mestu. Radi tega govornik tudi sedaj ne more verjeti besedam ministrskega predsednika,, da gre takoj sedanja vladat, če ne najde podoljhe večine v zbornici.
Nato govori poslanec doslovno:
Ne ozirajo se na že navedene vzroke, ki so splošne narave, gledamo mi 'Jugoslovani z nezaupljivostjo na sedanjo vlado, ki s svojim nerodnim vodstvom monarhijo v notranjosti vedno bolj slabi in jo spravlja pri sosednih državah ob ugled. Vlada je sokriva nevspehov, katere je doseglo zunanje ministrstvo v zadnjih 'letih pri sosednih državah, 2e v zadnjem delegacijskem zasedanju se je to povdarjalo in odkrile so se marsikatere rane. Naša monarhija bi ne bila prišla nikdar v tako hude konflikte s svojimi sosedi na jugu, če bi naše vlade umele jugoslovanske narode pridobiti za-se in jih gospodarsko o-jačiti, (Pritrjevanje.)
Slovanski narodi izven monarhije dobro poznajo tendence avstrijske vlade in te tendence ne stremijo za tem, da bi se blagodejno vplivalo na razvoj Slovanov na jugu in bi se jih gospodarsko povzdignilo, ampak vladi se gre za to, da bi po danih razmerah germauizatorično propagando po diktatu vse-nemške misli pospeševala In podpirala. (Pritrjevanje in medklici.)
Ali naj se Slovani izven monarhije z zaupanjem obrnejo na zunanje ministrstvo naše države, če vidijo, pod kakšnimi razmerami živijo avstrijski Slovani in kako se morajo boriti za svojo eksistenco? Ali mislite, gospoda, da balkanski Slovani ne opazujejo, kako se pritiska slovanske narode v naši monarhiji, kako se zatira Slovence v tostranski in Slovake v onostranski državni polovici? Ali mislite, da balkanski Slovani ne čutijo, da so razmere v Bosni in Hercegovini nezdrave? Ali mogoče mislite, da ne zasledujejo Slovani na Balkanu tega razvoja? Povsod opazujete in morate opaziti, da avstrijska vlada ne izvršuje čivilizatorične misije in ne pospešuje interesov domačega prebivalstva, temveč odpira samo vrata tujim Špekulantom, ki potem zatirajo domače ljudstvo in prikrajšujejo njegove pravice, (Medklici poslanca Malika.)
Iz uredniške listnice.
(Češki spisal J. Nerud* )
I*
2. prosinca,
Ljubi prijatelj!
Dovolite mi, da Vas tako imen ujem, čeprav se še dozdaj ne poznava. Mi Cehi smo ena družina in vsak češki urednik je boter, mi mlajši spisovatelji smo pa kakor otroci, ki jih je pri krstu držal na rokah.
V!aša srce pretresujoča lamentacija na platnicah, da imate malo naročnikov in da Vam preti pogin, me je prav resno ganila, sem namreč pesnik in rodoljub. Potruditi se hočem In prigovarjati k naroč-bi .vse, ki jih je sploh možno pregovoriti,, pošiljam tem potom vam naročnino in upam vsled tega, da postanete hvaležen moj prijatelj.
Oprostite, da hočem iz Vašega prijateljstva iskati že v začetku dobička, storim to iz sledečega vzroka, ker nimam nikogar, ki bi se zavzel za me — to se pravi, ne za me, temveč za moje umotvore. Jaz delam vztrajno in brez šuma, toda učitelj mi manjka in tega potrebujem.
:	Toda čeprav se pečam s pesnikovanjem le taj-
no, je to vendar že znano in nedavno od tega spravilo me je nekoliko meščanov v pravo zadrego. Razpravljali so namreč v povesti,. k’i kroži med ljudstvom o tukajšnjem gradiču „Kopaču“ in mi prigovarjali, da ji ustvorim pesniško obliko. Priti v Sramoto nisem hotel, pustil sem se do tega nehvaležnega dela in — s priloženega presodite sami, kako sem svojo obljubo izvršil.
Toda s tem se niso zadovoljili' ti zbadijivei, zahtevali so kar na kratko,. da jo pošljem v „Zaboj.“
In uklonil sem se zopet. Vedel sem sicer predobro, da delajo to. v zasmehovanju ter mislijo, da dojim Muzo kakor mogoče oni — toda< mislil sem si pri sebi:	„Kaj pa, če najdem prijatelja, ki mi da dober
svet!“ Vi ste mi prišli ravno na pot in že se Vas o-prijemam z obupano roko. Nočem biti osramočen, to za nič na sveta ne, a prav posebno pa še ne od teh tukajšnjih nekaterih ...
Iz prijateljske ljubezni Vas prosim, ne premišljujte, ne odlagajte ter preživite v umetniških mislih to pesem, ki sem jo po možnosti verno podal, nasvetujte mi ter mi obrazložite, kar ji Še v celoti manjka, da jo „Zaboj“ sprejme; kaj bi služilo v .okras te balade, in pa,, kaj mislite o celem mojem delu, kako sem ga prima vista napisal.
In ker Vam bode tudi znano, kako se to mora nasnovati, da bi objavili pesem v „Zaboju“, kojega uredništvo baje malokateri začetniški prispevek prečita do konca — tedaj mi to obrazložite.
Toda zato Vas pred vsem prosim, ne mučite me dolgo in kar najboljše mi odpišite ; imam mnogo izgotovljenih reči in gotovo bodo nekatere bolj posrečene kot ta, te bi pilil, kakor hitro-pridem v ogenj, vsled zmage nad tukajšnjimi meščani,
Vam s spoštovanjem udäni, k. uslugam pripravljeni	J. Strnadek.
II.
2. prosinca.
Slavni mož, pesnik češki!
Da, besedo mož moram Vam nasproti rabiti, kajti jaz sem žena in kar v Vaših izbornih umotvorih najbolj miče, je ta vznesena, v njih se javljajoča možatost.
In da, besedo pesnik moram rabiti, kajti tudi jaz sama sem pesnikinja in Vas znam ceniti.
