OSREDNJA KNIŽmCA C-i—Ji— t VflW HRASTNIK Letopis 2006 Avtor Marko Planinc Fotografije Branko Klančar Fanči Moljk Vili Zaletel Foto klub Hrastnik Roma Rozina Arhivi občine, podjetij, šol in društev Zasebne zbirke Različni drugi viri Založnik in izdajatelj Občina Hrastnik Zanj Janez Kraner Oblikovanje in priprava za tisk Vili Zaletel, Studio VIZA Hrastnik Tisk PAGAT d.o.o. Sedraž Naklada 4.300 izvodov Februar 2007 Simon Janšek, Istrska hiša UVODNIK Ko več let delaš isto stvar, se počasi iztrošiš. Tudi sam sem pričel pisati letopis nekako z rutino. Letos pa sem ob pisanju spet užival. Nekako sem se poistovetil s tistimi, ki so ustvarjali zgodovino občine Hrastnik v letu 2006. Spoznal sem namreč, da jo delajo le in izključno ljudje. Še tako majhnih dogodkov, še tako velikih uspehov, še tako majhnih grehov, še tako velikih lumparij... - ni brez ljudi. Vedno in povsod so za vse zaslužni in krivi ljudje. Leto 2006 je bilo po mojem nekaj posebnega v naši občini. Bilo je bogato s pomembnimi dogodki. Bilo je pozitivno. Bilo je polno izjemnih ljudi, ki so delali dobro. Seveda je bilo vmes marsikaj, ampak, o lumpih iz, recimo, leta 1906 danes ne vemo kaj veliko. Za velike ljudi, ki so takrat premikali svet in prestavljali meje mogočega tudi na prostoru naše občine, pa bo zgodovina vedno našla nekaj prostora V letu 2006 smo Hrastničani dobili najmlajšega častnega občana v zgodovini. Verjetno nimajo mlajšega nikjer v Sloveniji. Tudi sam sem se spraševal, ali je dobro, da takšnemu mladcu že nalepimo častno občanstvo na hrbet. Pa sem vse bolj prepričan, da je. Zakaj pa pravzaprav ne. Človek naj dobi priznanje takrat, ko mu nekaj res uspe. Kdo ve, če mu bo še kdaj (čeprav Petru in drugim to še kako privoščim). In tudi, zakaj pa bi morali takšno čast izkazovati šele v poznih letih. Le veliko odgovornost naložimo mladi osebnosti s tem. Vendar jo bodo mladi že znali nositi, sicer tudi takšnih uspehov ne bi dosegali. Tudi v letu 2006 so nekateri zagnani posamezniki iz društev in drugih organizacij pridno pošiljali podatke o svojem delu. Neizmerno sem jim hvaležen, prosim pa tudi vse druge, da se jim pridružijo. Vsega človek pač ne izve. Vabilo ali zabeležko o dogodku lahko mirno pošljejo na moj naslov (Črdenc 12, Dol) ali po e-mail pošti na naslov: marko.planinc@siol.net. Lahko me seveda tudi pokličejo. Nekateri mi pišete tudi po izidu letopisa Tako se moram opravičiti svojcem Nandeta Deželaka, ki je preminil v letu 2005 in tega v Letopisu nisem zabeležil. Vsekakor je bilo njegovo delo v borčevski organizaciji in društvu upokojencev ter še kje požrtvovalno in vredno omembe. Zal smo vsi, ki delamo, zmotljivi. V kroniki so zapisani dogodki v občini Hrastnik in tisti, ki so s Hrastnikom tako ali drugače povezani. Pri pisanju Letopisa mi mnogi že vseskozi trdno stojijo ob strani. Najlepša hvala Letos se moram posebej zahvaliti moji prvi mentorici (še v OŠ) in še sedaj prijazni sodelavki Fanči Moljk, pa kolegici Mateji Leskovšek iz Radia Kum, pa Simonu Tanšku iz Foto kluba Hrastnik, pa Viliju Zaletelu iz Studia VIZA in občinski upravi z županom Miranom Jeričem in direktorjem občinske uprave Janezom Kranerjem na čelu. Naj bo dovolj imen. Vesel sem, da imam privilegij sodelovati z ljudmi v hrastniški dolini, da lahko dogajanje zapisujem in ima občina posluh za tisk letopisa Še posebej pa da letopis razdelijo med ljudi, saj je tako njegova vrednost vredna ravno toliko, kolikor ljudi ga prelista in prebere. Letopis je postavljen podobno, kot že nekaj let. Letos popravljamo lanski greh, ko zaradi pomanjkanja prostora nismo objavili zanimivosti v letu 2005. In seveda objavljamo tudi zanimivosti v letu 2006. Želim si dobro leto 2007. Da bo tudi letopis za to leto lahko dober. Marko Planinc LETO 2006 Leto 2006 je bilo za občino Hrastnik z nekaterih plati prelomno. Odvilo se je kar nekaj velikih dogodkov, ki so bili pomembni za razvoj občine, za življenje občank in občanov, pa tudi za podobo naše občine v Sloveniji in svetu. Na marsikaj smo lahko ponosni, kar precej načrtov smo uspešno pripeljali do uresničitve. Seveda pa je treba k skupnim uspešnim projektom prišteti še vrsto tistih, ki si jih zastavimo sami, v družini, v šoli, službi, okolju, kjer živimo. Posamični drobni koraki vodijo k skupni uspešni skupnosti, kar občina Hrastnik prav gotovo je. To je obilno pokazalo tudi leto 2006. Konec leta 2005 so pričeli v novi tovarni stekla v Podkraju proizvajati stekleno embalažo. V letu 2006 se je proizvodnja stabilizirala Uradno je prišel tovarno ob obisku slovenske vlade v Zasavju odpreti predsednik slovenske vlade Janez Janša z močno ekipo ministrov. Vse najboljše delavcem in vodstvu nove tovarne, še enkrat. Ob tem sem posebej vesel, da nam je uspelo urediti celotno industrijsko cono v Podkraju. Pa ne le to, uspeli smo urediti tudi novo cesto, pa infrastrukturne objekte in okolico naselja Podkraj z otroškim igriščem in parkirišči. Za ureditev cone nam je uspelo iztržiti od Evrope znaten del denarja (500 milijonov tolarjev) in tako se uvrščamo med tiste slovenske občine, ki so uspele na evropskih razpisih dobiti največ nepovratnih sredstev. Tudi leto 2006 so zaznamovale pomembne obletnice, s katerimi smo zabeležili uspešno delo nekaterih društev. Različna kulturna, športna, gasilska in druga društva ne bi obstala brez prizadevnega ljubiteljskega dela članic in članov, ki za dobro delo in počutje v društvih prispevajo svoj čas, dobro voljo in znanje. To je vedno krasilo prebivalce naše občine in prepričan sem, da ljubiteljska dejavnost v našem mestu in krajih v občini, še ne bo tako kmalu zamrla Še več, pojavljajo se vedno nova društva, organizacije, v katere se združujejo podobno misleči in čuteči ljudje. Seveda leto 2006 ni bilo le leto dobrih stvari. Vsak je okusil tudi kaj slabega, Žalostnega Še posebej se bomo leta 2006 spominjali po katastrofalni toči, ki je uničila strehe in drugo imovino v južnem in vzhodnem delu občine. Kolikor smo lahko, smo vsem prizadetim prihiteli na pomoč takoj po neurju. Večji del škode pa so morali, žal, trpeti ljudje. Slovenijo je v letu 2006je zaznamovalo precej stvari. Med drugim lokalne volitve, ki so tudi v Hrastniku precej razburkale strasti. Upam, da bodo občanke in občani po koncu mandata zadovoljni, kar bomo storili tisti, ki so nam zaupali vodenje občine. V občini smo tudi v letu 2006 skušali z različnimi, tudi manjšimi, naložbami izboljšati življenjske razmere ljudi. Zadovoljen sem z vsakim novim metrom asfalta, pločnika, vsako novo žarnico javne razsvetljave. Posebej sem vesel, da smo prav v začetku leta 2006 predali namenu novo, sodobno šolsko kuhinjo. Zadovoljen sem, da smo spet odprli ambulanto na Dolu. Podelitev koncesije je bil trd oreh, ki smo ga uspešno strli. Februarja smo pričeli zahajati v novo lekarno, v jeseni smo svečano otvorili povsem prenovljeno lovsko kočo na Kalu, ki jo je v letu 2005 uničil požar. V Hrastniku smo ponovno dokazali, da smo dobri organizatorji različnih prireditev. Tako smo uspešno izpeljali državno vajo Klor 2006. V letu 2006 so bile uspešne tudi slovensko pomembne prireditve: festival Rdeči revirji, študentski festival Štuor, pa prireditve ob festivalu Mat kultra, mednarodni turnir v mini rokometu Zasavje CUP 2006, pa Sovretov pohod. V Hrastniku smo podelili zasavska priznanja za najbolj urejeno okolico. In ponosni smo lahko, da je Hrastnik še vedno najlepše urejeno mesto v Zasavju in med najlepšimi v Sloveniji. To še zdaleč ni le zasluga občine, v prvi vrsti je to odsev kulturnega nivoja Hrastničank in Hrastničanov. Zato tudi ni čudno, da je občina med prvimi v Sloveniji pridobila naziv »občina po meri invalidov«, saj smo tudi na tem področju ogromno postorili. Življenje ni vedno le pravljica To bi najbolje vedeli povedati na zavodu za socialno delo, zavodu za zaposlovanje, ali pa na Rdečem križu in Karitasu. Še naprej se bomo morali truditi, da bomo znali pravilno pomagati tistim, ki so pomoči potrebni. Občina bo še naprej namenjala denar za socialne programe, subvencijo stanarin, štipendije, delovanje humanitarnih organizacij. Upam, da bodo sveti KS, kjer je precej novih ljudi, s svojo svežino dodali nove razsežnosti razvoju svojih življenjskih okolij. Naj bo naše sobivanje čimbolj mirno in obogateno z majhnimi pozornostmi. V letu 2007 nas čakajo novi izzivi. Tako občino kot vsakega posameznika Verjamem, da bo bera ob koncu leta 2007 ponovno bogata in bo imel kronist kaj zapisati v Letopisu 2007. Miran Jerič, župan SPREJETI ODLOKI V LETII2006 Tudi letos objavljamo v Letopisu občine Hrastnik kratek povzetek objav pomembnih dokumentov za življenje občanov občine Hrastnik v Uradnem vestniku Zasavja. Večinoma so zajeti odloki in predpisi, ki jih sprejemajo svetniki Občinskega sveta V pregledu so vse objave od I. 12. 2005 do 30. 11. 2006. Uradni vestnik izhaja v omejeni nakladi, zato ga večina občanov ne dobi v roke. Odloke in pravilnike pa lahko sedaj najdete na občinski spletni strani (http://www.hrastnik.si/obcina/). Zato naj bo ta pregled (objava kratek opis dokumenta in informacija v kateri številki Uradnega vestnika Zasavja je bil objavljen) le napotek, kje lahko kakšno stvar najdete. Odlok o proračunu občine Hrastnik za leto 2006 Odlok o proračunu so člani hrastniškega občinskega sveta sprejeli na 24. redni seji 22.12.2005. Proračun je bil težak več kot 1,7 milijarde tolarjev, v odloku pa so določili še postopke izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine. Odlok je objavljen v UVZ 24 (23. 12. 2005), veljal je naslednji dan po objavi v uvz. Javni razpis za sofinanciranje športnih programov v občini Hrastnik za leto 2006 Razpis je določal sofinanciranje programov društev in Športne zveze na področju športa v občini Hrastnik v letu 2006. Za različno športno dejavnost v občini so v proračunu za leto 2006 namenili 16,8 milijona tolarjev. Razpis je objavljen v UVZ 24 (23. 12.2005). Javni razpis za sofinanciranje programov v ljubiteljski kulturi v občini Hrastnik za leto 2006 Razpis določa pogoje za sofinanciranje programov društev, skupin in Zveze kulturnih društev, ki delujejo na področju ljubiteljske kulture v občini Hrastnik. Za ljubiteljsko kulturo so v letu 2006 namenili 6,85 milijona tolarjev. Razpis je objavljen v UVZ 24(23. 12.2005). Javni razpis za sofinanciranju humanitarnih in drugih društev v občini Hrastnik Razpis določa pogoje za sofinanciranje humanitarnih in drugih društev v občini Hrastnik, ki se ukvarjajo s programi in projekti, povezanimi s humanitarno, zdravstveno in socialno dejavnostjo, ki niso zajeta drugih razpisih občine (npr. kulturne in športne dejavnosti, podjetništvo, kmetijstvo). Za dejavnost teh društev je občina v letu 2006 namenila 6,32 milijona tolarjev. Razpis je bil objavljen v UVZ 24 (23. 12.2006). Sklep o uvrstitvi direktorja JZ KRC Hrastnik v plačni razred Zupan občine je izdal sklep, s katerim je direktorja JZ KRC Hrastnik za določitev osnovne plače uvrstil v 46. plačni razred. Sklep o uvrstitvi ravnateljice JZ Vrtec Hrastnik v plačni razred Župan občine je izdal sklep, s katerim je ravnateljico JZ Vrtec Hrastnik za določitev osnovne plače uvrstil v 44. plačni razred. Sklep o uvrstitvi direktorice JZ Knjižnica Antona Sovreta v plačni razred Župan občine je izdal sklep, s katerim je direktorico JZ Knjižnica Antona Sovreta za določitev osnovne plače uvrstil v 43. plačni razred. Javni razpis za sofinanciranje določenih prireditev in nalog na področju turizma v občini Hrastnik za leto 2006 Razpis določa pogoje za sofinanciranje izvedbe ključnih prireditev in nalog na področju turizma v občini Hrastnik (Kramarski sejem, Sejem cvetja, predstavitev dejavnosti podjetnikov, Veselje je pri nas doma, izobraževanje vodičev). Za prireditve je občina namenila skupaj 1,43 milijona tolarjev. Razpis je objavljen v UVZ 1(6.1.2006). Javni razpis za dodelitev sredstev za pospeševanje razvoja podjetništva v občini Hrastnik ter podeljevanju nagrad za inovacije Z javnim razpisom so določili subvencije (nepovratna denarna sredstva) za pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v občini Hrastnik. Za leto 2006 so razpisali za 7,58 milijona tolarjev subvencij. Razpis je objavljen v UVZ 3 (17.2.2006). Javni razpis za dodelitev sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Hrastnik za leto 2006 V razpisu so bile določene subvencije, ki so se dodeljevale za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Hrastnik. Višina razpisanih subvencij je znašala 4,27 milijona tolarjev. Razpis je objavljen v UVZ 3 (17.2.2006). Javna ponudba za oddajo poslovnega prostora v najem Občina je objavila javno ponudbo za oddajo poslovnega prostora na Cesti 1. maja 53a, Hrastnik. Ponudba je bila objavljena v UVZ 3 (17.2.2006). Javni razpis z zbiranjem pisnih ponudb za prodajo nepremičnin -garaže Občina je objavila javni razpis za prodajo nepremičnin (5 garaž) na področju k.o. Hrastnik. Razpis je bil objavljen v UVZ 3 (17.2.2006). Javni razpis z zbiranjem pisnih ponudb za prodajo nepremičnin Novi dom Občina je objavila javni razpis za prodajo nepremičnin (stanovanjska stavba in zemljišče) na področju k.o. Hrastnik. Razpis je bil objavljen v UVZ 3 (17.2.2006). Javni razpis z zbiranjem pisnih ponudb za prodajo nepremičnin obrtna cona ob Bobnu območje A Občina je objavila javni razpis za prodajo nepremičnin (stavbna zemljišča) na območju A obrtne cone Ob Bobnu. Razpis je bil objavljen v UVZ 3 (17. 2.2006). Sklep o soglasju k ceni socialno varstvene storitve »Pomoč družini na domu« in ceni dodatnih nalog Centra za socialno delo Objavljen je bil sklep, ki gaje sprejel občinski svet. Z njim so določili ceno programa neposredne socialne oskrbe, programa vodenja pomoči na domu ter prinašanja kosila uporabnikom. Sklep je bil objavljen v UVZ 3 (17. 