Pošiljam Vam tukaj zvezeček sadov svoje deviške Muze. So to ljubljene cvetke, violčiee ih Šmarnice, kakor jih je vplodila prva mojja pomlad (in v po-
mladi življenja stojim ravnokar), plaviee in osat, vse pestro, kakor jih fantazija že naprej pripisuje jeseni življenja in kakor jih že mlado življenje po ostrih trnih spozna.
Z mojih pesmic pa občutite tudi solnce, ki jih je pričaralo, ravnotako pa vonj cvetk, ki me je opojil in vnel, nič manj utrip srca, ki me je prepričal,, da je prišel trenutek stvarjenja.
Ni treba, da bi Vam še posebno priporočevala svoje otročičke, Vi ste edini, ki jih more razumeti, Vi najdete v njih i to, česar v navalu občutkov nisem mogla dovolj jasno izraziti.
Vi objavite moja dela. poleg svojih, ženskost se spoji z možatostjo v krasni venec, in Vaš list postane Še slavnejši.
Ako me še hočete pred objavo prvih listov z mojih cvetk obiskati in se z menoj seznaniti, stanujem v Široki ulici štev, 570 in ostajam Vaša udana
Prokopka Povltavska.
P. S, Pridite tako-le ob četrti uri, takrat Imam vedno kavo kuhano. — Pesmi objavljajte po vrsti.
III.
2. prosinca.
Spoštovani gospod!
V priloženem pošiljam svojo novelo. Snov je vzeta iz resničnega življenja, poslužil sem se pri njej oblike Nemcove in priprostosti Pravdove.
Delo je dobro — kajti pišem samo takrat;, če me to veseli in nikdar radi honorarja — o tem sploh Še ne govorim.
Priložen je račun od krojača; nerad se bavim s temi ljudmi, toda v tem trenutku ga ne morem poravnati. Bodite tako prijazni in poplačajte dolg z honorarjem, ki mi ga prisodite.
K nadaljnim službam
pripravljeni
K. P.
Ce kolega Malik želi, bomo o tem še govorili.
(Poslanec S t r a n ® k y: Vi ste sami tudi tujec na vašem učnem zavodu!)
Poznate li razmere, gospod kolega? Pojdite v naše kraje, potem boste spoznali žalostne naše razmere. Vi nimate niti pojma o naravnost vnebovpijo-čih razmerah) ki vladajo v naših krajih. JMe vmešavajte se v zadeve, ki jih ne poznate! (Medklici.)
Dajte nam slovenske učne zavode, pa se bomo malo brigali za nemške šole. (Medklici.)
Imeli boste priliko slišati še druge stvari. (Ponovni medklici poslanca Malika, Podpredsednik Per-nerstorfer zvoni in prosi za mir.)
Vlada nastopa proti domačemu ljudstvu vedno hujše; ko so se tuji vsiljenci enkrat utrdili, potem se začne prikrajševati domače ljudstvo v jezikovnih pravicah v Šoli in uradih. Zastopniki Slovanov so o tem že mnogokrat govorili v zbornici,
Vlada se bo morala pečati z ugodno rešitvijo jugoslovanskega vprašanja, kajti na jugu monarhije leži bodočnost države.
Strinjam se popolnoma z besedami nekega Ve-liko-Avstrijca, ki je rekel, da ostane naša država le tedaj velesila, če bo spremenila svojo državno obliko. Narodno in gospodarsko skupaj spadajoče pokrajine se morajo državnopravno združiti.
Ideja trializma si pridobiva vedno več tal in se bo v doglednem času uresničila. Namesto da se vlade postavljajo na stran „Volksrata“ in s pomočjo Südmarke in šulierajna raznarodujejo jugoslovanske narode, naj se raje posvetijo temeljitemu študiju tega problema, kajti od rešitve tega vprašanja je odvisen blagor in dobrobit naše države.
Preidem k točki, ki se tiče posebno nas Slovencev, Kakor vsem drugim narodom, je tudi nam Slovencem po državnem osnovnem zakonu z dne 21, dec. 1867 zagotovljena pravica, da varujemo in gojimo svojo narodnost in svoj jezik. V deželi navadni jeziki so pripoznani kot enakopravni |V šoli, uradu in javnem življenju. Le narodni šovinisti si državni osnovni zakon tako razlagajo, da so si upali izdati parolo, da „manjvredni“ narodi ne smejo imeti enakih pravic. Na tem stališču stoji tudi sedanja vlada, ki je za slovenske dežele etablirala drugo vlado v obliki nemškega „Volksrata.“ Kar določi h!,Volksrat“, to se Zgodi v zadnjih letih v slovenskih pokrajinah. Kako tepta vlada pravice Slovencev na Koroškem in Štajerskem, hočem dokazati z vzgledi pozneje,
(Dalje prihodnjič.)
Mahničevo slavje v Pragi.
Slovensko katoliško akademično društvo „Dan“ je priredilo dne 1. decembra t. 1, pri „(Vejvodu“ slavnostni večer na proslavo 601etnega jubileja očeta slovenskega katoliškega dijaškega gibanja, škofa dr. Mahniča. Slavnostnega zborovanja so se udeležili vsi člani „Dneva“ in številno zastopstvo bratskih društev „Češke Lige Akademick'e“ in „Družstva Arnošta z Pardubje“ ter praške duhovniške in Fajiške inteligence — Tovariš Zavadlal je slavil v globoko zamišljenem govoru dr. Mahničeve zasluge za katoliški preporod na Slovenskem, zlasti med dijaštvom. NaglaŠal je pomen njegove filozofične in literarne kritike ter priporočal (slovenskemu katoliškemu dijaštvu njegovo znanstvenost, odločnost in doslednost. Končno je želel od dijaštva več zanimanja za Mahničeve razprave in da se izdajo njegovi izbrani spisi.
Častiti gospod Vajs, dolgoletni znanec dr. Mah-. niča, je orisal njegove zasluge za slovansko bogoslu-> žje, ki si jih je pridobil s tem, da je dal podnet za i temeljitejše študije glagolskega jezika. Eden izmed j najmarljivejših delavcev na tem trudapolnem polju je , ravno častiti gospod Vajs, ki je podaril „Dnevu“ tu-/ di en izvod svoje ravnokar iziŠle knjige: „Nejstarši breviar chrvatsko-hlaholsky“, za kar mu bodi izrečena tudi na tem mestu najiskrenejša zahvala.
Na predlog tovariša Cvenkelna se je odposlala visokemu jubilantu sledeča brzojavka:
„Čestitamo Vaši Milosti k 601etnemu jubileju in še najhvaležneje spominjamo Vaših zaslug za preporod katoliške misli na Slovenskem in zlasti med dijaštvom. Svojemu učitelju in očetu obljubljamo uda-nost h katoliškim načelom in kličemo: Nia mnoga leta! — Vajs, Slovensko, katoliško, akademično društvo ;„Dan“, „Ceska Liga Akademicka“, „Pružstvo Arnošta z Pardubic.“
Krasno je govoril član „C. L. A.“, tov. Tirčka. Omenjal je Masarykov boj proti katolicizmu in izja* vil, da je to boj proti idealnejšiemu delu našega „jaz.“ Racionalizem donaša razkol med ljudstvo in inteligenco.
Mted posameznimi govori je zapel pevski zbor, obstoječ iz Cehov in Slovencev, celo vrsto lepih slovenskih in češjah' pesmi.
Mahničevo slavlje bodi 'dokument, 'da hočemo prej kot slej visoko držati prapor katoliški, pa tudi slovenski in slovanski!
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 2. dec.
Po zaključitvi draginjske debate, ki se je zvr-Üla v včerajšnji dolgotrajni seji, je prišel danes na vrsto budgetni provizorij. Proračunska debata se je pričela z govorom ministrskega predsednika barona
Bienertha. Baron Bienerth ni niti duhovit niti dober govornik. Njegovi poskusi, pridati izvajanjem malo primesi duhovitosti, so se popolnoma ponesrečili. In akoravno je vse z napetostjo pričakovalo izvajanja ministrskega predsednika, vendar niso vzbudila nobene posebne pozornosti. Baron Bienerth ni zadovoljil ne vladnih strank, še manj pa opozieionelne. Posebno se je pogrešalo, da ni začrtal Bienerth nikakih smeri za bodoči razvoj, za bodočo politiko. V svojem dolgoveznem govoru se je bavil samo s stvarmi, ki so že davno minile, kakor z poletnim zasedanjem, đe-legacijskimi mandati, z očitanji socialnih demokratov itd., kakšnih jasnih in programatičnih izjav za pri-hodnjost pa ni podal. Vidi se, da bi Bienerth najraje Še v naprej životaril in gospodaril v malenkostnih razmerah, z izigravanjem raznih nasprotujočih se strankarskih interesov, 'da se pa nikakor noče oprijeti velikopotezne, vsem narodom pravične politike.
Mogoče ni hotel svojega pogleda, obrniti y bodočnost, ker vidi za svoj režim le temne dni in sluti, da je .postalo njegovo stališče nevzdržljivo. .„iSlovienski Narod“ od dne 3, dec. ima sledečo brzojavko z Dunaja o situaciji kabineta:
„Govori se in gotovo je, da sedanji kabinet ne more več dolgo živeti. Finančnemu ministru Bilinske-mu izpodkopavajo Poljaki sami tla, Minister javnih del Ritt je oseba, ki nima drugega pomena, kakor da sedi na ministrskem stolčku. Pri debati o stanovanjski oskrbi, kar gotovo spada v njegovo področje, ni izpregovoril niti besede. O trgovinskem ministru dr, Weisskirchnerju je razširjena vest, da ga je včerajšnje glasovanje privedlo na rob propada, Hochen-burger je nemogoč. Poljski minister Dulemba ima v lastnem poljskem taboru sovražnike. Poppa ne marajo agrara. Skoraj vsak minister ima večino proti sebi,“
Tudi nadaljna debata je bila kaj malo interesantna. Rusinski poslanec 01‘esnicky je zahteval enakopravnost Rusinov in Poljakov. Nadalje sta govorila Še Rusin Kurvlovie in poljski socialni demokrat dr, Diamand.
Na koncu seje je zopet prišlo do burnih prizorov med krščanskimi socialci In socialnimi demokrati. Zbornični predsednik' Pattai je namreč odvzel posl. Seitzu radi napada na predsedstvo besedo ter zaključil sejo. Dvorano je zapustil med glasnimi fej-klici socialnih demokratov. V spor so se vmešali krščanski socialci in začel se je v zbornici zabavni del, ki je trajal še dolgo potem, ko je bila seja zaključena.
Dunaj, S, ,dec.
V	današnji seji je imel naš novoizvoljeni poslanec dr. Verstovšek svojo „(Jungfernrede", katero prinašamo po stenografičnem zapisniku na drugem mestu- Govor je vzbudil splošno pozornost in se je dr. Verstovšek zelo dobro upeljal. Listi prinašajo govor po večini v zelo dolgem ekscerptu in je v obče tudi kritika ugodna. Da so graški listi vsi iz sebe, ker je dr. Verstovšek neizprosno razkrinkal barbarske razmere, ki vladajo pri spodnještajerskih sodiščih in v našem Šolstvu, je umevno, a le priča, da so poslančeve besede zadele v živo,
V	današnji seji so vložili poslanci dr, V erst o v $ e k, dr. Benkovi č in P i Š e k jako obširen in utemeljen predlog glede gornjegrajske železnice. Predlog se je na prošnjo vlagateljev takoj od-kazal železniškemu odseku; poslanci se trudijo, da bi prišel predlog v tem odseku Še ta mesec v razgovor.
Za dr. Verstovščkom, ki je govoril kot prvi govornik! današnje seje, je imel besedo nemški naciona-leo dr. Sylvester, za tem pa finančni minister Bilin-ski. Predno je prišel minister do besede, so se odigrali v zbornici živahni prizori. Ko je dal predsednik ministru besedo tega ni bilo v zbornici. Navada je, da zgubi poslanec besedo, ce ni tisti čas v zbornici, ko mu jo podeli predsednik. Opozioionelni poslanci so radi tega ostro protestirali, ko je predsed-* nik izjavil, da hoče nekoliko počakati ministra. Zahtevali so, da tudi on zgubi besedo,, kakor bi se to zgodilo vsakemu poslancu. Po preteku nekolikih minut je vendar prišel minister in pričel govoriti. Branil je na dolgo in Široko proračun in razkladal novi davčni načrt. Rekel je, 'da je bilo mogoče, se izogniti primanjkljaju samo na ta način, da so se porabile davčne rezerve in se zvišali nekateri davki. Prihodnje leto pa ne bo teh rezerv in bo treba z zopetnim povišanjem davkov pokriti primanjkljaj.