2. 2006), nove cene so pričele veljati s 1.3.2006. Letni program športa v občini Hrastnik za leto 2006 Občinski svet je na seji 22. 12.2005 določil obseg in vrednost proračunskih sredstev za programe športa v skupni vrednosti 49 milijonov tolarjev. Na seji 16. 2. 2006 pa so svetniki sprejeli še letni program športa in v njem zapisali, katere športne programe v občini bodo podprli z občinskim denarjem. Program je bil objavljen v UVZ 3 (17.2.2006).__________ Javni razpis za dodelitev sredstev za izvajanje določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči v občinah Hrastnik, Trbovlje in Zagorje za leto 2006 Občina je objavila javni razpis za sofinanciranje nabave opreme društev, ki so vključena v sistem zaščite in reševanja na področju vodnih dejavnosti in delujejo na območju zasavskih občin. Razpis je bil objavljen v UVZ 4(8.3. 2006). Javni razpis z zbiranjem pisnih ponudb za prodajo nepremičnin Občina je objavila javni razpis za prodajo nepremičnin (stavbna zemljišča) na območju A obrtne cone Ob Bobnu. Razpis je bil objavljen v UVZ 5 (31. 3.2006). Odlok o razglasitvi cerkve sv. Jurija v Gorah nad Tiirjem za kulturni spomenik lokalnega pomena Z odlokom se za kulturni spomenik lokalnega pomena razglasi cerkev sv. Jurija v Gorah nad Turjem, ker ima zaradi kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, zgodovinskih in drugih lastnosti poseben pomen za občino Hrastnik. Odlok je objavljen v UVZ 5 (31. 3. 2006), veljati je pričel naslednji dan po objavi. Odlok o razglasitvi cerkve Matere božje v Dragi za kulturni spomenik lokalnega pomena Z odlokom se za kulturni spomenik lokalnega pomena razglasi cerkev Matere božje v Dragi, ker ima zaradi kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, zgodovinskih in drugih lastnosti poseben pomen za občino Hrastnik. Odlok je objavljen v UVZ 5 (31.3.2006), veljati je pričel naslednji dan po objavi. Odlok o razglasitvi cerkve sv. Jakoba na Dolu pri Hrastniku za kulturni spomenik lokalnega pomena Z odlokom se za kulturni spomenik lokalnega pomena razglasi cerkev sv. Jakoba na Dolu pri Hrastniku, ker ima zaradi kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, zgodovinskih in drugih lastnosti poseben pomen za občino Hrastnik. Odlok je objavljen v UVZ 5 (31. 3. 2006), veljati je pričel naslednji dan po objavi. Odlok o razglasitvi cerkve sv. Nikolaja v Podkraju pri Hrastniku za kulturni spomenik lokalnega pomena Z odlokom se za kulturni spomenik lokalnega pomena razglasi cerkev sv. Nikolaja v Podkraju pri Hrastniku, ker ima zaradi kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, zgodovinskih in drugih lastnosti poseben pomen za občino Hrastnik. Odlok je objavljen v UVZ 5 (31. 3. 2006), veljati je pričel naslednji dan po objavi. Odlok o razglasitvi cerkve sv. Štefana v Turju za kulturni spomenik lokalnega pomena Z odlokom se za kulturni spomenik lokalnega pomena razglasi cerkev sv. Štefana v Turju, ker ima zaradi kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, zgodovinskih in drugih lastnosti poseben pomen za občino Hrastnik. Odlok je objavljen v UVZ 5 (31.3.2006), veljati je pričel naslednji dan po objavi. Odlok o razglasitvi Vile de Seppi, Grajska pot 10, Hrastnik, za kulturni spomenik lokalnega pomena Z odlokom se za kulturni spomenik lokalnega pomena razglasi Vile de Seppi, Grajska pot 10, Hrastnik, ker ima zaradi kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, zgodovinskih in drugih lastnosti poseben pomen za občino Hrastnik. Odlok je objavljen v UVZ 5 (31. 3. 2006), veljati je pričel naslednji dan po objavi. Odlok o razglasitvi kamnitega stebrnega znamenja v naselju Brdce za kulturni spomenik lokalnega pomena Z odlokom se za kulturni spomenik lokalnega pomena razglasi kamnito stebrno znamenje v naselju Brdce, ker ima zaradi umetnostno zgodovinske in zgodovinske pričevalnosti poseben pomen za občino Hrastnik. Odlok je objavljen v UVZ 5 (31.3.2006), veljati je pričel naslednji dan po objavi. Odlok o razglasitvi Mlakarjevega stanovanja za kulturni spomenik lokalnega pomena Z odlokom se za kulturni spomenik lokalnega pomena razglasi Mlakarjevo stanovanje v Ulici prvoborcev 26, Hrastnik, ker ima zaradi svoje izvirnosti in historične pričevalnosti poseben pomen za občino Hrastnik. Odlok je objavljen v UVZ 5 (31.3.2006), veljati je pričel naslednji dan po objavi. Popravek odloka o razglasitvi Vile de Seppi, Grajska pot 10, Hrastnik, za kulturni spomenik lokalnega pomena V popravku je popravljena letnica pozidave vile (namesto napačne 1984 prava 1894). Popravek je objavljen v UVZ 7 (21.4. 2006), veljati je pričel naslednji dan po objavi. Sklep o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta za območje Log Novi Log V sklepu je zapisano, da se javno razgrne predlog sprememb in dopolnitev, ki gaje po naročilu občine izdelal Razvojni center Planiranje Celje. Sklep je objavljen v UVZ 7 (21.4.2004), veljati je pričel naslednji dan po objavi. Odlok o sprejetju zaključnega računa proračuna občine Hrastnik za leto 2005 Odlok zajema vse prihodke in odhodke iz bilance prihodkov in odhodkov občine Hrastnik, računa financiranja, računa finančnih terjatev in naložb ter bilanco stanja s pojasnili k izkazom in obrazložitvami. Odlok je objavljen v UVZ 7 (21.4.2006). Odlok o spremembah odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Hrastnik V odloku so določene lokalne ceste, zbirne mestne ali krajevne ceste, mestne ali krajevne ceste ter javne poti. Odlok je objavljen v UVZ 7 (21.4. 2004), veljati je pričel osmi dan po objavi. Pravilnik o oddaji občinskih službenih stanovanju v najem Pravilnik določa pogoje in merila za oddajo službenih stanovanj v najem, površinske normative, postopek oddaje in prenehanje najemnega razmerja. Pravilnik je objavljen v UVZ 7 (21.4.2006), veljati je pričel dan po objavi. Javni razpis z zbiranjem pisnih ponudb za prodajo nepremičnin v lasti občine Hrastnik, ki se nahajajo v območju A obrtne cone ob Bobnu Občina je objavila javni razpis za prodajo nepremičnin (stavbna zemljišča) na območju A obrtne cone Ob Bobnu. Razpis je bil objavljen v UVZ 8 (9. 5.2006). Popravek javnega razpisa za dodelitev sredstev za sofinanciranje določenih prireditev in nalog na področju turizma v občini Hrastnik za leto 2006 Popravek prinaša štiri novele razpisa. Popravki so objavljeni v UVZ 9(18.5. 2006), veljati so pričeli dan po objavi. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Hrastnik za leto 2006 Občinski svet občine Hrastnik je na 28. redni seji sprejel odlok o spremembah proračuna občine za leto 2006. Prihodki proračuna po spremembah znašajo 1,868 milijarde tolarjev, 1,16 milijarde tolarjev je tekočih prihodkov, 607 milijonov tolarjev pa odpade na transferne prihodke. Odlok je objavljen v UVZ 11 (9. 6. 2006), veljati je začel naslednji dan po objavi. Odlok o spremembah in dopolnitvah UN C2-C4 industrijske cone RRP Hrastnik in KOP Hrastnik Odlok določa spremembe ureditvenega načrta območja industrijske cone Rudnika rjavega premoga Hrastnik in KOP Hrastnik. Odlok je objavljen v UVZ 11 (9.6.2006), veljati je začel petnajsti dan po objavi. Odlok o spremembi meje območja naselja Hrastnik in naselja Brnica ter spremembi meje območja KS Steklarna in KS Dol pri Hrastniku Odlok je določil, da se del ozemlja katastrske občine Dol pri Hrastniku odcepi in priključi naselju Hrastnik. Odlok je objavljen v UVZ 11 (9. 6. 2006), veljati je začel osmi dan po objavi. Pravilnik o merilih za določanje podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju občine Hrastnik Pravilnik določa pogoje za določitev podaljšanega obratovalnega časa na kmetijah z gostinsko dejavnostjo, postopek za izdajo soglasja in pogoji za preklic soglasja. Pravilnik je objavljen v UVZ 11 (9. 6. 2006), veljati je začel naslednji dan po objavi. Pravilnik o osnovah in merilih za financiranje krajevnih skupnosti v občini Hrastnik Pravilnik določa način financiranja krajevnih skupnosti iz sredstev, ki so določena v proračunu občine za delovanje sveta KS in tekoče vzdrževanje javnih poti. Pravilnik je objavljen v UVZ 11 (9. 6. 2006), veljati je začel petnajsti dan po objavi. Sklep o ukinitvi javnega dobra Sklep določa, da se ukine status dobrine v splošni rabi na zemljišču v k.o. Hrastnik. Sklep je objavljen v UVZ 11 (9.6.2006), veljati je začel naslednji dan po objavi. Javni razpis z zbiranjem pisnih ponudb za prodajo nepremičnin Občina je objavila javni razpis za prodajo nepremičnin (poslovni prostori) v objektu na Cesti 1. maja 56. Razpis je objavljen v UVZ 11 (9.6.2006). Popravek javnega razpisa za dodelitev sredstev za sofinanciranje določenih prireditev in nalog na področju turizma v občini Hrastnik za leto 2006 Popravek prinaša povečanje sredstev (za 190.000 sit) za izobraževanje vodičev. Popravek je objavljen v UVZ 12(12.6. 2006), veljati je pričel dan po objavi. Javni razpis z zbiranjem pisnih ponudb za prodajo nepremičnin Občina je ponovno objavila javni razpis za prodajo nepremičnin (poslovni prostori) v objektu na Cesti 1. maja 56. Razpis je objavljen v UVZ 13 (22.6. 2006). Razpis rednih volitev v svete krajevnih skupnosti na območju občine Hrastnik Župan je razpisal redne volitve v svete KS za vseh 10 KS v nedeljo, 22. oktobra 2006. Razpis je objavljen v UVZ 17(11.8.2006). Pravila o plakatiranju v času volilne kampanje na območju občine Hrastnik S pravili je bilo določeno plakatiranje, ki se uporablja v času od 22. 9. do 20. 10.2006. Pravila so objavljena v UVZ 18(23.8.2006). Popravek razpisa rednih volitev v svete krajevnih skupnosti na območju občine Hrastnik V popravku je določen dan, s katerim začno teči roki za volilna opravila. Popravek je objavljen v UVZ 17 (23.8.2006).________________________ Drugi javni razpis za dodelitev sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Hrastnik za leto 2006 V razpisu so določene subvencije za ohranjanje in razvoj kmetijstva v višini 1,2 milijona tolarjev. Razpis je objavljen v UVZ 20 (7.9.2006). Odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve občine Hrastnik za poravnavo stroškov posledic toče 29.6.2006 V odloku določajo način in višino (8,3 milijona tolarjev) uporabe sredstev proračunske rezerve za poplačilo intervencij in najnujnejše sanacije razmer po poletni toči. Odlok je objavljen v UVZ 21 (19. 9. 2006), veljati je pričel takoj. Pravilnik o sofinanciranju humanitarnih dejavnosti in drugih dejavnosti v občini Hrastnik - čistopis V pravilniku so zapisana merila in kriteriji ter postopek za pridobivanje sredstev pri izvajanju humanitarnih dejavnosti in drugih dejavnosti, ki jih ne urejajo drugi občinski predpisi. Pravilnik je objavljen v UVZ 21 (19. 9. 2006), veljati je pričel dan po objavi. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sofinanciranju humanitarnih dejavnosti in drugih dejavnosti v občini Hrastnik V aktu so zapisane drobne spremembe v pravilniku. Objavljen je v UVZ 21 (19.9.2006), veljati je pričel dan po objavi. Cenik daljinskega ogrevanja Toplarna Hrastnik je objavila cenik daljinskega ogrevanja. Cenik je objavljen v UVZ 21(19.9.2006), cene so pričele veljati 1.9.2006. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih občine Hrastnik V odloku je določeno, da stanovanjski objekt Pod Javorjem 2 pripada prostorski enoti S 26 Dol - Javorje. Odlok je objavljen v UVZ 24 (23. K). 2006), veljati je pričel petnajsti dan po objavi. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu za območje Korbarjev hrib v Hrastniku. V odloku je določeno, da so v stanovanjsko poslovnem delu na zahodni strani zazidalnega območja dopustne rekonstrukcije in spremembe na- membnosti obstoječih objektov. Odlok je objavljen v UVZ 24 (23. 10. 2006), veljati je pričel petnajsti dan po objavi. Poročilo občinske volilne komisije o izidu glasovanja za župana na volitvah Objavljeno je poročilo o delu občinske volilne komisije pri ugotavljanju izida glasovanja za župana občine Hrastnik. Poročilo je objavljeno v UVZ 25 (6.11.2006). Poročilo občinske volilne komisije o izidu glasovanja za člane občinskega sveta Objavljeno je poročilo o delu občinske volilne komisije pri ugotavljanju izida glasovanja za člane občinskega sveta. Poročilo je objavljeno v UVZ 25 (6.11.2006). Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svete krajevnih skupnosti Objavljeno je poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svete krajevnih skupnosti v občini Hrastnik. Poročilo je objavljeno v UVZ 25 (6. 11.2006). Popravek poročila občinske volilne komisije o izidu volitev v svete krajevnih skupnosti Objavljen je popravek poročila o izidu volitev za krajevno skupnost Krnice Šavna Peč. Popravek je objavljen v UVZ 26 (17. 11.2006). Ugotovitveni sklep o potrditvi mandatov članov občinskega sveta Objavljen je ugotovitveni sklep o potrditvi mandatov 20 članom, ki so bili izvoljeni na volitvah za občinski svet Občine Hrastnik 22. 10.2006. Sklep je objavljen v UVZ 26(17.11.2006), veljati je pričel takoj po objavi. Ugotovitveni sklep, daje župan nastopil svoj mandat Objavljen je ugotovitveni sklep občinskega sveta, da zoper ugoto-vitev občinske volilne komisije o izvolitvi Mirana Jeriča za župana, ni bila podana nobena pritožba in novoizvoljeni župan nastopa mandat. Sklep je objavljen v UVZ 26(17.11.2006), veljati je pričel takoj bo objavi. Cenik daljinskega ogrevanja Toplarna Hrastnik je v skladu z 97. členom Energetskega zakona objavila cenik daljinskega ogrevanja. Cenik je objavljen v UVZ 26(17. 