Za Bilinskim so govorili še poslanci Bugatto, dr, jSmodlaka in Siegele, na kar je bila debata prekinjena. Na vrsto je prišel še nujni predlog poslanca Paeherja glede poštnih oficiantov, ki je že več sej na dnevnem redu. K predmetu je govoril Poljak To-maszewski, nato je bila Seja zaključena.
Prihodnja seja jutri 'dne 6. dec.
Vseučiliško vprašanje.
Nemški listi in tudi „Slovenski Narod“ od dne
4.	dec. prinašajo glede vseučiliškega vprašanja sledečo notico:
Člani jugoslovanskega vseučiliškega odseka dr, Šušteršič, Fran Povše in dr. Ploj so dobili povabilo, naj pridejo v torek dne 6, t. m. na konferenco k ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu. Vseuči-liški odsek je imel včeraj dne 3. dec. popoldne sejo in je že definitivno sklepal o vseh jugoslovanskih vse-učiliških zahtevah. O teh sklepih pa se Čuva najstrožja tajnost, V parlamentarnih krogih se govori,
da se bodo to pot z italijanskim vseučiliškem vprašanjem rešile tudi želje, ki jih zastopajo jugoslovanski poslanci. Priznala se bo veljavnost na zagrebškem vseučilišču položenih izpitov tudi v avstrijski državni polovici, na vseučiliščih v Pragi in Krakovu pa se bodo ustanovile slovenske docenture, odnosno stolice.
Di*. Smodlaka — Slovan Plojeve vrste.
Slovani so se v sobotni seji dne 3. t. m. zgra*-žali nad izjavo liberalnega dalmatinskega poslanca dr. Smodlaka. V svojem govoru je Smodlaka rekel, da. mu je vse eno, kdo da je namestnik v Dalmaciji; če tudi je Nemec, samo da je modern, mu je ljubo, (Klici: Kaj, Hrvat ne!) To je meni vse eno, če je le modem človek. Hrvati so se dolgo borili v Dalmaciji, da so strli nekdanjo nadvlado Lahov. Ta moderni, novopečeni poslanec pa povzdiguje v svojem govoru Lahe v nebesa in jih zagovarja, češ, da niso nikdar iredentisti. Radi teh dveh izjav, zlasti radi prve, so ga hvalili nemški listi.
Liberalizem, zlasti pa Masaryk, so pa lahko ponosni na svojega učenca. Pričakujemo le še, da se še dr. Ploj hitro zveže z njim. „Gliha vkup štriha.“
Mažarizacija na Hrvaškem.
V Sokoloveu je močna mažarska kolonija, ki obstoji večinoma iz železniških uslužbencev. Tiem je silno na poti tamkajšnja hrvaška Šola in leta in leta so že delovali na to, da se ta šola izpremeni v ma-žarsko, Tega sicer niso dosegli, pač pa je hrvaška vlada Mažarom dovolila, da so' z 1. decembrom otvorili svojo čisto mažarsko šolo, katero bodo seveda morali obiskovati tudi otroci hrvaških, železničarjev. Tako se širi mažarizacija na Hrvaškem, pospešuje pa jo hrvaška vlada sama.
Raba hrvaškega jezika v ogrsko-hrvaškem državnem zboru.
Odpor proti rabi hrvaškega jezika v ogrsko-hrvaškem državnem zboru vedno bolj narašča. Dne 2. t. m. je govoril hrvaški poslanec Lukinič hrvaško. Kmalu nato, ko je začel govoriti, pa ga je že prekinil predsednik zbornice, kateri mu je zagrozil, da bo energično nastopil proti hrvaškim govorom v zbornici, ako bodo Hrvati predolgo govorili. Med hrvaškimi delegati je ta. protizakonita grožnja zborničnega predsednika vzbudila veliko ogorčenje.
Nemška vojska v mirnem času.
Iz Berolina se poroča: Vojno ministrstvo je določilo, da bo štela nemška vojska počenši od 1. aprila 4911 v, mirnem času 515,222 vojakov in podčastni-
Poštni debit srbskih listov v Avstriji.
Ob aneksijski krizi je bil vsem srbskim listom odvzet poštni debit za Avstro-Ogrsko. Sedaj se srbski minister za notranje stvari, Protič, poteza za to, da bi Avstro-Ogrska zopet dovolila srbskim listom to ugodnost.
Nathan zopet hujska.
Dne 27. novembra so se zbrali v Rimu italijanski prostozidarji in tem podobni elementi z županom judom Nathanom na čelu, da proslavijo 201etnico delovanja senatorja Salvatore Barzilaia, ki je rodom iz Trsta ter je avstrijski vojaški ubežnik, Barzilai je glavni kolovodja italijanske iredente v avstrijskih obmorskih pokrajinah.
Pri banketu je bil navzoč tudi oficijelni zastopnik mesta Trst, neki Rihard Miller. Vsa prireditev je imela namen hujskati proti papežu in Avstriji, Ko je prišel Nathan v družbi Barzilaia in Millerja v dvorano, kjer se je vršil banket, so doneli klici: „Proč s papežem! Proč z Avstrijo! Živela iredenta! Eviva Trieste!“
Ratlian je nato imel skrajno hujskajoč in drzen govor proti Avstriji in katoliški pekrvi. Med drugim je izvajal: „Barzilai je končal svoje študije v mestu (Trstu), ki je nam nad vse drago. Dobrohotna postava tamošnje dežele ga je obsodila na petletno vojaško službo, v službo vladi, M je ni nikdar ljubil. Prišel je k nam in rekel: Šem z one dežele, ki jo ljubite, sprejmite me ! iTiam ne morem ostati, tukaj sem kakor v svoji domačiji“ itd., vedno polno prikritih u-darcev na Avstrijo in papeža.
Car Nikolaj proti Aehrentkalu.
Iz Pariza prihajajo velepomembne vesti. Ce so resnične, pomenjajo popolen polom za groba Aohren-thala. Parižkemu „Journale“ javljajo namreč iz Petrograda iz — kakor zatrja — najzanesljivejegä vira, da je car sprejel v daljši avdijenči ruskega poslanika na Dunaju Giersa, da se porazgovori z njim p razmerju med Rusijo in AvstroDgrško. Car Nikolaj je baje izjavil,, da ni mogoče vpoštaviti dobrih odno-šajev med obema državama, dokler avstrijski minister za zunanje stvari grof Aelirenthal ostane ha svojem mestu. Ta odločnost carjeva pade tem bolj v oči, ker nastopa skoraj neposredno po carjevem sestanku z nemškim cesarjem v Potsdamu.
To bi bila ena senzacija iz Petrograda. Še senzacijonelneja je vest v berolinski „Nazional-Zei-. tung“, ki se glasi, da je car ukrenil akcijo pri cesarju Fran Josipu, da bi grofa Aehrenthala odpravili z mesta ministra za zunanje stvari. To zahtevo je baje stavil car kakor predpogoj za sestanek obeh vladarjev.
Somišljeniki, po gostilnah, pri trgovcih in obrtnikih zahtevajte naš list.
Novi dunajski vodovod.
V petek dne 2, decembra 1910 se je izvršila na
najslovesnejši način otvoritev druge dunajske Franc Jožefove vodovodne napeljave. V slavnostni dvorani dunajske mestne hiše so se zbrali sam cesar Franc Jožef, vsi na Dunaju se nahajajoči nadvojvode, ves diplomatiški zbor, ministri in zastopniki vSeh oblasti, Na nagovor župana dr, .Neumayra, je cesar odgovoril, da se je vedno živo zanimal za vse dobrotvorne in socialne naprave stolnega mesta in ga otvoritev druge vodovodne naprave veseli osobito zato, ker se je izvršila v letih, ko se množe ob vsaki priliki dokazi udanosti do njegovega prestola po vsej državi. Cesar je povdarjal, kako z velikim veseljem opazuje čedalje večji in bogatejši razvoj mesta Dunaja in se je spominjal vseh onih mož, ki so pri tem velikem delu sodelovali in si tako zaslužili veliko priznanje, pred vsem pa blagopokojnega župana dr. Luegerja, Cesar je naposled želel, da bi novo napravo spremljal blagoslov božji. Nato je ponudila cesarju deklica kozarec vode, pevci so pa zapeli posebno slavnostno himno. Za tem so bili cesarju predstavljeni vsi oni, ki so pri gradbi sodelovali in .cesar si je ogledal tudi v posebni razstavi izvršene načrte.
Nova vodovodna naprava je 191 km dolga in so se dela. inavgurirala pred desetimi leti. Stala je 100 milijonov kron in donaša vode iz Hochschwabske skupine na Zgornje-Stajerskem. Za Dunaj) je ta vodovod epohalne važnosti, S tem vodovodom je preskrbljen Dunaj toliko časa z vodo, da bo imel 4 milijone prebivalcev in še takrat bo odpadlo na vsakega posameznika dnevnih 10 litrov vode. Brez ovinkov lahko priznamo, da koraka Dunaj kar se tiče vodovodnih naprav na čelu vseh svetovnih mest.
Raznoterosti.
Imenovanja v sodni službi. Za voditelja okrajne sodnije v Ptuju je imenovan dr. Artur Doležell, dosedaj okrajni sodnik y Konjicah. — Deželnosodni svetnik in načelnik okrajne sodnije v 'Velikovcu Alfonz Gallinger (poprej Kapun) je prestavljen v Celje. — Za okrajnega sodnika je imenovan sodnik dr. Fr. KraneiČ v Celju;, za deželnosod, svetnika pa okr. sodnik dr. Oton Papež v Ljubljani. — Sodnijski oii-eial pri okrožni sodniji v Mariboru Anton Pungra-tschitsch (izgovori PungraČie) je imenovan za nad-oficiala okr. sodnije v Velikovcu. Okr. sodniki:	dr.
Kotnik v Celju, dr, Hubert Tauß v Deutschlands-i»erg, dr. Albert Sutter v Frohnleiten in dr, Karl Bi ringer pri deželnem sodišču v Gradcu so imenovani za deželnosodne svetnike.
Umrl je fra Paškal Buconjič, mostarski Škof, v petek dne 2. t, m. Buconjič je zavzemal odlično mesto med bosanskimi Hrvati in je bil. povsod visoko spoštovan in priljubljen. Njegova« smrt pomenja za Hrvate v anektiranih deželah težak udarec. Izgubili so moža, ki se je vedno neustrašeno in požrtvovalna potegoval za svoje rodne brate. Blagi pokojnik je dosegel častitljivo starost 80 let. Pokoj njegovi duši in nepozaben mu spomin!
Cerkvena slovesnost posebne vrste je bila včeraj in danes v Mariboru. Včeraj ob pol dvanajstih se je zbrala vsa mariborska duhovščina okrog pre-vzvišenega nadpastirja v cerkvi sv, Alojzija, danes ob isti uri pa so prišli veleč, gg. dekani osle Škofije v stolnico, da se je ustreglo ukazu svetega očeta Pi-ja X. Ta namreč zahteva od duhovnikov s prisego potrjeno zagotovilo, da se hočejo varovati novodobnih zmot, ki pretijo sv. .veri, Cerkvi in krščanskemu življenju,
Šulferajnska šola s slovenskim poučnim jezikom, Marsikdo bo neverjetno zmajal z glavo, a vendar je dejstvo, da že eksistira v naši lepi zeleni Štajerski ta unicum, Ustvaril ga jp rector magnificus Bresnik v Ceršaku, Ker zna nekaj slovenščine, razkriva Bresnik svojim maloštevilnim učencem svojo modrost tudi v slovenščini. Bresniku se zdi, kakor slišimo, ta metoda edino prava, zato ne spada na mesto rector magnificusa v Ceršak jiihče drugi kot Bresnik, ki je zmožen — hudobni jeziki pravijo bolj slabo — obeh deželnih jezikov, Kaj naj pa tudi opravi v Ceršaku kak priseljenec, ki ne zna. drugega kot malo nemščine. Ni čuda, da je radi tega Bresnik zelo ponosen in si ne pusti od vsakega svojih čevljev odvezati.