11.2006). Matjaž Kirn, Golobčka v dvoje DECEMBER 200S Sofra iz Savne Peči 1. december - Osrednji dogodek, s katerim so se Hrastničani spomnili 120. obletnice rojstva rojaka Antona Sovreta, je bila projekcija televizijskega dokumentarca z naslovom Sofra iz Savne Peči. Avtorica dokumentarca je Boža Herek, material je posnel Bojan Herek, dokumentarec pa je nastal v produkciji TV Krpan Laško. Sovre je predstavljen skozi vsa življenjska obdobja (reja pri dedu v Savni Peči, šolsko obdobje, vojaščina, ptujska leta, obdobje do druge vojne in po- n BI S iBi vojno življenje v Ljubljani). O Sov-retu v filmu pripovedujejo profesorji dr. Kajetan Gantar, dr. Erika Mihevc Gabrovec, dr. Matjaž Babič, dr. Mitja Bartenjev, dr. Alojz Rebula in Sovretov nečak, akademski slikar Savo Sovre. O imenitnem učenjaku so se razgovorili še Šavnčani, ki so povedali tudi, kako ohranjajo njegov spomin. Pred projekcijo sta spregovorila hrastniški župan Miran Jerič in profesor na Oddelku klasične filologije na Filozofski fakulteti dr. Matjaž Babič. Biografska razstava o Sovreta 1. december - V knjižnici Antona Sovreta so pripravili tudi biografsko razstavo o velikem Hrastničanu, po katerem nosi knjižnica ime. Razstavili so njegova dela, prevode, članke o njem in slikovno gradivo. Knjižnica je v jubilejnem letu obogatila svojo zbirko Sovretovih del, ob jubileju je imela kar dve tretjini monografij, ki so bile vnesene v Cobis. Material za razstavo sta zbrala direktorica knjižnice Marija Vu-četič in Boštjan Mur. Razstava v knjižnici je bila svojevrsten presek dela velikega slovenskega prevajalca in humanista, klasičnega filologa, ki mu po smrti Slovenci posvečajo več pozornosti, kot za časa življenja. Čistilna naprava 1. december - V Termoelektrarni Trbovlje so uradno predali namenu novo čistilno napravo na 125 mega-vatnem bloku tamkajšnje termoelektrarne. Zasavje seje s tem rešilo onesnaženja okrog 30 tisoč ton žveplovega dioksida na leto. Naložba je bila vredna 18 milijonov evrov. Po dolgih desetletjih onesnaženja je bil to pravzaprav eden največjih praznikov za Zasavje, pa je šel mimo precej neopaženo. Tudi Hrastnik je bil zaradi velikega onesnaževanja precej prizadet. Dokler ni bil zgrajen nov dimnik, so posledice starega Paukerja čutili predvsem v dolini Save, v Savni Peči in Krnicah, kasneje pa na celotnem področju občine, še posebej na Kovku. Čistilna naprava je prinesla precejšnje olajšanje. Zal, nekaj desetletij prepozno. Rahel potres 1. december - Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so ob 1:52 uri zabeležili zmeren potresni sunek III do IV stopnje po evropski potresni lestvici. Žarišče potresa je bilo v okolici Trbovelj, čutili pa so ga prebivalci celotnega Zasavja. Kajakaš leta 2. december - V Hrastniku so pripravili prireditev Kajakaš leta, na kateri je Kajakaška zveza Slovenije za kajakaša leta razglasila Hrastničana Petra Kauzerja. Zbrane je pozdravil hrastniški župan Miran Jerič, v imenu KZS pa je nagrajencem čestital podpredsednik KZS Bojan Žmavc, ki je še posebej poudaril velike uspehe Petra Kauzerja in pohvalil zasavske navijače, ki so izjemno lepo vzdušje pripravili na evropskem prvenstvu v Tacnu. Poleg Kauzerja so prejeli denarne nagrade za uspehe v letu 2005 še Nina Mozetič, Jernej Župančič Regent, Špela Ponomarenko, Andrej Nolimal in Dejan Kralj. Prireditev je vodil Tomaž Langerholz, s svojim nastopom sojo polepšale pevke seksteta Corona, za domiselno sceno pa je poskrbel Boris Volaj. Štipendisti prvič 2. december - Župan občine Hrastnik Miran Jerič in predsednica Odbora za vzgojo, izobraževanje, kulturo in šport Ljudmila Deželak sta sprejela nove štipendiste in jim zaželela uspešno šolanje. Občina je podelila za to šolsko leto 31 štipendij za študente z nižjim socialnim statusom in eno štipendijo za poklicno izobraževanje. Štipendisti drugič 2. december - Na Regionalnem centru za razvoj v Zagorju so se sestali z zasavskimi študenti, ki prejemajo štipendijo RCR. V letu 2005 so na novo podelili 40 štipendij. Štipendisti v času študija tesno sodelujejo s centrom (tečaji, usmerjanje seminarskega, raziskovalnega in diplomskega dela). Na sestanku so jim predstavniki RCR predstavili projekte, ki tečejo v okviru centra (Europa direct, Mat kultra...), spoznali pa so tudi podjetniške načrte, možnosti sodelovanja in pomoči pri uresničevanju podjetniških načrtov (garancijske sheme, podjetniški inkubator, svetovanja, usposabljanja). Rokometaši 2. december - Člani RK Dol TKI Hrastnik so se zbrali na rednem letnem občnem zboru. Predsednik kluba Janez Kranerje poudaril, da je bilo iztekajoče leto več kot uspešno, saj sta dve pionirski ekipi osvojili 2. mesto v državnem tekmovanju, člani pa so se uvrstili na 4. mesto v 1. B SRL. Trije igralci dolske ekipe so sodelovali v državnih reprezentancah. Kranerja so člani ponovno izvolili za predsednika predsedstva kluba, za predsednika IO pa so izvolili Marjana Bremeca. Šahisti 2. december - Na področnem šahovskem tekmovanju v Trbovljah so se odlično odrezali tudi učenci OŠ Hrastnik. Med 29 tekmovalci je Marko Jurišič zmagal, Martina Jurišič in Monika Lukič pa sta dosegli v svoji starostni kategoriji drugi mesti. Razstava 3. december - Zveza kulturnih društev Hrastnik in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Trbovlje sta pripravila območno razstavo odraslih likovnikov Zasavja. Dela likovnikov so razstavili v galeriji Delavskega doma Hrastnik. Namizni tenis 3. december - Na medregijskem namiznoteniškem turnirju v Logatcu je v konkurenci 170 otrok iz različnih slovenskih regij Tamara Pavčnik med učenkami 1. do 3. raz- reda suvereno zmagala. Odlično se je odrezal tudi njen vrstnik Luka Selan, ki je osvojil 3. mesto. Uspešno so nastopili tudi drugi Hrastničani: Darko Jorgič, Natan Urh, Tilen Drnovšek, Matic Kolar, Dino Hanku-šič in Barbara Selan. Zlatoporočenca 3. december - Na občini Hrastnik sta si po petdesetih letih ponovno zvestobo obljubila Silvestra in Janez Juršak iz Novega Loga v Hrastniku. Zakonsko zvezo sta sklenila pred 50 leti v Hrastniku. Janez je pokojnino zaslužil na Rudniku, kjer je opravljal tudi mnogo odgovornih funkcij. Ljudmila je mladost preživela v Prekmurju, po nekaj letih dela v steklarni in rudniku pa je ostala doma in skrbela za družino. Sin Janez in hčerka Metka sta ju razveselila že z vnukom in vnukinjami, pa tudi rojstva pravnukinj sta se zlatoporočenca že veselila. Zloženka 5. december - Občina Hrastnik je izdala zloženko s pregledom novoletnih prireditev. V njej so zapisali vse, kar se bo zanimivega dogajalo ob koncu leta na vseh koncih občine. Zloženka pa je prinesla tudi pismo župana Mirana Jeriča, ki je bil ob koncu leta zadovoljen zaradi dosežkov v iztekajočem se letu, kije med drugim prineslo novo tovarno (steklarna). Občanom je zaželel, da bi izkoristili v novem letu svoje priložnosti ter jih povabil na novoletne prireditve. Vandali razbili vrtec 5. december - Vandali so na bivšem vrtcu Čenča v KS Steklarna razbili skoraj vse, kar se da razbiti. Po zaprtju vrtca j e stavba samevala neprimerno zaščitena in čakala na konec denacionalizacijskih postopkov. Nočni obiskovalci so razbili okna, vdrli vhodna vrata odprta, v prostorih pa napravili pravo razdejanje. Denacionalizacijski postopek seje vlekel že dobrih 10 let, vrtec j e občina zaprla in stavba seje znašla na milost in nemilost nepovabljenim obiskovalcem. Občina je v naslednjih tednih stavbo le zaščitila z rešetkami. 30 let Sožitja 7. december - »Vzemimo ljudi take, kakršni so, ne pa take, kakršni bi morali biti,« so zapisali Schubertovo misel kot vodilo praznovanja 30 letnice društva Sožitje Hrastnik prizadevni člani društva. Praznovanje so pričeli že v novembru z razstavo in predstavitvijo dela društva v tridesetih letih v galeriji delavskega doma Hrastnik. Člani društva so pripravili še kulturni program, na dobrodelnem koncertu v delavskem domu pa je navdušil kantavtor Adi Smolar. V decembru pa so se člani dobili v prostorih OŠ Vitka Pavliča na ustvarjalnih delavnicah, kjer so kuhali, likovno ustvarjali in se igrali na računalnikih. Seveda tudi ta december ni minil brez novoletnega srečanja članov društva v poslovno stanovanjskem objektu. Za podaljšanje 7. december - Župan občine Hrastnik Miran Jerič je povabil predstavnike hrastniških političnih strank na pogovor o spremembah Zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje - Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije. Podobno so se sestali tudi v Trbovljah. V obeh občinah so podprli podaljšanje zapiranja, zagotavljanje prednosti pri izvajanju prestrukturiranja za občini Hrastnik in Trbovlje, vključitvi ekološke sanacija rudnika Sitarje-vec v Litiji in dali podporo dotedanjemu poslovodstvu RTH. V Hrastniku so stališča podprle stranke LDS, SD, SNS, SLS, SDS, NSD in Desus, v Trbovljah pa večina delujočih strank. Razstava fotografov 8. december - V galeriji Delavskega doma v Hrastniku seje 12 članov Foto kluba Hrastnik predstavilo s skupinsko razstavo proste teme. Razstavljali so: Goran Beširevič, Jernej Biderman, Andrej Zdovc, Matej Kurent, Matevž Kostanjšek, Urša Prosenc, Matjaž Kirn, Tomaž Gnus, Lucija Senčar, Simon Tan-šek, Vinko Žagar in Matej Ocepek. Fotografije niso bile tematsko izbrane, zato je obiskovalce pritegnila raznolikost motivov. Predsednik Foto kluba Vinko Žagarje na otvoritvi, ki sojo popestrili gojenci Glasbene šole Hrastnik, dejal, daje razstava zaključek uspešnega fotografskega leta 2005. Prenova trgovine 8. december - V Hrastniku v naselju Aleša Kaple je trgovska veriga Mercator svečano odprla prenovljeno prodajalno M Center gradnje. Trgovino so povsem prenovili, posodobili in vnesli vanjo Mercatorjeve standarde. Hrastničani so dobili sodobno opremljeno in založeno trgovino z gradbenim materialom. Voščilnice v knjižnici 8. December - V Knjižnici Antona Sovreta so pripravili ustvarjalno delavnico, ki jo je vodila Minka Ri-zvič. Okrog 30 mladih udeležen-cev seje lotilo izdelovanja voščilnic iz papirja, ki sojih kombinirali s starimi voščilnicami, prepletali z nitmi in vezenjem. Dimniški požar 8. december - V Krnicah so se v stanovanjski hiši v dimniku vžgale saje. Gasilci PGD Hrastnik - mesto so požar hitro lokalizirali in pogasili. Srečanje invalidov 9. december - Člani Društva invalidov so s prednovoletnim srečanjem počastili svetovni dan invalidov. Prireditve seje udeležilo 160 invalidov, udeležbo so omogočili tudi težjim. Udeležence je pozdravil župan Miran Jerič, srečanje pa so popes- trili učenci Glasbene šole Hrastnik. Za zabavo je poskrbel duo Modri val. Najmlajši za najstarejše 9. december - Stanovalce Doma starejših Hrastnik so s prisrčnim nastopom razveselili otroci hrast-niškega vrtca. V domu pa so decembra pripravili še vrsto prireditev: pričeli so s pričakovanjem Miklavža v skupinah za samopomoč, z učenci iz krožka Rdečega križa OŠ Hrastnik in Dol so okrasili prostore, pripravili so novoletni kviz s predstavniki društev upokojencev Hrastnik in Dol, organizirali so praznično tombolo in druženja z dijaki prostovoljci in svojci. Karitas Hrastnik je pripravil Božično mašo, Rdeči križ Hrastnik pa prireditev z obdaritvijo. Pevski zbor stanovalk in stanovalcev je organiziral koledovanje in zapel stanovalcem po sobah na negovalnem oddelku. Ob koncu leta so pripravili še novoletno praznovanje, na katerega smo povabili stanovalce in svojce. Dijaška sekcija 9. December - Dijaška sekcija Šohta je obiskala Dijaško organizacijo Slovenije v Ljubljani, kjer so se pogovorili o delu z predsednikom DOS Jernejem Štromajerjem ter predsednikom ŠOS Mihom Ulčarjem. Tretjega decembra pa so Šoh-tovci sodelovali na skupščini zveze ŠKIS. Predsednik Šohta Marko Funkl je bil izvoljen v nadzorni odbor zveze. Decembra je pričel delovati tudi info telefon Šohta. Zbor obrtnikov 10. December - Območna obrtna zbornica Hrastnik je pripravila tradicionalni prednovoletni zbor obrtnikov v restavraciji Milena na Dolu. Predsednik zbornice Borut Slanšek je podal kratko oceno iztekajočega se leta, za zabavni program pa je poskrbel duo Vedrina in humorist Geza. Čašica kave 11. december - Člani dramske sekcije Svobode Dol pri Hrastniku so v kulturnem domu na Dolu odi-grali predstavo Čašica kave. Pomoč 12. december - Rdeči križ Hrastnik je omogočil enotedensko letovanje na Debelem Rtiču trem socialno ogroženim starostnikom. Na Debelem Rtiču so konec decembra leto- vali tudi štirje otroci iz socialno ogroženih družin. Na morju so preživeli lepe novoletne praznike z zanimivim silvestrovanjem. V decembru so predvsem mladi člani RK osveščali vrstnike o pomenu in nevarnostih aidsa (zloženke, plakati, risbice, rdeče pentlje). Ceste... 