Nemški trgovski nastavljene! so zbrali 2000 K za Roseggerjev fond. Državna zveza („[Anker“ vse-nemških trgovskih uslužbencev v Avstriji je pri vseh -svojih podružnicah vplivala, da se je zbralo 2000 K za Roseggerjev fond, Vsaka posamezna podružnica je zbrala povprečno po 25 K. Posnemajmo in prispevajmo za „Slovensko Stražo“!! Potreba na meji je velika. Naj ne bo nobenega sestanka naših somišljenikov. da se ne bi spomnilo našega narodnoobrambnega društva!
Dobernig — rodom Slovenec, Vsi ga dobro poznamo, nestrpnega nemškonacionalnega koroškega poslanca Doberniga, ki bi najraje vtopil vse Slovence v žlici vode in že od nekdaj zabija prve pilote za most od Belta do Adrije. In ta mož, M- ne more pričakati, da bi Šel preko slovenskih grobov do Trsta, je rodom Slovenec, tako poroča celovški „Mir,“ List prinaša v svoji zadnji Številki sledečo notico: „Djek-še. «Tožno so peli zvonovi dne 19, listopada smrtno pesem rajnemu Jožefu Kaslu, po domače Potniku, na DjekŠah. Velika udeležba pogrebcev je pričala, da je
bil rajni nekaj posebnega. Ra«jni je bil zares vzoren družinski oče, veren katoličan, značajen kmet in dober sosed. Bil je brat dne 28. julija. 1881 umrle Marije Dobernik, rojene K asi, ki je bila mati sedanjega nemškonacionalnega voditelja in državnega poslanca D o b e r n i k a. Ker je bil mož Marije Dobernik u-citelj, Cerkvenik in orglavec na DjekŠah, je torej Dobernik iz k r š č a n s k e, slovenske rodbine z Djekš,.“ Stara, a še vedno resnična je prislovica: Poturica je hujši od Turka,
Čudno postopanje. Imeli smo priliko videti šolska spričevala iz šole Leitersberg-Krčovina. Skoro neverjetno se nam je zdelo, k’o smo primerjali spričevala iz raznih razredov in videli, da je Šolski vodja Reich upeljal za prvi razred nemška šolska spričevala, To je'vendar nekaj nezaslišanega, da si upa šolski vodja slovenske šole izdati za prvi razred nemška, spričevala, katerih otroci niti ne razumejo. Opo, žar jamo na to čudno postopanjje merodajne faktorje, v prvi vrste naše poslance. Takega preziranja sl pa vendar ne moremo dovoliti in odločno protestiramo.
Lumparija. „Narodni Dnevnik“ se je v petkovi številki oblastno razkoračil kot varuh morale — kozel kot varuh vrta. O morali soditi nimajo pravico ljudje, ki krščanske morale niti ne poznajo, pač pa jo vedno teptajo v blato. „Narodni Dnevnik“ naj ne pozabi, da je v tem letu objavil roman: „Institutka“, ki ni nič drugega nego cela vrsta samih svinjarij in sicer najgrših, ki jih more izmisliti le najpokvarjenej-ša človeška domišljija. Ne samo, da je temu „romanu“ glavni in edini predmet zakonolomstvo in preše-stovanje, še celo natanko in podrobno se popisuje nečista združitev med dvema osebama različnega spola, ampak tudi med osebama istega spola. In take reči prebira mladina. Ali niste vi, gospodje pri „Narodnem Dnevniku“, najhujši zapeljevalci in« oskrunje-valci slovenske mladine? In taki ljudje si upajo soditi in obsojati druge v imenu krščanske morale! Kar se dostaje slučaja na Belih vodali, je naše stališče to, da obsojamo vsak pregrešek zoper krščansko moralo tem bolj, Če je dotični, ki se je pregrešil, duhovnik. Sicer pa v tej zadevi, o kateri „Dnevnik“ že zdaj deloma neresnično poroča, še ni izgovorjena zadnja beseda! Odločno pa moramo ugovarjati, da se ta slučaj posplošuje ter da se zmerja vse duhovnike. To je najgrša krivica. V Gradcu je bil! nedavno nek liberalni advokat obsojen zaradi goljufije. Ali se sme. iz tega sklepati, da so vsi liberalni advokati goljufi in tatovi? „Narodni Dnevnik“ pa dela iz poje-dinega slučaja tak splošen sklep ter s fanatičnim so-' vraštvom pade po duhovščini, kateri z brezmejno hudobnostjo in nesramnostjo očita ne samo moralno propalost in hinavščino, ampak celo nevernost. In to nesramno lopovščino je najbrž zapisa! Človek, ki je jedel od duhovnikov podeljeni kruh, ter živel od njihovih podpor, človek, ki bi brez duhovnikov nemara še vedno pasel krave ali pa kidal na gnojišču, pa katerem tako rad rije in brska, To je liberalna poštenost in naprednjaška hvaležnost! Se nekaj; moramo odločno zavrniti. „Narodni Dnevnik“ namreč pri tem hudobnem in satanskem napadu izigrava moralnost učiteljstva proti moralnosti duhovščine. Slabo uslugo je s tem storil učiteljstvu. Mi sicer nočemo posnemati liberalnega načina,, da bi iz posameznih slučajev — in takih je dovolj — izrekli splošno sodbo, oziroma obsodbo, nad učiteljstvom, Mi nismo iz tistih slučajev- M so se dogodili v nekaterih učiteljskih rodbinah v Savinjski dolini in drugod, napravili takega zaključka, kakor bi ga liberalci storili nasproti nam, namreč: Kako bodo taki učitelji odgajali mladino, ko pa lastnih otrok odgojiti ne znajo? Toda naša strpnost ima svoje meje, in Če se nas izziva in se v nebesa poveličuje moraliteto učiteljstva, s katero se moralnost duhovnikov niti primerjati ne bi smela, potem vprašamo:	Gospodje, ali ste pozabili na mladino-
skrunstvo, M ga je uganjal nekdanji učitelj pri Sv* Ožbaltu z nedorastlimi otroci? Ali ne veste, da so nekateri bili v tozadevni preiskavi, oziroma so Še ? In če vam sodobni slučaji, katerih je več, ne zadostujejo, pa lahko odpremo zgodovinske registre o slučaju v Podgorju, v Križevcih itd. In če bodo liberalci še dalje predrzni, se tudi lahko zgodi, da nam v kakšnem kraju vendar zmanjka strpnosti in» obzirnosti na obitelj prizadetega in se izroči javnosti, kar to hva-lisano moraliteto štavi v čudno luč. In vsega tega bo kriva brezmejna lumparija liberalnih listov! ,,
„Zarja.“ Slovensko katoliško akademično tehnično društvo ..Zarja“ v Gradcu priredi v torek dne
6.	grudna svoj III. redni občni zbor pri „Zel. Štajerski,“ Vspored: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. Cilanje zapisnikov bratskih društev. 3. Poročilo odborovo. 4. Sprejem novih članov. 5. Slučajnosti, Začetek ob 3. uri zvečer.
Štajersko.
Maribor. Iz sodne dvorane. V petek dne 2. decembra je stal pred mariborskimi porotniki Alojzij Borgnolutti, opekarski delavec v opekarni Cerniček v Kamnici. Obdolžen je bil, da je dne 7. avgusta t. 1. po noči zabodel fanta Vincenca Pavaleca, V Vogrinčevi gostilni v Kamnici je bil ples, pri katerem je prišlo do prepira med fanti, in zunaj gostilne je nekdo pri metežu zadal z žepnim nožem Pavalecu smrtno rano. Porotno sodišče je Borgndluttija oprostilo obtožbe uboja in mu je prisodilo 10 mesecev težke ječe radi težke telesne poškodbe, — V soboto dne
3.	dec. se je končalo letošnje jesensko porotno zasedanje. Zadnji dan je sedel na zatožni klopi Anton
Kavčič iz Backove v fari Sv. Ane na Krembergu^ Obtožen je bil, da je dne 1. aprila t. 1. pri nekem pretepu zabodel Jakoba Kavčiča iz Ihove. Jakob Kavčič :e vslecl rane, ki jo je dobil dne 20. junija t. L, v bolnišnici umrl. Porotniki so vprašanje radi uboja zanikali, vprašanje radi prekoračenega silobrana so oa potrdili. Sodni dvor je obsodil Antona Kavčiča na 8 mesecev težke ječe.
Za mariborski Orel je daroval gospod Luka Hleb, veleposestnik in vrli rodoljub na Smolniku, 5 kron, in gospod Vekoslav Lorenčič, gostilničar v Rušah, 2 K, Odbor Orla se obema dobrotnikoma iskreno zahvaljuje! Živeli posnemovalci!
Na Pesnici je baje znani Hojnik nakupil v imenu Südmarke prostor za nemško šulferajnsko šolo.
St. Ilj v Slov. gor. Pri nas se z vedno večjo vstrajnostjo širi in vzdržuje vest, da je šel naš di-striktni zdravnik dr, Venigerkolz med lutrovce. Oblasti nas že itak prezirajo na vseli koncih in krajih v narodnem oziru. Ker bi pa tak korak dr, Veniger-holza pomenil Še briskiranje našega verskega prepričanja, vprašujemo: Ali je to res?
Jarenina. Pred kratkim se je poročil vrli naš mladenič Tonče Kolarič z zavedno mladenko Šalamunovo od Sv. Ruperta v Slovenskih goricah. Bilo srečno!
Ptuj. Mesto Ptuj in okolica sta polna zgodovinskih starin in izkopnin iz rimskih časov. Žalostno jej da naši ljudje ne znajo upoštevati veliko vrednost teh zgodovinskih preostankov. Kmet, če izorje ali izkoplje stare reči iz zemlje, ali iste zavrže kot ničvredno šaro ali pa jih proda za nekaj desetic Nemcem, ki lazijo za temi izkopninami kot žid za denarjem. Veliko narodno in ob enem hvaležno delo bi imeli naši ljudje, če bi zbirali te zaklade naše in rimske zgodovine. Ptujski Nemci imajo svojo lastno muzejsko društvo, mi ptujski Slovenci pa bi lahko roko v roki delovali za ohranitev zgodovinskih spominkov z Zgodovinskim društvom v Mariboru. Našo slovensko mladino prosimo, da zbira najdene zgodovinske reči in jih pošlje Zgodovinskemu društvu v Mariboru.
Ptuj. Dne 29', novembra so si naši protestanti izvolili odbor za stavbo lutrovske cerkve v Ptuju. Pek Ornig, ptujski trgovci ter drugi krušni očetje „Stajereevi“ si niso upali se dati voliti v ta odbor, V njem so poleg Hintzeta in trgovca Johana Zsell-essena (Železen) sami uradniki:	poštni uradnik
Mihael Scholler, sodnijski uradnik v p. H. Schwabe, odvetniški uradnik Jos. Murko in sodnijski uradnik Jos. Diete. Na teh stebrih bo torej slonela bodoča cerkev Lutrova v Ptuju. „Štajere“ že dela med svojimi vrstami „štimungo“ za to stavbo.
Celje. Žepni tatovi na. semnju v Celju. Na Andrejevem semnju v Celju so izvrševali žepni tatovi prav pridno svojo „umetnost.“ Največ sreče so imeli pri ženskah. Neki posestnici Iz Prebolda je bila u-kradena denarnica s precejšnjo svoto in tudi neki uradniški ženi je bilo ukradenih 25 K. Pri policiji je bilo ta dan naznanjenih cela vrsta enakih tatvin, vendar celjska policija ni bila tako srečna, da bi vjela predrzne uzmoviče.