12. december - Občina Hrastnik je v letu 2005 za posodobitev krajevnih in lokalnih cest namenila več kot 30 milijonov tolarjev, za ureditev pločnikov 2,3 milijona tolarjev, za javno razsvetljavo 13,6 milijona tolarjev, za ureditev igrišč in večnamenskih prostorov pa 8,8 milijona tolarjev. Koncert 13. december - Glasbena šola Hrastnik je tudi v tem decembru zaključila leto z zanimivim Božično novoletnim koncertom v Delavskem domu v Hrastniku, ki gaje voditelj koncerta in scenarist Dejan Debelak poimenoval z Zimsko pravljico. V njej so nastopili učenci šole, do plesalk do instrumentalistov. Vrhunec koncerta pa je bil nastop simfoničnega orkestra pod vodstvom Maje Lebar Kotar, ki so med drugim zaigrali The Cristmas Song in Sveto noč. Dobrodelni koncert 14. december - V dvorani Dolanka na Dolu sta ŽPZ Svoboda Dol skupaj s podružnično šolo Dol pri Hrastniku pripravila dobrodelni koncert, ki si gaje ogledalo precej obiskovalcev. Še posebej zanimiv je bil nastop dolskih pevk, ki so se predstavile z novo dirigentko Karmen Lindič. Nastopili so še Mladinski zbor OŠ Dol (pevovod-kinja Alenka Razpotnik), violinistki Ingrid Marolt in Rozalija Grešak, člani dramske skupine Svobode Dol, harmonikarja Rok Milinovič in Anže Rovšek, plesni skupini RK Dol TKI Hrastnik (Miške in Zverinice) in Bojan Frangeš. Učenci so v preddverju Dolanke prodajali tudi svoje izdelke. Skupno so s prireditvijo zbrali dober milijon tolarjev, ki so ga namenili otrokom iz socialno ogroženih družin. Iran 15. december - Igor Klasnja je obiskovalce Knjižnice Antona Sovreta popeljal v Iran. Pripovedoval jim je o Teheranu in nekaterih večjih mestih, pa o nomadih, ki živijo v hribovitem svetu te velike Azijske države. Flip 15. december - Za osnovnošolce je Občinska zveza prijateljev mladine Hrastnik pripravila ta dan nastop odlične akrobatske skupine Flip iz Pirana. O reformah 16. december - V študentskem klubu Šoht v Hrastniku so pripravili okroglo mizo o posledicah vladne reforme na študentski živelj z vladno željo po uvajanju šolnin, ukinitvi bonov itn. Glavni debater na mizi (ne dobesedno) je bil predsednik Študentske organizacije Slovenije Miha Ulčar. Diabetiki 16. december - Leto 2005 so člani Društva diabetikov zaključili zadovoljni, saj je bilo za njimi leto pestrih dejavnosti. Pripravljali so mesečne delavnice, meritve krvnega sladkorja, posojali so glukometre, se odpravljali na redne pohode z merjenjem krvnega sladkorja. Poleti seje 35 članov udeležilo okrevanja v Biogradu na moru. Srečanje na prostem 17. december - Veseli december so počastili tudi člani Turističnega društva Hrastnik, ki so ta dan pred delavskim domom za Hrastničane pripravili pestro pogostitev ter mala presenečenja v obliki zimzelenih šopkov (omela, brinje). Na prireditvi so sodelovali tudi člani Konje-rejskega društva Hrastnik s svojimi konji, njihova posebnost je bila predstavitev posebne pasme malih konj. Božični steklar ji 18. december - Na Božično novoletnem koncertu Steklarske godbe Hrastnik so se godbeniki pod vodstvom dirigenta Jožeta Rusa predstavili v lepi luči. Odigrali so zanimiv repertoar tujih in domačih skladb. Koncert sta popestrila pevca Martina Prevejšek in Matjaž Prevej-šek, ki sta ob spremljavi godbe zapela tudi nekaj slovenskih zimzelenih popevk. Kot pevec seje predstavil tudi Jernej Bevk. Ob koncu so godbeniki navdušili še z Radetz-kym maršem, ki so ga z ljubkim nastopom popestrile mažorete KUD TRG (mentorica Nataša Rus Gane). Na prireditvi so podelili društvena priznanja članov. Zlati krožnik za več kot 40 let delovanja so prejeli Jože Grum, Edo Germad-nik, Rado Kališnik, Anton Lipar, Franc Drolc, Jože Rugelj, Erih Seni-čar, Leon Zibert in Jože Leskovšek, srebrno plaketo za 20 let delovanja Polona Kos Vidmar, bronaste za deset let dela pa Regina Doberšek, Ervin Meterc, Martin Tušek in Roman Tomšič. Gospodarstveniki 19. december - V podjetju Eti na Izlakah so se sestali člani Upravnega odbora GZS, območne zbornice Zasavja. Spregovorili so o projektu Pospeševanje inovacijske dejavnosti v Zasavju in možnostih poslovnega sodelovanja gospodarstva zasavske regije in gospodarstva Srbije in Črne gore. Predstavili sojih direktor predstavništva GZS Beograd Dmi-tar Polovina, veleposlanik SČG v Sloveniji dr. Ranko Milinkovič in Matej Rogelj iz GZS. Dedek Mraz prihaja I 19. december - V dvorani Delavskega doma v Hrastniku so pripravili tri lutkovne predstave za najmlajše prebivalce mesta. Seveda ni pozabil priti na srečanje tudi Dedek Mraz, ki ni prišel brez daril za predšolske otroke. Dedku Mrazu so pri nakupu in izpeljavi pogostitve pomagali aktivisti Občinske zveze društev prijateljev mladine Hrastnik. Dedek Mraz prihaja II 20. december - V kulturni dvorani na Dolu se je ob prihodu dedka Mraza predstavila dramska skupina OŠ Dol (mentorica Nataša Kreže) s kratko igrico Dedek Mraz prihaja. Dolski osnovnošolci so v začetku meseca pripravili še božično novoletne delavnice, se udeležili nekaj rokometnih tekmovanj, obiskal jih je dedek Mraz, mladinski šolski pevski zbor je nastopi na prireditve za starostnike v Hrastniku, ogledali so si tudi filmsko predstavo (Kako se izogniti Božiču?), sodelovali pa so tudi v aktivnostih matične OS. Ceroz in Šmartno 20. december - Za vstop v Ceroz je zaprosila občina Šmartno, ki se Ce-rozu ni hotela priključiti ob ustanovitvi. Postopek za sprejem je zapleten, saj bo treba spremeniti družbeno in medobčinsko pogodbo, za vstop pa bodo morale biti vse občine. Hrastniški regijski center za ravnanje z odpadki Ceroz j e v prvem letu delovanja pokazal, daje eden redkih uspešnih regijskih projektov. Z zgraditvijo centra v Uničnem so si zasavske občine (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litija in Radeče) zagotovile najcenejše odlaganje smeti v Sloveniji. Z regijskim odlagališčem je prvo leto upravljalo osem zaposlenih. Mesečno so odložili na odlagališču okrog 1600 ton odpadkov, za tono odloženega materiala pa občine plačujejo manj kot 11 tisoč tolarjev. Pevci z gosti 20. december - Tradicionalni Božično novoletni koncert so v Športni dvorani v Hrastniku pripravili tudi člani Moškega pevskega zbora Svoboda Hrastnik pod vodstvom dirigentke Mateje Škorja. Pevci so peli božično novoletne pesmi, predstavili so se z izborom ljudskih in umetnih pesmi. Na koncertu so se pevci še enkrat poslovili od dolgoletnega zborovodje Vanja Tomca, ki seje preselil v bližino Ljubljane. Koncert so popestrili gostje prireditve: Jože Buden, Agnes Kumlanc, Tjaša in Nataša Tomc, Amela Agič ter oktet Vrelec iz Rimskih Toplic. Tiskovka v RCR 21. december - Na tiskovni konferenci Regionalnega centra za razvoj je direktor Tomo Garantini povedal, daje Zasavje izkoristilo 96 odstotkov sredstev iz državnih pomoči. Opozoril je, daje Zasavje od leta 2001 prejelo za vse tri ukrepe zasavskega zakona 2,5 milijarde tolarjev. Garantini je spregovoril tudi o ideji, da bi izvajanje zasavskega zakona podaljšali, sklep o tem je že sprejel programski odbor RCR. Najstarejši Hrastničani 21. december - Rdeči križ Hrastnik je pripravil novoletno srečanje starostnikov nad 70 let. To leto je bilo občank in občanov Hrastnika, ki so bili stari nad 70 let, že krepko nad tisoč. Zato je bila Športna dvorana nabito polna. Rdeči Križ jim je pripravil prijeten program (Folklorna skupina iz Trbovelj, Mladinski pevski zbor OŠ Dol, Otroški trio OŠ Dol, ŽPZ Svobode Dol, MoPZ Svobode Hrastnik, Jože Buden in Anže Rovšek), pogostitev, za zabavo pa je poskrbel ansambel Dori. RK Hrastnik so pri pripravi srečanja pomagali Občina Hrastnik in nekatera podjetja in društva v Hrastniku. Dan prej so aktivisti Rdečega križa sodelovali tudi na novoletnem srečanju oskrbovancev Doma starejših v Hrastniku, ki sojih tudi obdarili. Tabuji v decembru 21. December - Učenci hrastniške osnovne šole so v šolskem parlamentu razpravljali o tabujih. Sicer pa so decembra izkoristili dni ne le za učenje, ampak tudi za zabavo. Tako so si ogledali nastop skupine Flip iz Pirana (predstavo je »prispevalo« Društvo prijateljev mladine), ogledali so si filmsko predstavo, podjetje Lafarge cement pa je četrtošolce, ki so prispevali najboljša likovna dela za njihov koledar, nagradilo. Učenci, ki sodelujejo v dramsko - lutkovnem krožku OŠ Hrastnik (mentorici sta Herta Erman in Dragica Pasičnjek) so pripravili predstavo Sneguljčica, ki so si jo učenci ogledali z navdušenjem. Starši devetošolcev pa so si ogledali predstavitev zasavskih in celjskih srednjih šol. Projekt predstavitve že vrsto let uspešno vodi socialna delavka Andreja Peterlin. Seja sveta 22. december - Na dnevnem redu zadnje seje Občinskega sveta Hrastnik v letu 2005 je bilo le 8 točk, zato je bila seja končana v dobri uri. Pomembnejši točki sta bili sprejem proračuna za leto 2006 ter sprejem dokumentov za pridobitev listine Občina po meri invalidov. V proračunu so se tako prihodki kot odhodki v primerjavi s prvo obravnavo povišali za dobrih 58 milijonov tolarjev. Več denarja so namreč pričakovali od koncesij za rudarjenje in obratovanje HE Vrhovo. Občina je v letu 2006 načrtovala prodajo zemljišča v Obrtni coni ob Bobnu (območje A) vsaj za 34 milijonov tolarjev. Okrog 20 milijonov več, kot so načrtovali v prvem predlogu proračuna, so načrtovali tudi od zakupa proste kabelske kanalizacije v OIC Podkraj. Na odhodkovni strani so nekatere postavke povečali tudi na predlog posameznih svetnikov ob prvi obravnavi. Na predlog Sama Krežeta so več denarja namenili za subvencije v malem gospodarstvu, na predlog Alojza Čebina pa za subvencije v kmetijstvu. Povečali so še odhodke zaradi nakupa stanovanj in izvajanja javnih del. Naj višje povišanje na odhodkovni strani (44 milijonov sit) pa je bilo na postavki urejanje obrtno industrijske cone Podkraj. Načrtovali so namreč celovito ureditev naselja med ureditev ceste, parkirišča in otroškega igrišča. V uvodu v sejo so svetniki potrdili mandat nadomestni svetnici iz vrst LDS. Avgusta Fišnarja, ki je odsto- pil zaradi načelnih razlogov, je v svetu zamenjala Ksenija Jakopič. Svetniki so spremenili tudi odlok o zagotavljanju sredstev za varstvo okolja. S tem so omogočili, da bo Termoelektrarna Trbovlje še naprej plačevala takso za varstvo okolja iz naslova porabljenega energetskega premoga v enaki višini (40 milijonov tolarjev), kot doslej, klub temu, da se bo količina odloženega elek-trofilterskega pepela zmanjšala za več kot polovico, so povedali v obrazložitvi. Hrastniški občinski svet je sprejel ceno razvojnega oddelka v Vrtcu Hrastnik in sklep, da za izvajanje zdravstvene službe v dolski ambulanti razpišejo koncesijo. Odločili so se še, da bodo koncesionarju ponudili nekaj bonitet (brezplačna uporaba poslovnega prostora, pomoč pri reševanju stanovanjskega problema, pomoč pri nakupu dela potrebne opreme). Spremenili so še pravilnik o sofinanciranju humanitarnih dejavnosti, se strinjali, da odpišejo neizterljive terjatve najemnin poslovnih prostorov ter opravili nekaj premoženjskih zadev. Tiskovna konferenca 22. december - Občinsko vodstvo je pripravilo novinarsko konferenco, na kateri je župan Miran Jerič povedal, za katere projekte bodo v letu 2006 porabili občinski denar. Napo- vedal je pričetek fizične izgradnje novega križišča pri Riklovem mostu, ki bo vredno kar milijardo tolarjev. Seveda to ne bo edina naložba v ceste, je še dodal. Konec leta 2005 je napovedal še rekonstrukcijo lokalne ceste do Radeč po desnem bregu Save in modernizacijo večih drugih cestnih odsekov. Zahtevna naložba bo tudi gradnja čistilne naprave, ki so sejo v Hrastniku lotevali tudi z evropskih denarjem. Z letom 2005 je bil župan zadovoljen, saj so v Hrastniku zgradili novo šolsko kuhinjo, nove učilnice v o-snovni šoli, modernizirali 10 cestnih odsekov, zgradili industrijsko cono v Podkraju, pričeli z gradnjo nove steklarne. Župan seje novinarjem zahvalil za korektno sodelovanje v letu 2005 in jim zaželel dobro delo v novem. Perkmandeljc 22. december - O malem škratu Perkmandeljcu je otrokom v Knjižnici Antona Sovreta pripovedovala pravljičarka Darinka Kobal. Razstava portretov 23. december - V galeriji Delavskega doma v Hrastniku so pripravili člani foto sekcije KUD Svoboda Dol pri Hrastniku, ki jo vodi Branko Klančar, zanimivo razstavo, že drugič v letu dni v tej galeriji. Prvič so se predstavili predvsem s pokrajinami, tokrat so se ukvarjali predvsem s človeškimi figurami, umeščenimi v različne prostore in portretom. Razstavljali so Blanka Savšek, Jure Gašparut, Matjaž Tau-zes, Ljoba Klanče, Bogdan Bider-man, Dušan Drnovšek, Pavel Savšek, Drago Gašparut in Branko Klančar. Zlata poroka 24. december - Božični večerje v življenju Amalije in Franca Bom-beka iz Hrastnika prav poseben praznik. Pred 50 leti sta se takrat 21-let-na Hrastničanka in leto starejši Ptujčan namreč vzela. Svojo 50-letno skupno življenje sta potrdila, ko sta se v družbi svojih prič, sinov Fran-cija in Aleša, spet postavila pred matičarja, hrastniškega župana Mirana Jeriča. Novoletni žur 26. december - Osrednja prednovoletna prireditev v Hrastniku je običajno na praznični dan, na dan samostojnosti in enotnosti. Tudi to leto ni bilo nič drugače. Popoldan so v telovadnici OŠ Hrastnik in pred njo uživali otroci na novoletnem živ žavu. Lutkar Cveto Severje pripravil lutkovno predstavo Janko in Metka, sledil je Gogi show, pa čarovnije s čarovnikom Davidom in glasbeno animacijska predstava Mojca in Kaličopko. Po ognjenem showu in ognjemetu pa so Hrastničani napolnili Športno dvorano na Logu, kjer sojih pozno v noč zabavali Čuki. Božični koncert 26. december - V cerkvi sv. Jakoba na Dolu so pripravili pevci Mešanega pevskega zbora sv. Jakoba z Dola pod vodstvom Gašperja Hafnerja že deseti, jubilejni božični koncert. Pevce je med drugim spremljal tudi kitarist Markos Estanislao Mehle, slovenski Argentinec, ki študira v Ljubljani. Poleg domicilnega zbora so božične pesmi peli tudi članice Ženskega pevskega zbora Svobode Dol (zborovodkinja Karmen Lindič) in mladinski zborček iz Turja pod vodstvom Mirana Zorenča. Prireditev je povezovala Lidija Jakopič, scenarij pa pripravila Minka Babič. Žegnanje 26. december - Nekaj članov Društva konjerejcev Hrastnik seje udeležilo žegnanja konj in konjerejcev na sv. Katarini v Čečah. S tem so vrnili obisk Konjeniškemu klubu Ret-je. Nekaj članov je odšlo na žegnan-je konj v Laškem. Go go 27. december - Člani Šohta so pripravili v Športni dvorani na Logu v Hrastniku veliki prednovoletni rock koncert s skupinami Zaklonišče prepeva, Bohem in BFU. Udeležence so zabavale tudi go go plesalke skupine No limit. povedal, da končujejo leta 2005 uspešno tako v proizvodnem kot zapiralnem delu. Proizvodnja premoga je bila višja od načrtovane, opravili pa so tudi vsa načrtovana dela pri zapiranju rudnikov v jamah, le pri ekološki in prostorski sanaciji so nekoliko zaostali za načrti. V letu 2005 so zmanjšali število zaposlenih za 59 ljudi. Odprodali so Kamnolom Borovnik, ostalih hčerinskih firm pa ne, čeprav so to skupaj z vlado, lastnica RTH je država, to načrtovali. Klinc jih je gledal 28. december - Salve smeha je povzročil harmonikar, ki večkrat v šali pravi: »Klinc vas gleda«. Dobesedno. Miro Klinc je tokrat kot humorist Klobasekov Pepi popestril novoletni koncert hrastniške Rudarske godbe. Godbeniki so pod vodstvom dirigenta Jožeta Baniča pripravili zanimiv program popularne glasbe, pisane za pihalne orkestre. Poleg klasičnih božičnih viž so zaigrali še priredbe uspešnic ansambla Abba, Franka Sinatre in druge skladbe ter s svojim igranjem polepšali večer obiskovalcem koncerta v Športni dvorani Hrastnik. Koncert so zaključili z Avseniki. Pod jelko in filmi 29. december - Knjižničarke Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik so pripravile družabni večer ob novoletni jelki za otroke in odrasle. V zadnjih decembrskih dneh so v Hrastniku in na Dolu pripravili novoletne filmske predstave za mladino: Šola za junake (družinska komedija), Roboti (animirani film). Goreča smreka 29. December- Popoldan je zagorela okrašena smreka v Podkraju. Ogenj je hitro ugasnil, zaradi kratkega stika pa so morali popravljati javno razsvetljavo. RTH Silvestrovo 29. december - Na tiskovni kon- 31. december - V športni dvorani 35 ferenci vodstva Rudnika Trbovlje na Logu v Hrastniku je KRC Hras-Hrastnik je direktor Aleš Berger tnik pripravil veliko silvestrovanje s skupino Ptujskih pet. Gostje so se, kot ponavadi, tudi tokrat zabavali do ranih jutranjih ur. Sicer pa so Hrastničani v glavnem praznovali doma ali pri sorodnikih in prijateljih. Tudi to leto so silvestrsko nebo razsvet- lile rakete, ki sojih v zrak z lepimi željami spuščali prav iz vseh naselij v občini. Zadnji dan v letu so spremljale velike želje, da bi bilo naslednje mirno, zdravo in srečno. Matej Ocepek, GOSPA V METEŽU JANUAR 2006 Spremembe 1. januar - Hrastničanke in Hrastničani so prvi januar izkoristili za čestitke svojcem in prijateljem, nekateri pa tudi za počitek po naporni silvestrski noči. S prvim januarjem pa se je zgodilo še nekaj pomembnih sprememb. Tako je ugasnilo podjetje Stedek, ki so ga pripojili k firmi Steklarna - Vitrum. Stedek je matična firma Steklarna ustanovila jeseni leta 1993. Ob ustanovitvi je družba zaposlovala 30 delavcev, ki so delali na iztrošeni opremi. V 12 letih so z naložbami povečevali proizvodnjo in število zaposlenih (v najboljših časih blizu 100). Aprila 1999 seje podjetje selilo v Trbovlje. Ob prehodu v letu 2006 pa so zaradi racionalizacije podjetje pripojili na- zaj k steklarni in se pripravljali tudi na ponovno selitev v Hrastnik. Pohod na Kum 2. januar - Kljub slabšemu vremenu se je skoraj 1000 pohodnikov danes odpravilo na Kum. Planinsko društvo Kum Trbovlje je pripravilo že 24. novoletni pohod. To leto se pohodniki zaradi obilice snega na 1219 metrov visoki zasavski ali dolenjski Triglav niso mogli povzpeti iz vseh strani, predvsem skozi Če-bulovo dolino in iz Podkuma je bila pot skoraj neprehodna. Zato se jih je največ odpravilo na vrh iz Trbovelj in Hrastnika preko Dobovca in Lon-tovža. Poman jkanje plina 3. januar - Evropo je pretresala v začetku leta energetska kriza zaradi težav pri dobavi plina iz Ukrajine in Rusije. V poslovnem sistemu hrast-niške Steklarne bi pomanjkanje zemeljskega plina pomenilo pravo katastrofo, saj je bila tovarna povsem odvisna od tega goriva. 850 37 zaposlenih v poslovnem sistemu bi brez tega goriva v trenutku ostalo KRONIKA -Januar2006 brez dela, saj bi morali ustaviti proizvodnjo. Nastala bi tudi ogromna škoda na infrastrukturi, saj bi bile poškodovane peči. K sreči seje kriza razblinila, dobava plina je bila normalna in s tem tudi delo v hrast-niški steklarni. Manj podjetnikov 3. januar - Območna obrtna zbornica Hrastnik je bila še vedno najmanjša slovenska obrtna zbornica. V zadnjih mesecih leta 2005 je dejavnost odjavilo še nekaj več obrtnikov in podjetnikov kot je bilo novih. Z delom so prenehali: Jože Buden (slikopleskarstvo), Igor Dornik (Lesk), Andželko Hrvača-nin (taksi prevozi), Mitja Jontez (videoteka), Karmen Meterc (šiviljstvo), Darinka Ostanek (šiviljstvo), Drago Ostrovršnik (čevljarstvo), Peter Pikelj (prevoz blaga), Amrija Recek (cvetličarna), Jože Skubic (zlatarstvo) in Ivan Teršek (prevoz 38 blaga). Novi samostojni podjetniki pa so postali: Elvir Adžikic (taksi prevozi), Janez Činžar (GZT inženiring), Salmir Lukovič (taksi prevozi) in Boštjan Ojsteršek (masaže). Ceroz uspešno 4. januar - Javno podjetje Ceroz je pričelo z delom 1. junija 2005. V prvih pol leta so na deponijo Unično odložili okrog 12 tisoč ton komunalnih odpadkov iz občin, ki so Ceroz ustanovile (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litija, Radeče). Podjetje je izpolnjevalo vse obveznosti iz medobčinske pogodbe, med drugim tudi izpeljalo naložbe v KS Marno. Pripravili so dokumente za gradnjo tretje faze odlagališča in idejni projekt za razvoj regijskega centra. Sodelovali so tudi pri ureditvi zbirnega centra v Zagorju in na Neži v Trbovljah. Zračenje jam 5. januar - V Rudniku Trbovlje Hrastnik so v preteklem letu močno spremenili zračenje celotnega jamskega sistema. Na območju jame Hrastnik so ustavili ventilatorja na postaji Pustov rov, jamo so odtlej zračili le še iz ventilatorske postaje B jašek. Jamo Ojstro pa so prav tako namesto iz dveh postaj (Javor in Plesko), zračili le še iz postaje Javor. Zaradi zapiranja rudnika je vse manj jamskih prostorov, ki jih je treba prezračevati. Nova kuhinja 6. januar - V OŠ narodnega heroja Rajka v Hrastniku so predali namenu novo šolsko kuhinjo, ki sojo uredili skupaj zjedilnico. V kuhinji lahko pripravljajo kar tisoč obrokov dnevno. Projekt so zastavili v letu 2003, ko je zdravstvena inšpekcija zaprla dotedanjo kuhinjo zaradi neustreznosti. Vrednost celotne naložbe je bila 160 milijonov tolarjev, večino je prispevala občina, država pa je primaknila dobrih 32 milijonov. Trak so svečano prerezali župan Hrastnika Miran Jerič, ravnateljica OŠ heroja Rajka Darja Markelj in učenec Benjamin Duh. V kulturnem programu so sodelovali MPZ pod vodstvom Uroša Atana-sovskega, recitatorji pod vodstvom Herte Erman ter plesna skupina pod vodstvom Emice Klenovšek. Program je povezovala Karmen Kopušar. Sijaj 7. januar - V hrastniškem Sijaju so bili zadovoljni s poslovnim letom 2005. Že tretje leto zapored so leto zaključili z dobičkom, nerazporejenega so pustili 2,7 milijona tolarjev. V podjetju, ki gaje ob začetku leta 2006 že peto leto vodil direktor Matjaž Vallant, so več vlagali v razvoj izdelkov, nastopali na sejmih in tudi za nagrajevanje zaposlenih so namenili nekaj več denarja. Izdelali so milijon svetil, letna realizacija pa je dosegla 640 milijonov tolarjev, več kot polovico denarja so zaslužili v tujini. V Sijaju je bilo v začetku leta 2006 zaposlenih 80 ljudi. V začetku leta so si zadali ambiciozen načrt: za desetino povečati prihodke, razširiti prodajo na evropski zahod, opremljati hotelske objekte na področju bivše Jugoslavije, v podjetju pa izpeljati reorganizacijo. Nova zobozdravnica 9. januar - Na Dolu pri Hrastniku je v zobni ambulanti pričela z delom nova zdravnica s koncesijo. Zdravnica dentalne medicine za otroško zobozdravstvo Gordana Spajič seje lotila dela z otroki z veseljem. Zadovoljni pa so tudi otroci in starši, saj nekaj časa zobozdravnika na Dolu ni bilo. Še posebej pa so bili zadovoljni, ker vsaj v januarju še ni bilo čakalnih dob. izbirnih predmetih in nivojskem pouku. Prestavili so tudi delovanje Rdečega križa, politehničnega in likovnega krožka. Lučka 12. januar - Kulturno rekreacijski center Hrastnik je pripravil drugo predstavo v sklopu otroškega abonmaja Lučka in najlepše darilo. Predstavo so pripravili v Gledališču Koper. Lek v bolnici 9. januar - Na otroškem oddelku Splošne bolnišnice Trbovlje so pripravili ustvarjalno delavnico v sklopu novoletne akcije farmacevtske družbe Lek. Lek j e otrokom v bolnici podaril celoletno naročnino na revijo Petka ter pomagal opremiti otroški kotiček. Sto vodnjakov 12. januar - Popotnik in fotograf Franci Horvat je v Knjižnici Antona Sovreta predstavil svojo knjigo Sto vodnjakov. Raziskovanja vodnjakov seje lotil zaradi tega, ker neusmiljeno propadajo in je s knjigo opozoril na dediščino, ki bi jo morali bolje zavarovati. Dan šole 10. januar - Na Dolu pri Hrastniku so na podružnični osnovni šoli, podobno kot dan prej v Hrastniku, obeležili dan šole. V šolo so tokrat povabili starše in jim prikazali nekaj svojih dejavnosti. Starše je pozdravila pomočnica ravnateljice Belin-da Ladiha, zapeli so člani otroškega in mladinskega zbora pod vodstvom Alenke Razpotnik in ob spremljavi 40 učencev ansambelske igre. Starši so si ogledali ustvarjalnost mladih modelarjev, šport za sprostitev, delo pri Spomin 14. januar - Člani hrastniške Zveze združenj borcev NOB so se v januarju udeležili treh spominskih slovesnosti. Najprej so bili na Osan-karici na proslavi v spomin na zadnjo bitko pohorskega bataljona. Bili so med udeleženci spomina na bitko v Dražgošah. To soboto pa so se udeležili še pohoda v Drago ob obletnici smrti prvoborca NOB Sergeja Kraigherja. Praznik KS Marno 14. januar - V domu KS Marno je tamkajšnje kulturno društvo pripravilo prireditev ob prazniku KS Marno. Nastopili so: Mešani pevski zbor Marno, citrarka Sonja Brleč in harmonikar Matej Košič. Agencija za ločitve 17. januar - V dvorani Delavskega doma sta se v tretji abonmajski predstavi te sezone predstavila Gašper Tič in Nataša Ralijan Tič. S komedijo Agencija za ločitve avtorja Andreja Jelačina v režiji Katje Pegan sta dodobra razgibala hrastniško publiko. Predstavo so pripravili v Gledališču Koper. Uspešen začetek 15. januar - Na prvem turnirju v novem letu so mladi dolski rokometaši uspešno nastopili v Celju, kjer sta dve ekipi (letniki 1994 in 1995) osvojili prvo, ena (letniki 1996) pa tretje mesto. Garancijske sheme 18. januar - RCR in Evropsko združenje garancijskih shem AECM sta v Zagorju pripravila usposabljanje za predstavnike vseh slovenskih regionalnih garancijskih shem. Delavnice sta vodila gosta iz Avstrije, ki sta predstavila dobre avstrijske prakse, uvajanje in razvijanje novih produktov, možnosti izboljšanja sodelovanja med bankami, podjetji in drugimi udeleženci. TUning 18. januar - V ljubljanskem Kolo-seju je bila premiera filma Jureta Šterka Uglaševanje (Tuning), ki je dobil glavno nagrado za najboljši film na mednarodnem filmskem festivalu Meinheim Heidelberg. Direktor fotografije pri uspešnem filmu je bil Hrastničan Simon Tanšek. Nova učilnica 19. januar - V Srednji tehniški in poklicni šoli v Trbovljah so odprli učilnico za računalniško podprte tehnologije, ki jo je omogočilo Ministrstvo za šolstvo in šport. Naložba je bila vredna več kot 13 milijonov tolarjev. Učilnico so opremili s 17 najsodobnejšimi računalniki, krmilnimi tipkovnicami in modulnimi krmilnimi ploščami, programsko opremo za struženje in rezanje ter pohištveno opremo. Ta dan so pripravili tudi predstavitev poklicev, za katere izobražujejo na šoli. Predstavila seje tudi OŠ heroja Rajka iz Hrastnika, ki je partnerska šola v projektu Naravoslovje in tehnika, sedanjost za bodočnost. Brezčasje 21. januar - V Zdravstvenem domu Hrastnik seje na samostojni razstavi predstavil z enajstimi fotografijami Matej Ocepek. Razstava Brezčasje je nastala v okviru cikla razstav Član Foto kluba se predstavlja. Razvojni svet zasavske regije 23. januar - Na RCR so pripravili konstitutivno sejo Regionalnega razvojnega sveta zasavske regije. Ta šteje 31 članov, skladno z zakonom pa je v njem dvanajst predstavnikov občin, prav toliko predstavnikov združenj gospodarstva, šest predstavnikov sindikatov, nevladnih organizacij in predstavnikov drugih partnerjev ter predstavnica upravljavcev zavarovanih območij narave. Za predsednika so izvolili Zdenka Fritza, za namestnika pa Branka Majesa. Izvolili so tudi predsednike odborov: Lijano Vidic Ristič (Odbor za človeške vire), Bogdana Baroviča (odbor za infrastrukturo), Radota Bergerja (gospodarski odbor), Tino Mikuš (odbor za okolje in prostor) in Janjo Žagar (odbor za razvoj podeželja). Kopalni izlet 25. januar - Članice Društva kmečkih žena in deklet Hrastnik so se odpravile na kopalni izlet v Šmarješke Toplice. Društvo sije tudi za to leto zadalo skrb za izobraževanje in po-42 pestritev življenja kmečkih in pode- želskih žensk. Viroza 26. januarja - V Domu starejših v Hrastniku je na glasbenem večeru nastopil Mešani pevski zbor Ladko Korošec iz Zagorja. Dva dni prej je stanovalce z diapozitivi v Maroko popeljal fotograf in popotnik Branko Klančar. V januarju so skupno s svojci in delavci doma proslavili tudi januarske rojstne dni. Tako seje januar srečno končal. Začel seje namreč bolj klavrno, saj je v domu razsajala viroza in so morali v domu za nekaj časa celo odpovedati vse obiske. Energetika v Zasavju 27. januar - V Trbovljah so na javni tribuni spregovorili o obstoju in razvoju energetike v Zasavju, na njej je sodeloval tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Govoril je o pomenu energetike ter obljubil vso podporo pri razvijanju ekonomsko upravičenih projektov na področju energetike v Zasavju. Pahor v Hrastniku 28. januar - V galeriji Delavskega doma v Hrastniku je SD Hrastnik pripravila tribuno s predsednikom SD Slovenije in poslancem v e-vropskem parlamentu Borutom Pahorjem. Pahorja je pozdravil predsednik SD Hrastnik Soniboj Knežak. Največ besed seje vrtelo o vladnih reformah in Pahorjevi podpori reformam. Povedal je, da ne podpira vseh, npr. enotne davčne stopnje, reforme šolskega sistema, zdravstva... Poudaril je, da tudi iz Bruslja jasno vidi, da se bomo morali Slovenci sami pobrigati zase. Se stalno prilagajati, izobraževati in menjati tudi poklice in službe ter kraj bivanja, če bo to