Ormož. Dne 30. novembra si je pognal neki tukajšnji trgovski uslužbenec iz revolverja krogla proti levi strani prsi in se je zgrudil navidezno mrtev. 'Orožnik, ki je prihitel na lice mesta, je pa konstatira!, da se navidezni samoumorilec ni zadel in je krogla vdrla pod vzdignjeno roko mimo prsi v tla.
Zadružni vestnik.
Okrožni zadružni shod v Šmarju se vrši v četrtek dne ,15, decembra (v gostilni gospoda Habjana. Začetek točno ob 1. rui popoldne. Dnevni red obsega: 1. Volitev okrožnega predsedstva in določitev kraja za prihodnji okrožni zadružni shod; 2, navodilo za poslovanje (pospeševanje varčevanja, konverzija dolgov, plačevanje obresti, udeležba pri občnih zborih,, denarna draginja, realni kredit, zemljeknjižne prošnje, članstvo pri več posojilnicah, poroštvo,, likvidi* teta, zadolžnice); 3, razgovor o raznih zadružnih zadevah ; 4. gospodarsko predavanje, predava nadrevi-zor Vlad. [Pušenjak. Zadruge v .Šmarju, Zibiki, St. Petru na Medvedovem selu' v Št, Vidu pri Grobel-nem, Ponkvi, Stopercah, Slatini, Sv. Emi, Slivnici pri Celju, se vabijo, da v obilnem Številu pošljejo zastopnike k temu shodu.
V	Poljčanah se vrši okrožni zadružni shod v nedeljo dne 18. decembra ob 3. uri popoldan. Natančni «vspored se bo pravočasno javil vsem zadrugam.
Okrožni zadružni shodi se bodo vršili po novetn letu v Ljutomeru, Kozjem in Mariboru. Dan se bo sporazumno z lokalnimi činitelji določil.
Zadružni tečaj za tajnike in» člane načelstev zadrug se vrši v času od 9, do 14, januarja 1911. Kraj tečaja in vspored se bo pravočasno javit Tečaj bo teoretičen in praktičen. Predavalo se bo o raznih važnih zadružnih vprašanjih, v praktičnem delu se bo izdelalo celo knjigovodstvo JRajfajznovk, 30 udeležencev tečaja dobi brezplačno hrano in stanovanje. Kdor se želi tečaja udeležiti, zlasti oni, ki želijo imeti brezplačno hrano in stanovanje* naj to takoj javijo Zadružni zvezi v Mariboru,
V	Grižah se vrši v nedeljo dne 11, decembra gospodarsko predavanje. Predava nađrevizor Vlad. Pušenjak iz Maribora, Začetek predavanja ob 3. uri popoldne.

poštenega obnašanja v službo	KalV v trgovini mešane stroke popolnoma izurjena, slovenskega
v župnišče. Mora znati vsako “	™ in nemškega jezika zmožna sa takoj sprejme pri tvrdki
poljsko delo opravljati; konje «f* i ... p’ ji_ Fr. Vrečko v Šoštanja.	182
umivati, konjsko opravo sna- V I SSK. SV. virila Žiti, in dobro voziti. Osluženi	Maribora:
vojaki konjiki imajo prednost.
Pogoji so agodni. Kje? pove Prošnje za domo-uredništvo „Straže.“ 184	wlgastwo.
Tedenska poročilo o nalezljivih boleznih.
unnnnnmnn
:: :: rjuh zelo debele in :: :: po 2 in 14 K, po 2‘/4 m po 16 K, iz domačega lanenega platna po 2 m 18 K, po 21/* m 20 K, razpošilja franko narodna veletrgovska hiša
R« Stermecki v
priporocujemo 'priznano najboljši pridatek za [kavo „ZA G REB b KI pravi FliuiNCK“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.	52
za vagone, voze (mostno), centhnalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kal&b,
tovarna za vage,
Brno, Menice MoravsKo.
80 Slovanska obrt.
Trgovina špecerijskega blaga
priporoča trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem
Goričar & Leskovšek, Celje.
Svileni, barvani in krep papir v vseh barvah, podobice za jaslice, narejene jaslice, zlato peno, barvo za mah, perje za cvetljice, žico itd.
Dopisnice za božič in novo leto
v največji izberi po najnižjih cenah. — Okraski za božično drevo in nmetne cvetljice. Kasete, albumi za poezije, slike in dopisnice v veliki izbiri.
Zaloga pražene kave „Au Mikado“.
Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne in solidne postrežbe:
ruskega in kitajskega čaja, pristnega jamajka ruma, slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev. Sveže rozine, grozdiče, civebe, mandelne, lešnike, orehe, bosanske češplje, strdi itd.
Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro znanega„ L n c e u 1 n s“, mastina in klajno apno. Ob času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja in vrtrove.
Tudi priporočam raznovrstnih, voščenih in dragih sveč, kadilo in olje.	177
Lep stenski koledar z mariborsko sliko v dveh1 barvah za leto 1911 je zopet izšel. Gostilne, šole, občinski in župni uradi ga dobivajo brezplačno, Dobiva se samo pri gospodu Ivanu Klincu, typograi, Koroška cesta v Mariboru,
Slovenska trgovina
r samo Glavni trg štev. 9
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufakturnim blagom
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
iotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
ter krojaškimi potrebščinami
Postrežba točna in stroga solidna,
Hranilne vloge se obrestujejo po 4*/2% brez odbitka rentnega da|ka.
se dajejo na dom brez-
Domači hrani]
plačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo	Konvertaoija VknjiŽ8nih dolgov z na
kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.	širni stroški.
= Oskrbuje svojim članom Izterjevanje njihovih terjatev,
Brezplačno reševanje vseh zadev.
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
fAARIBOR. Kasinogasse Štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno,
- deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! ::	:: Cene nizke!
Stavbeni in umetni klmčavničar, oblast. S“ kcncesiomrani vodovodni instalater
hran Rebek, C®ü®
Poljska ulica št. 14.
Narodni dom
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in za-
sebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne.
kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tu-
di vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde-lujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Briicken-wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popra-,vilp. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah._______________________
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po leta adobno kegljišče. Vrtni paviljcr’ Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi
štajerski
konjak.