potrebno. Čebelarji 28. januar - V prostorih Gasilskega društva Rudnik Hrastnik so se na rednem letnem občnem zboru zbrali člani Čebelarskega društva Hrastnik, ki ga vodi predsednik Albin Fabijan. Društvo ima čebelarski dom na rudniških nasipih. Tam se člani sestajajo na delovnih sestankih, predavanjih, dogovorih, posvetovanjih in se tudi poveselijo. Člani društva se s čebelarstvom ukvarjajo ljubiteljsko, čebelarijo s 340 panji. Cilji društva so jasni: izobraževanje in druga vsestranska pomoč članom, ki se trudijo ohraniti čebele na področju občine Hrastnik. Na občnem zboru so še posebej poudarili skrb za avtohtono kranjsko sivko in čestitali dolgoletni članici in soustanoviteljici društva Mariji Pušnik za priznanje Antona Janše I. stopnje, ki gaje prejela od Čebelarske zveze Slovenije. Konjeniki 28. januar - Na občnem zboru Konjeniškega društva Hrastnik, ki ga vodi predsednik Tomaž Pust, so člani ocenili, daje njihovo delo uspešno. Od leta 2003, ko so ustanovili društvo z 31 člani, seje članstvo podvojilo. Pričeli so z uspešnim sodelovanjem s sosednjimi konje-rejskimi društvi, Slovensko konjeniško zvezo, Društvom kmečkih žena in deklet Hrastnik, Turističnim društvom Hrastnik, Domom starejših. Posebno so zadovoljni z obuditvijo starega običaja blagoslova konj v Turju in postavitvijo konjeniške poti po hrastniški občini. Prirejajo strokovne ekskurzije, predavanja, člani pa pridobivajo licence za jahače in inštruktorje jahanja. Za nove naloge pa so si zadali usposobitev spletne strani, razvitje praporja, včlanitev v Treking zvezo Slovenije in uvedbo prostovoljnega dela članov. Inovacije v Zasavju 31. januar - V Trbovljah je Območna gospodarska zbornica že desetič podelila priznanja zasavskim inovatorjem. S tem je nadaljevala s promoviranjem, vzpodbujanjem in razvojem inovacijske dejavnosti. Tokrat so inovatorji prejeli po tri zlata, srebrna in bronasta priznanja ter 14 diplom. Diplome so prejeli tudi hra-stniški inovatorji: Franci Marinko, Franjo Knez in Aleksander Leskovšek iz Steklarne Hrastnik - Opal za inovacijo amortizacija horizontalne žage, Dragan Marinkovič in Franci Rot (Opal) za prenos izdelka 8135 iz RDBO na MDR, Stanislav Abram (Anatis) za izdelavo orodij za maloserijsko izdelavo specialnih plastič- nih izdelkov na osnovi tridimenzionalnih modelov prostih oblik z ulivanjem kovin z nizkim tališčem in Andrej Ham (Anatis) za močnostni transkonduktančni audio ojačevalnik. Ekološko ozaveščanje 31. januar - Društvo za naravo-varstvo in okoljevarstvo Eko krog in informacijska točka Europe Direct Zasavje sta v prostorih Regionalnega centra za razvoj v Zagorju pripravila predavanje o cikličnem programu ozaveščanja otrok o ravnanju z odpadki. Predavanje in pogovor je vodil Jernej Fefer, ki se že od leta 1999 posveča ozaveščanju otrok pri varovanju narave, udeležili pa so se ga predstavniki zasavskih šol in komunalnih podjetij, ki naj bi omenjeni projekt jeseni začeli tudi dejansko izvajati. *m/. m 19. ure 00 21. sevtvrUe 2006 vljudno vabljeni I Marko Styling 8. september - Frizerski studio Marko styling, ki ga vodi Hrastničan Marko Žagar, je pripravil otvoritev novih prostorov na Logu 1 v Hrastniku. Žagar se prebija med vodilne oblikovalce frizur v Sloveniji, zato so prišli na otvoritev gostje iz vse Slovenije. Veliko uspehov mu je zaželel tudi župan Miran Jerič, v kulturnem programu pa so obiskovalci zaploskali nastopu violinistk in pevki Sergeji. Seveda so si z zanimanjem ogledali tudi nov frizerski studio. Dober dan, življenje 9. september - Na Triglav seje odpravilo 60 članic skupin za samopomoč pri Onkološkem inštitutu Ljubljana. Slovenska vojska pa jih je 14, ki ne zmorejo tako naporne hoje, pripeljala s helikopterjem na Kredarico. Pohodnice so se pod vodstvom planinskih vodnikov s Koroške, odpravile na Triglav iz Pokljuke, pohod pa zaključile s prijetnim druženjem na Bledu. Pohoda seje udele- žila tudi Hrastničanka Jelka Feguš, članica zasavske skupine. Pohodu so organizatorji nadeli nadvse primerno ime: Dober dan, življenje. Hrastnik 2006 9. september - Na malonogomet-nem turnirju Hrastnik 2006 v organizaciji KMN Juventus in Športne zveze Hrastnik je nastopilo 15 ekip iz Zasavja in Celja. V finalu so bile tekme zelo izenačene, nazadnje pa so že sedmič zapored (11 turnirjev) slavili igralci KMN Juventusa. Druga je bila ekipa Mexico Pancho, tretja Pizzerija Kukuca in četrti KMN Hrastnik. Najboljši strelec turnirja je bil Nedeljko Barič (P. Kukuca), najboljši vratar Selvir Kazič (Mexico Pancho), najboljši igralec pa Blaž Presečki (KMN Juventus). Na turnirju seje od aktivnega igranja poslovil dolgoletni igralec KMN Juventus Jani Bokal. Za klub je odigral 320 tekem in dosegel 140 zadetkov. Abrahamka 10. september - LB, Banka Zasavje je tega dne napolnila 50 let. Pred 50 leti jo je ustanovil Okrajni ljudski odbor kot Komunalno banko za okraj Trbovlje s 14 zaposlenimi. V drugi polovici 70. let je banka postala samostojna in svojo pravno samostojnost ohranila do jubileja. Kot so zapisali v sporočilu za javnost v Banki Zasavje, je banka vedno stala ob strani zasavskemu gospodarstvu, kljub majhnosti pa je ostala osrednja finančna institucija v zasavski regiji m trdno zasidrana v slovenskem bančnem prostoru. Ob jubileju so v banki pripravili ugodne ponudbe na različnih področjih poslovanja, ki so se vse vrtele okoli številke 50. Gasilci sodelovali 10. september - V Radomljah so pripravili državni orientacijski pohod za člane gasilskih društev iz cele Slovenije, ki sta se ga udeležili tudi ekipi starejših pionirk PGD Hrastnik - mesto in starejših pionirjev PGD Prapretno. Hrastniški gasilci so se dan prej udeležili tudi jesenskega pohoda članic Posavske in Zasavske regije na Dobovcu v organizaciji GZ Trbovlje. Člani PGD Hrastnik - mesto so v septembru pripravili srečanje s pobratenim društvom PGD Mala Polana v Prap-retnem (ogled rudnika, ogled muzeja, srečanje), člani PGD Prapretno pa so se odpravili na izlet in si ogledali gasilsko enoto Brnik. Planinski piknik 10. september - Člani Planinskega društva Dol pri Hrastniku so se dobili pred svojo kočo v Gorah na pikniku. Udeležilo se gaje okrog šestdeset članov. Poleg druženja je bil piknik tudi priložnost za pogovor o jesenskih načrtih. Tako so se Dolani jeseni odpravljali med drugim še na Triglav in Nanos. Sejem 13. september - Zaprla so se vrata 39. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju. Zvrstila so se zanimiva predavanja, srečanja, posveti, pomembni predvsem za obrtnike in podjetnike. Nekaterih so se udeležili tudi hrastniški člani obrtne zbornice. Na sejmu seje predstavila tudi družba Sinet d.d. Hrastnik, ki je v tem času zaposlovala 170 delavcev. V družbi so ugotavljali, daje bil sejem ena izmed tržnih priložnosti. Med obiskovalci je bilo veliko zanimanja za vgradnjo Bluetooth instalacije za prostoročno telefoniranje v vozilu. Invalidi so tekmovali 13. september - Društvo invalidov je pripravilo v jesenskih mesecih društvena tekmovanja v ribolovu (prvi Karli Medved), balinanju (zmaga dolskih invalidov), pikadu (zmaga Slavice Dvornik in Iztoka Vavtarja) in šahu (prvi Miro Kirič). V septembru so člani vodstva Društva invalidov Hrastnik nadaljevali z akcijami za pridobitev listine občina po meri invalidov, člani društva so se udeležili praznovanja 20. letnice Društva hrbteničarjev Zasavja 29. seja OS 14. september - Na 29. seji OS občine Hrastnik so se članice in člani OS lotili osmih točk dnevnega reda. Svetniki so obravnavali in po hitrem postopku sprejeli odlok o uporabi sredstev proračunskih rezerv za poravnavo stroškov, ki so nastali kot posledica toče 29. junija tega leta. Na objektih je bilo škode za 213 milijonov tolarjev, na lokalnih cestah pa za 1,2 milijona tolarjev. Za poravnavo nastalih stroškov bo občina iz? proračunskih rezerv namenila 8,3 mio sit, so sklenili svetniki. Poročilo o izvrševanju proračuna občine Hrastnik v obdobju januar julij 2006 so svetniki sprejeli brez posebnih pripomb. Izvrševanje proračuna je potekalo, kar se tiče likvidnosti in plačilne sposobnosti, nemoteno. V obdobju januar - julij 2006 je bilo vseh prihodkov v občinski blagajni 912 milijonov tolarjev, odhodkov pa za tri milijone več. Svetniki so sprejeli tudi spremembe in dopolnitve pravilnika o sofinanciranju humanitarnih dejavnosti. V njem so spremenili merila in kriterije za dodeljevanje občinskih sredstev. Posebno pomembna je bila tudi informacija, da bo v začetku oktobra odprta ambulanta na Dolu. Sprejeli so še nekaj dodatnih zahtev kandidatke za podelitev koncesije. Pri vprašanjih in pobudah je Drago Kopušar opozoril, da krajani Prap-retnega spet opozarjajo na smrad, ki prihaja iz ventilatorske postaje. Franjo Krsnik pa je ponovno opozoril, da direkcija za ceste slabo vzdržuje ceste in brežine. Predlagal je tudi, da občina pridobi lastništvo nad stavbami in zemljišči, ki so zdaj vlasti RTH. Čistilne naprave 14. september - Na tiskovni konferenci v Trbovljah sta župana Trbovelj Bogdan Barovič in Hrastnika Miran Jerič predstavila projekt izgradnje čistilnih naprav in kolek-torskih sistemov v obeh občinah, ki seje sofinanciral iz sredstev kohezijskega sklada Evropske unije. Za Hrastnik to pomeni sofinancerski delež 3,69 milijonov evrov, Evropa je obljubila 60 odstotkov potrebnega denarja. 30 odstotkov je obljubila še država, desetino pa je morala za projekt nameniti še občina. Na tiskovki so novinarji izvedeli, da bodo projekt gradili do leta 2009, leto kasneje se bo pričelo poskusno obratovanje. Hrastničani so že gradili kolektorski sistem, skupno ga bodo zgradili 13,5 kilometra. Vanj bo vključenih 88 odstotkov občanov. Ostala naselja bodo skušali reševati z manjšimi čistilnimi napravami, je na tiskovki še dejal hrast-niški župan Miran Jerič. O KS 14. september - Vodstvo občine se je sestalo s predsedniki desetih krajevnih skupnosti v občini. Pregledali so realizacijo krajevnih programov, ki jih financira občina preko občinskega proračuna. Največ denarja namenjajo za ureditev krajevnih cest in javnih poti, pa tudi za ureditev komunalne infrastrukture in vzdrževanje objektov KS. Darilo Ine Brečko 14. september - V Knjižnici Antona Sovreta je pripravila kreativno delavnico Adrijana Urh, cvetličarka iz Sončnega sveta. Obiskovalcem je predstavila aranžiranje daril z naravnimi materiali. V septembru so v knjižnici otroci brali skupaj s Škratkem Bralčkom, na prvi jesenski dan pa so pripravili primerno ustvarjal-nico. V septembru je postavila na ogled fotografije Hrastničanka Ina Brečko, študentka Pedagoške fakultete za razredni pouk. Na ogled je priložila tudi nekaj svojih pesmi in kratke proze. Gledališki abonma 15. september - Kulturno rekreacijski center Hrastnik je povabil k vpisu gledališkega abonmaja za sezono 2006/2007. Ponudili so šest predstav različnih slovenskih gledališč: Jeklene magnolije iz MGL, Pet žensk.com (Špas teater), Šah mat iz SLG Celje, Blazno resno slavni iz Prešernovega gledališča Kranj, Zmenki iz SNG Drame in Naključna smrt nekega terorista iz koprskega gledališča. Cena vstopnic za zaposlene je znašala 11.500 sit, za dijake, študente, nezaposlene in upokojence pa 10.000 sit. 50 let LD Hrastnik 16. september - Pri lovski koči na Kalu so 60 let delovanja proslavili člani Lovske družine Hrastnik. Svečanost je bila kljub dežju slovesna, saj so hrastniški lovci predali namenu tudi obnovljeno lovsko kočo, ki jo je leto prej skoraj povsem uničil požar. Na svečanosti sta zbrane pozdravila starešina LD Hrastnik Dolfi Laznik, ki je spregovoril tudi o bogati tradiciji lovstva v hrastniški dolini in hrastniški župan Miran Jerič, ki je še posebej poudaril zagnanost lovcev pri obnovi doma. V kulturnem programu so nastopili rogisti skupine Revirski biseri, Lovski pevski zbor Zveze lovskih družin Zasavja in mladi rogist Franci Šuštar. Predstavnik Lovske zveze Slo- venije Franc Trebušak je podelil priznanja Lovske zveze Slovenije, starešina LD Hrastnik Dolfi Laznik Na Mrzlici 17. september - Na Mrzlici so se spet dobili na vsakoletnem srečanju Zasavčani, Savinjčani in Laščani. Tokrat so bili organizatorji iz občine Laško. Pripravili so kratek kulturni -j 02 in zabavni program, srečanja pa so se udeležili predvsem planinci in pohodniki. Precej se jih je odpravilo na Mrzlico tudi iz hrastniške strani preko Kala. Zasavski razvoj 20. september - Regionalni center za razvoj kot pripravljavec Regionalnega razvojnega programa Zasavja za programsko obdobje 2007 -2013 je pripravil razvojno konferenco, ki so seje udeležili člani družbenega partnerstva, sveta regije, regionalnega razvojnega sveta in zainteresirana javnost. V obdobju med letoma 2001 in 2006 je bilo vsebinsko uresničenih 83 odstotkov vseh programov, finančno pa realiziranih načrtovanih 42 milijard tolarjev vlaganj. Prejšnji programje zajemal razširjeno zasavsko regijo, novi le statistično regijo treh občin. Finančno je bil zahteven, saj je predvideval kar za 720 milijonov evrov vlaganj v gospodarstvo, infrastrukturo, okolje, ljudi. Dobro polovico tega zneska sta predstavljala dva velika projekta nacionalnega pomena: gradnja novega energetskega objekta in tretja razvojna os. Po področjih naj bi največ denarja namenili gospodarskim programom (415 milijonov evrov), 160 milijonov za ureditev infrastrukture, 102 milijona za razvoj ljudi, 30 milijonov za okolje in prostor, 16 milijonov evrov pa za razvoj podeželja ter kmetijstvo. pa priznanja svojim lovcem za delo v družini, posebna priznanja pa tudi podjetjem in posameznikom za pomoč pri izgradnji doma. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali prenovljen dom in se zadržali v prijetnem druženju, čeprav je močno padal dež. Vojaški pohod 16. september - Na tradicionalni pohod, ki ga popestrijo z vojaškimi aktivnostmi, so se odpravili člani Občinskega združenja slovenskih častnikov Hrastnik. Tokrat so se iz Hrastnika odpravili proti Oj strem do Sv. Marka (Katarina) in do gasilskega doma v Čečah. Med pohodom so osvežili znanje iz topografije in orientacije na terenu, streljali z zračno puško in pištolo ter ponovil veščino metanja bombe. Seveda so pohod zaključili z družabnim srečanjem. 50 let KSP Hrastnik 20. september - Komunalno stanovanjsko podjetje je v septembru 2006 obeležilo 50 let delovanja. V petih desetletjih je podjetje postalo sposobno sodobnega servisa občanov na področju komunale in skrben upravnik stanovanj. Delavci KSP Hrastnik skrbijo za oskrbo z vodo v večjem delu občine Hrastnik, za ločeno zbiranje odpadkov, za javno snago, pokopališko dejavnost, znajo Plužiti in vzdrževati ceste, opravljajo tudi različna druga vzdrževalna dela, poleg tega pa so še upravniki stanovanj. Jubilej so obeležili skromno s slavnostnim kosilom za vodstvo podjetja in poslovne partnerje. Naša pota 21. september - Člani PD Hrastnik so obeležili 20 let njihovega glasila Naša pota, ki ga izdajajo vsako leto ob občnem zboru. Prvi urednik je bil Tone Salmič, pri glasilu pa sta že dvajset let delavni tudi urednica v zadnjih letih Gizela Beba Greben in Joži Brilej. Nekaj dni kasneje je Triglav osvojilo 12 pohodnikov PD Hrastnik. Med njimi je bil tudi Rudi Pušnik, ki je takrat stopil na Triglav točno stotič. Pozabil na štedilnik 21. september - Na štedilniku v stavbi Log 28a seje smodila hrana. Gasilci so morali vdreti v stanovanje, kjer so našli onemoglega občana, potrebnega pomoči. Izključili so štedilnik in prezračili stanovanje. Kultura 25. september - V letu 2006 so v občini Hrastnik iz proračuna sofinancirali nekatera investicijska vlaganja na kulturnem področju. Tako so za Knjižnico Antona Sovreta prispevali denar za nabavo računalniške opreme, v KRC Hrastnik pa za zamenjavo instalacij v poslovni stavbi. V mestnem muzeju so osvetlili večnamenski prostor in namestili galerijska vodila, delno uredili in digitalizirali foto arhiv ter sofinancirali delavnice za osnovnošolsko mladino po muzejskih zbirkah. Hrana 25. september - Hrastniška organizacija Rdečega križa je septembra dobila že drugo pošiljko nekaterih živil (mleko, sladkor, riž, testenine, ješprenj). Živila so aktivistke in aktivisti Rdečega križa razdelili med socialno ogrožene družine, kjer so se pomoči razveselili in lažje sestavili konec s koncem. Evro slovenska valuta 26. september - Na sedežu GZS Območne zbornice Zasavje v Trbovljah je zbornica pripravila seminar in razgovor z naslovom Evro -nova slovenska valuta. O različnih vidikih uvedbe evra so spregovorili viceguverner Banke Slovenije Darko Bohnjec, vodja projektne skupine za evro na GZS Nina Prešern, Marko Ilič iz Dursa, Andrej Mertelj (Datalab) in Tomaž Poznič (LB Banka Zasavje). Tii rižem 27. september - Občina Hrastnik namenja nekaj denarja iz svojega proračuna tudi za razvoj turizma. Seveda je realizacija nalog vezana na različne termine prireditev. Tako občina podpira kramarski sejem, sejem cvetja, v letu 2006 so podprli še izobraževanje turističnih vodičev in izdelavo razglednic. V jeseni pa so pomagali še pri projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna in javni prireditvi podjetnikov in obrtnikov. tudi prireditev je več. Konec septembra sta društvi upokojencev Hrastnik in Dol pripravili že tradicionalno prireditev v okviru programa tedna upokojencev. Zbrane sta nagovorila oba predsednika (Franjo Krsnik in Mili Kobal), v kulturnem programu pa je nastopil moški pevski zbor Steklar. Skupina stanovalk in stanovalcev seje odpravila tudi na ogled razstave izdelkov ročnih del sekcije za ročna dela pri društvu upokojencev. Pripravili so še sladoledni vrt in povabili tudi svojce. Pripravili so tudi priljubljeno tombolo. Skupina stanovalcev seje s člani Konjerejskega društva Hrastnik in vozovi s konjsko vprego zapeljala od Turja do Kovka. Prvo sredo v septembru je s svojim nastopom izpolnila folklorna skupina Kulturnega društva Svoboda iz Trbovelj. V Domu starejših 28. september - Septembra se tudi v Domu starejših v Hrastniku živ-164 ljenje počasi spravi v ustaljene tirnice. Z delom pričnejo različne skupine, ki so bile poleti na počitnicah, Debatno popoldne 28. september - Društvo za kadrovsko dejavnost Zasavja v katerega so vključeni tudi Hrastničani, je pripravilo v Zagorju prvič debatno popoldne, na katerem so člani iz- menjali svoje ideje in zamisli. Debatno popoldne jim je popestrila inšpektorica zadelo Nika Potrpin, kije spregovorila o naj pogostejših kršitvah na področju delovnih razmerij. Letovanje diabetikov 28. september - Društvo diabetikov je pripravilo organizirano preventivno okrevanje za člane društva in njihove spremljevalce v Biogradu na moru na Hrvaškem. Na okrevanju so organizirali tri predavanja na temo diabetesa, meritve celotnega profila krvnega sladkorja in rekreativno dejavnost. Urša Prosenc 28. september - V Knjižnici Antona Sovreta je o Madagaskarju spregovorila Urša Prosenc. Obiskovalci pa so bili posebej navdušeni nad čudovitimi diapozitivi, ki jih je biologinja iz Trbovelj predstavila kot dodatek k svojemu pripovedovanju. Ali pa je bilo pripovedovanje dodatek k diapozitivom. Urša, članica Foto kluba Hrastnik, je s pridom izkoristila znanje fotografije tudi na Madagaskarju. Spregovorila pa je tudi o obisku pri znanem misijonarju Pedri Opeki, kjer je preživela nekaj časa. Zanimivo - Pedrov oče je bil med redkimi, ki mu je po 2. svetovni vojni uspelo pobegniti pred morijo iz Starega Hrastnika. Moja dežela 29. september - Na zaključni prireditvi akcije Moja dežela, lepa in gostoljubna v hrastniškem Delavskem domu so podelili občinske in regijske nagrade za sezono 2006. Prireditev Veselje je pri nas doma so tudi tokrat popestrili z razstavo. Tokrat je fotografije hrastniške doline razstavil član Foto kluba Hrastnik Vinko Žagar. Voditeljica prireditve Be-linda Ladiha je v vlogi turistične vodnice popeljala obiskovalce na sprehod po znamenitih točkah hrastniške občine. Prireditev so popestrili harmonikarji, vokalna sku-pina Pla-vica, Katarinski fantje, Skrhane kose s Polšnika in folklorna skupina petošolcev z Dola. Hrastniškim nagrajencem sta podelila priznanja župan Miran Jerič in Mojca Greben, predsednica TD. Prejeli sojih: Železniška postaja Hrastnik, stanovanjski objekt nad Banko Zasavje, stanovanjska hiša družine Hriberšek iz Čeč, gospodarsko poslopje kmetije Bočko v zaselku Ravne nad Čečami in družina Rižnar z Dola. Med regijskimi zmagovalci pa so prejeli priznanje tudi - Dol pri Hrastniku v kategoriji drugi kraji in že desetič -Hrastnik v kategoriji srednji kraji. Prireditve se je udeležil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. Dnevi upokojencev 29. september - Z družabno prireditvijo so se zaključili dnevi hrast-niških upokojencev. Več kot teden dni so potekale v Hrastniku kulturne, športne in zabavne prireditve, ki sojih pripravili člani DU Hrastnik. Začeli so z ribiškim tekmovanjem s petimi ekipami zasavskih društev upokojencev in zmago Radečanov. Potem so se člani društva odpravili na izlet na Gorenjsko. Pripravili so še tekmovanje v kegljanju in balinanju. Kot najboljši kegljači so se izkazali Dolani, pri balinanju pa so pri moških kot pri ženskah zmagali Trboveljčani. Kar 35 navdušenih planincev se je odpravilo na skupni pohod na Kal. V galeriji Delavskega doma so se spet izkazale pletilje DU Hrastnik, ki so pripravile prijetno razstavo. Zato ni čudno, daje predsednik Društva upokojencev Hrastnik na zaključni, družabni, prireditvi štirim pletiljam (Fani Bočko, Hedi Blagotinšek, Vidi Ocepek in Mariji Šrot) podelil priznanje za delo od vsega začetka v tej sekciji. Za strokovno vodenje balinarske sekcije v Steklarni so podelili priznanje še Viktorju Pavliču, za vodenje strelske skupine pa Ediju Kirnu. Šolarji 30. september - S planinskim pohodom učencev od 1. do 3. razreda v Gore in na Kopitnik so v OŠ heroja Rajka sklenili pestro septembrsko dejavnost. Vse skupaj seje pričelo s slavnostnim pričetkom novega šolskega leta. Potem pa so šolske dni učencem popestrili športni dnevi, tehnični dan je popestril pouk sed-mošolcem, četrtošolci so se udeležili plavalnega tečaja, učenci pa so opravili tudi s šolskim tekmovanjem iz logike. Na državno tekmovanje so se uvrstili: Jerica Velikonja, Aljaž Zore, Lara Drnovšek in Franci Šuštar. Petošolci so sodelovali na prireditvi Veselje je pri nas doma. Športniki so tekmovali na atletskem tekmovanju v Celju, deset učencev pa seje udeležilo tudi Pikinega festivala v Velenju. Schlosbergi 30. september - Pred domom čebelarjev v Hrastniku, kjer gostuje Mo-toklub Schlosberg, so pripravili zanimivo družabno srečanje ob koncu motoristične sezone. Schlosbergi so se skupaj z gosti zabavali ob živi glasbi, igrah in seveda - pijači in jedači, ki pritiče takšnemu druženju. Urša Prosenc, Jezero OKTOBER 2006 Brez štipendij 1. oktober - Z novim letom študentje ne bodo več deležni štipendij iz zasavske štipendijske sheme. Podeljevali sojih namreč iz zasavskega zakona, ki se mu je konec leta 2006 iztekala veljavnost. Tako so bili po petih letih študentje ob štipendije. V teh letih so preko štipendijske sheme podelili 252 štipendij, zanje pa odšteli okrog 300 milijonov tolarjev. RCR zaradi tega, ker država ni sprejela njihovega predloga, da bi odobrila 130 milijonov tolarjev za štipendije do šolskega leta 2011/12, za šolsko leto 2006/07 niti ni objavila razpisa za štipendije. Končno ambulanta 2. oktober - Občina Hrastnik je podelila in sklenila koncesijsko pogodbo za opravljanje zdravstvene dejavnosti na primarni ravni v ambulanti na Dolu pri Hrastniku. Ambulanta dr. Amne Sajajlič je pričela z rednim delom ta ponedeljek. Tako so lahko krajani Dola in sosednjih krajevnih skupnosti po skoraj letu dni ponovno prišli do svojega zdravnika v njim najbližji ambulanti. E-knjižnica 2. oktober - Knjižnica Antona Sovreta je odprla vrata informacijski tehnologiji, namenjeni uporabnikom knjižnice. Nova računalniška oprema je zahtevala urejen prostor, preuredili so čitalniški prostor, ki so ga preimenovali v E-knjižnico. Opremili sojo s šestimi sodobnimi računalniki, dva sta namenjena organiziranemu samostojnemu učenju računalništva, tujih jezikov ter drugih ved. Naložbo je s 3,5 mio sit pokrila država, 600 tisočakov za pohištvo pa je dodala še občina. Slovesnost so popestrili recitatorji OŠ NH Rajka Hrastnik in učenci GŠ Hrastnik, o pridobitvi so spregovorili župan Miran Jerič, direktorica knjižnice Marija Vučetič, direktorica Zasavske ljudske univerze j Romana Martinčič ter pomočnica direktorja Osrednje knjižnice Celje Martina Rozman Salobir, prireditev Pa je vodil Dejan Debelak. Izmenjava 3. oktober - Na Gimnaziji in ekonomski šoli Trbovlje so učitelji in učenci gostili dijake iz Flensburga v Nemčiji v okviru mednarodnega projekta Mladina - šola - gospodarstvo v dialogu. V petih dneh so jim pokazali del Zasavja in Slovenije, se z njimi pogovorili o življenju in delu v obeh regijah in delu na šolah. V okviru obiska so si gostje iz Nemčije ogledali tudi rudnik Hrastnik. Evro dan 4. oktober - Europa direkt je pripravila v RR centru v Zagorju uspešen Evro dan s številnimi aktivnostmi. Odprli so razstavo likovnih del učencev OŠ Toneta Okrogarja iz Zagorja, ki so upodobili vsak svoj evrski bankovec. Vrtičkarji so svoje motive s kredami risali na asfaltiranem parkirišču. Zvečer je bila v prostorih Regionalnega centra za razvoj še okrogla miza o evru z naslovom VS€ KAR ST€ ž€L€LI IZ-V€D€TI O €VRU, PA NIST€ IM€LI KOGA VPRAŠATI. O evru so govorili Tina Vončina s Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, Tanja Šulin Drnovšek iz Združenja pot- rošnikov Zasavja in Tomaž Poznič iz Banke Zasavje. Prijazna porodnišnica 5. oktober - Ginekološko porodnemu oddelku Splošne bolnišnice Trbovlje je Unicef Slovenije podelil naziv novorojencem prijazne porodnišnice. V Trbovljah so ustanovili samostojni oddelek pred več kot 40 leti. V tem času seje na oddelku rodilo več kot 25 tisoč otrok. Sedaj jih vsako leto pri veka na svet okrog 450. Naziv, ki pomeni, da v bolnišnici vzpodbujajo materino dojenje, je za delavce oddelka nov izziv, da z znanjem in odnosom ustvarjajo prijazne pogoje materam, novorojencem ter družinam, v katerih se otrok rodi. Srečanje direktorjev 5. oktober - Direktor TKI Hrastnik Branko Majes je povabil na razgovor vodilne predstavnike hrastniš-kega gospodarstva. Na kratko so j69 povzeli stanje v posameznih podjetjih, se seznanili z načrti in pretehtali možnosti gospodarskega razvoja v občini. Beseda j e tekla tudi o gospodarskih reformah in reorganizaciji Gospodarske zbornice. pozdravila predsednica društva Ivanka Rožej, za prijeten nastop pa so obiskovalci toplo zaploskali vokalni skupini Plavica. Dolinšek in Kauzer 5. oktober - V poslovni stavbi TKI Hrastnik so odprli slikarsko razstavo Zdravka Dolinška iz Trbovelj. Dolinšek je po poklicu zlatar, zato kombinira s slikarstvom zlatarsko znanje. Kulturni dogodek so povezali tudi s športnim dosežkom in povabili kajakaša Petra Kauzerja, da mu čestitajo za naslov evropskega prvaka, ki gaje dosegel v Veliki Britaniji. Sprejem za Kauzerja sta pripravila skupaj TKI in občina Hrastnik. Direktor TKI Branko Majes mu je izročil ček v vrednosti 100.000 sit. Srečanje v poslovni stavbi TKI Hrastnik so popestrili učenci Glasbene šole Hrastnik, dogajanje pa je povezovala Sabina Brečko. Sadjarska razstava 5. oktober - V krajevnem domu v Prapretnem je Sadjarsko društvo Hrastnik pripravilo sadjarsko razstavo. Poleg sadja, predvsem jabolk, so si lahko obiskovalci ogledali še predstavitev Društva kmečkih žena in deklet Hrastnik, Čebelarskega 170 društva Hrastnik, Konjerejskega društva Hrastnik in zeliščarke Jelke VJugoslstadt 5. oktober - ZŠAM Hrastnik je skupaj z ZŠAM Radeče popeljal svoje člane na strokovno ekskurzijo v avbomobilsko tovarno Audi v Ju-golstadt v Nemčijo. Udeleženci so bili navdušeni nad ogromno, lepo urejeno in čisto tovarno. Še posebej z zanimanjem so si ogledali avtomatizirano proizvodnjo, robote, po ogledu tovarne pa so obiskali še tovarniški muzej. Teden otroka 6. oktober - Ob tednu otroka so v Hrastniku pripravili različne aktivnosti. Tako so na obeh šolah izvedli pohode na zasavske vrhove, za najmlajše pripravili ustvarjalne delavnice, ogledali so si tudi lutkovno predstavo. Četrtošolci so odrajžali na ekskurzijo po Zasavju. Učenci od 7. do 9. razreda so dva dneva posvetili tehniki (na šoli, v Velenju in Trbovljah), spoznali pa so tudi Dolenjsko, Gorenjsko in Šempeter. Prvošolce in drugošolce je obiskal policist, da so si skupaj ogledali varne poti. Občinska zveza DPM je otrokom podarila filmsko predstavo Avtomobili na Dolu in v Hrastniku. Lahko so se udeležili še ustvarjalne Rode iz Rimskih Toplic. Zbrane je delavnice v poslovni dvorani ali pravljično lutkovne delavnice v muzeju. V vseh hrastniških vrtcih pa so se dobili na torkovem popoldnevu, ko so premagovali športni poligon, ustvarjali iz odpadnih materialov, izdelovali okraske iz slanega testa in risali s kredo. Nova stanovanja 6. oktober - Na Dolu pri Hrastniku so svečano otvorili adaptirano stavbo v ulici Pod hribom in predali ključe šestih stanovanj. Naložbo je uresničilo podjetje Kaij z Dola pri Hrastniku. Stanovanja merijo od 60 do 70 kvadratnih metrov, uredili pa sojih na 400 kvadratnih metrih površine. Investicija je bila vredna približno 90 milijonov tolarjev. Slovesnost so popestrili učenci GŠ Hrastnik, program pa je povezovala Jolanda Gobec. Sovretov pohod 7. oktober - Pohodnike na tretjem Sovretovem pohodu z Dola in Hrastnika v Savno Peč je pozdravil lep, sončen jesenski dan. Pohoda se je tokrat udeležilo že več kot 250 pohodnikov. Na poti so pohodnike v Krnicah in na Kovku domačini postregli s čajem in domačo potico. V Savni Peči so dogajanje popestrili učenci GŠ Hrastnik ter domačinki Ana in Mateja. Predstavili sta svojo vas, vaškega posebneža Nandeta Mokotarja in osvežili spomin na rojaka Antona Sovreta. Obiskovalce je pozdravil tudi župan Miran Jerič. Organizatorji so sprejeli pobudo predsednika KS Zidani Most Milana Vodiška, da bi že naslednje leto dodali kot izhodiščno točko še Zidani Most, kamor je Sovre štiri leta hodil v šolo. Gasilci so tekmovali 7. oktober - V športnem parku na Logu so se na regijskem tekmovanju iz gasilskih veščin pomerile gasilske enote iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. Tekmovanja se je udeležilo 11 pionirskih, 7 mladinskih, 37 članskih in 8 veteranskih ekip. Za prva tri mesta v vsaki kategoriji so podelili pokale, ostalim pa priznanja za udeležbo in prizadevnost. Na tekmovanju so bili uspešnih tudi gasilci iz hrastniške občine. Med mladinci so zmagali gasilci PGD Hrastnik - mesto, med člani B pa gasilci PIGD TKI Hrastnik. Drugi so bili med veterani gasilci PIGD Rudnik Hrastnik in med člani B PGD Dol pri Hrastniku, tretje mesto pa so med članicami A osvojile gasilke PGD Dol pri Hrastniku. Policisti in otroci 7. oktober - Od 2. do 7. oktobra so policisti na vsem območju Slovenije, tudi v Hrastniku, pripravili preventivno akcijo Teden otroka. Voznike so opozarjali na spremenjene prometne varnostne razmere (krajši dnevi, čedalje več meglejin slabše stanje cest (listje, blato, vlaga), prihodu oz. odhodu otrok v šole in iz šole. Policisti pa so v tednu otroka izvajali poostren nadzor hitrosti v bližini šol. Nadzorovali so tudi prevoz otrok in uporabo varnostnih pasov ter upoštevanje predpisov pri prečkanju prehodov za pešce. Tanšek nagrajen 7. oktober - Hrastniški filmski snemalec Simon Tanšek je na mednarodnem filmskem festivalu v madžarskem mestu Pecs prejel kar tri nagrade za film Odgrobadogroba. Strokovna žirija je nagradila najboljšo moško vlogo Gregorja Bakoviča, nagrado za najboljšo fotografijo pa je prejel direktor fotografije Simon Tanšek. Poleg obeh nagrad žirije pa je film prejel tudi nagrado za najboljši film po izboru občinstva. Petica RTCZ 9. oktober - Regionalni tehnološki center Zasavja (RTCZ), ki ima sedež v steklarskem gradu v Hrastniku, je v tem času obeležil pet let od ustanovitve. Lastniki centra so zasavske občine (sedem) in 15 podjetij. Še posebej pomemben za razvoj podjetja je bil nakup opreme za lasersko sintranje kovinskih prahov, ki omogoča RTCZ konkurenčno ponudbo prototipov in prototipnih orodij za slovensko orodjarsko in avtomobilsko industrijo. Poleg mehatronike in orodjarstva se center ukvarja še s kemijo in ekologijo (meritve in monitoringi) ter drugimi, manjšimi projekti in dejavnostmi. GZS 9. oktober - Na 11. seji Upravnega odbora GZS Območne zbornice Zasavje so člani tega organa razpravljali o statutu Gospodarske zbornice Slovenije in poslovnem načrtu krovne organizacije za leto 2007. Nekaj besed pa so namenili tudi preoblikovanju zbornice. Gorela izolacija 9- oktober - Pri izvajanju del je na strehi stanovanjskega bloka na Trgu Franca Kozarja v Hrastniku zagorela izolacija. Požar sta še pred prihodom gasilcev pogasila delavca, ki sta izvajala dela. Pogajanja 10. oktober - Zasavske obrtne zbornice in Inštitut za profesionalno prodajo so pripravili seminar o učinkovitih pogajanjih v poslih. Vodil gaje David Djukič, strokovnjak za področje poslovnih pogajanj. Gnusov! Karibi 10. oktober - V Zdravstvenem domu Hrastnik so na ogled postavili utrinke s Karibov, ki jih je ujel Tomaž Gnus, član Foto kluba Hrastnik. Gnus je s posameznimi fotografijami že sodeloval na razstavah v Foto pabu Novo mesto in na skupni klubski razstavi v galeriji delavskega doma Hrastnik. V zdravstve- nem domu seje prvič predstavil na samostojni razstavi. Pomembna energetika 11. oktober - V Rudniku Trbovlje -Hrastnik so predstavili študijo o lokalnem, regionalnem in makroekonomskem pomenu zasavske energetike, ki jo je izdelal Ekonomski inštitut. Kot je povedal dr. France Križanič, nosilec študije, bi prenehanje prozvodnje premoga v RTH pomenilo precejšne udarec ekonomskim kazalcem v celotni državi, saj bi bruto domači proizvod upadel za več kot 0,1 odstotka. RTH in TET skupaj zaposlujeta desetino vseh zaposlenih v zasavski regiji. Obe podjetji močno vplivata na življenje v zasavski regiji, še posebej v Hrastniku in Trbovljah, zato bodo poteze države okrog zapiranja rudnika še kako vplivale na kakovost življenja v regiji. Vsekakor je študija pokaza- 173 la, da bi bilo pametno razmišljati o počasnejšem zapiranju rudnika. Hršak za župana 12. oktober - Vodstvo SNS Hastnik je sklicalo tiskovno konferenco za zasavske novinarje na sedežu trboveljske SNS v Trbovljah. Na konferenci so še uradno predstavili kandidata za župana na županskih volitvah v Hrastniku. Županski kandidat iz vrst SNS je bil predsednik hrast-niške SNS Ivan Hršak, ki seje v svojem predvolilnem programu zavzel predvsem za majhnega človeka. Na tiskovni konferenci so predstavili tudi kandidate za občinski svet. V dolski volilni enoti je bil nosilec liste Hršak, v hrastniški pa Denis Meterc. Jelenovih devetdeset 13. oktober - Župan Miran Jerič je sprejel Jožeta Jelena ob njegovi devetdesetletnici ter mu izrekel čestitke in dobre želje. Čestitali so mu tudi člani Gasilske zveze Hrastnik in PIGD TKI Hrastnik. Slavljenec je dejal, daje ponosen, ker je član gasilske organizacije. Vanjo je stopil pri dvajsetih letih in ji ostal zvest ce- lih sedemdeset let. Je tudi ustanovni član PGD Prapretno in prvi poveljnik društva. Bil je prvi poveljnik Občinske gasilske zveze Hrastnik, ustanovljene 1955. leta. Od leta 1965 je bil član PIGD TKI Hrastnik, kjer je bil zaposlen, po upokojitvi pa je še vedno ostal aktiven. Dogovor 13. oktober - Predstavniki občine Hrastnik so se sestali z vodstvom Društva upokojencev Dol pri Hrastniku in se pogovorili o potrebnih postopkih za legalizacijo dejavnosti in pridobitev upravnih dovoljenj za gostinsko dejavnost v prostorih društva na Dolu. Zaradi spremenjene zakonodaje so bili namreč dolžni pridobiti uporabno dovoljenje za gostinsko dejavnost. Kostanjev piknik 14. oktober - Planinsko društvo Hrastnik je v sodelovanju s Turističnim društvom pripravilo tradicionalni kostanjev piknik na Kalu, ki se gaje udeležilo skoraj 50 šolarjev in še nekaj več planincev in staršev. Brez kostanja seveda ni šlo, čaj in mošt tudi gre zraven, pa pecivo, posebna ponudba pa je bil krumpan-toč. In, ne boste verjeli, celo plesali so skupaj s plesnim mojstrom Albinom Šeškom. Planinci so se v oktobru odpravili na dve gori - ena sliši na ime Šmarna, druga pa Uršlja. Dobrnič 15. oktober - Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Hrastnik je pripravilo za članice in člane izlet na spominsko proslavo 1. zasedanja Antifašistične fronte žena (AFZ) v Dobrniču. Udeleženci so se udeležili srečanja, potem pa so se ustavili še v vasi Krka na kosilu in klepetu. Razstava fotografij 16. oktober - V dvorani Dolanka so odprli zanimivo razstavo sedemnajstih fotografij na temo Handball cup - Zasavje 2006. Izbor fotografij Primoža Hafnerja, Vilija Zaletela in Borisa Jazbinška je napravil Simon Tanšek iz Foto kluba Hrastnik. Drugi na Hvaru 16. oktober - Na 3. mednarodnem turnirju na Hvaru so veterani RK Dol TKI Hrastnik zasedli odlično drugo mesto. Po treh odigranih tekmah so morali premoč priznati le domačinom s Hvara, s katerimi so izgubili za dva gola. Muzejski klub 17. oktober - Zasavski muzej Trbovlje je na pobudo kustodinje Jane Mlakar Adamič ustanovil muzejski klub, v katerega so se vključili ljubitelji kulturne dediščine, zbiralci, poznavalci zasavske preteklosti in vsi, ki bi jo radi pobliže spoznali. Droga 17. oktober - V dopoldanskem času so policisti PO Hrastnik opravili hišno preiskavo pri 28-letnem Hrastničanu in mu zasegli prepovedano drogo. Sledila je kazenska ovadba. Dva dni kasneje so zaradi posedovanja prepovedane droge opravili hišno preiskavo še pri 27-letnem Hrastničanu. Tudi zoper njega so spisali kazensko ovadbo. Čez teden dni si jo je »prislužil« še 221etni Hrastničan, saj so tudi njemu zasegli prepovedano drogo. Banka in E-revir 18. oktober - Ob 50-letnici LB Banke Zasavje in prvi obletnici portala E-revir so pripravili v Delavskem domu v Zagorju strokovno srečanje zasavskih gospodarstve-nikov z naslovom Banka Zasavje - vaše poslovno okno v svet. Pred-stavniki banke so predstavili mož-nosti poslovnega sodelovanja z zasavskim gospodarstvom in pridali še nekaj besed o uvedbi evra. Potem pa so se udeleženci srečanja družili še v bolj neformalnem vzdušju. Predvolilni boj 18. oktober - V Hrastniku so se potegovali za županski stol le trije kandidati. Dotedanji župan in poslanec v DZ Miran Jerič je obljubljal nadaljevanje zastavljenih projektov, podjetnik Miran Vidmar in vodja sektorja v Sinetu Ivan Hršak pa sta napovedala nekaj novosti v občinski politiki. V Hrastniku je zaznamoval župansko dirko prijavljen vdor v računalniški sistem podjetja Mirana Vidmarja, pa tudi njegova precej bolj agresivna propaganda, kot sojo bili Hrastničani vajeni v preteklih predvolilnih bitkah. Seveda pa je bilo trganje plakatov in risanje brk pod nosovi kandidatov že videna folklora. Vidmarje stavil na podporo desno usmerjenih strank, obljubljal pa je predvsem hitrejši razvoj podjetništva. Dotedanji župan Jerič je med glavne naloge v naslednjem mandatu uvrstil gradnjo čistilne naprave in manjkajočega kolektors- SDS kega omrežja, rekonstrukcijo križišča Riklov most in gradnjo priključka na tretjo razvojno os. Hršak pa se je zavzemal za zapolnitev obrtne cone Boben, zagotovitev pogojev za nova delovna mesta, obljubljal pa je tudi brezplačen avtobusni prevoz za upokojence, brezplačni internet v več točkah v občini ter denarno darilo mamicam ob rojstvu otroka. Podjetniki 19. oktober - RCR je pripravil dvodnevno poslovno srečanje podjetnikov in podjetij iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne Gore in Makedonije s podjetniki in podjetji iz Zasavja in drugih slovenskih regij. Predstavniki razvojnih ustanov iz sodelujočih držav so si ogledali tudi Regionalni tehnološki center Zasavja v Hrastniku. Delegacijo iz bivše pobratene občine Raške iz Srbije je sprejel tudi hrastniški župan Miran Jerič. Drevo in čistilna 19. oktober - Ob začetku gradnje pralnika odžveplevalne naprave v podjetju Lafarge cement v Trbovljah so simbolično zasadili drevo. Minister Janez Podobnik je ob tej priliki dejal, da Zasavju privošči, da s takšnimi naložbami postane čista regija. Čistilna naprava bo pričela obratovati marca leta 2007. V trboveljski cementarni so že nekaj prej pričeli graditi čistilno napravo, ki bo znižala emisije žveplovega dioksida pod zakonske meje in skoraj odpravila prašenje, ki se pojavlja ob prekinitvah proizvodnje cementa. Naložba je bila vredna 10 milijonov evrov. Milena Majcen 19. oktober - V Knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku so gostili Mileno Majcen, pesnico, ki je svoje otroštvo preživela v Hrastniku. Majcnova je brala svoje naj novejše pesmi, pa tudi tiste, ki so izšle leta 1983 v pesniški zbirki Močvirske trave. Večer so popestrile učenčke dramsko recitatorskega krožka OSHR, vodil pa gaje Dejan Debelak. Praznik KS Prapretno 20. oktober - V Praprotnem je predsednik sveta KS Ciril Rotar povabil krajane in goste na slovesnost ob krajevnem prazniku. Ob tej priložnosti so uradno predali namenu pridobitve tega leta: parkirni prostor pred domom KS, urejeno cesto pod in nad Kumlancem, posodobljen del ceste Prapretno - Veličkova cesta, saniran plaz na cestnem odseku Pajnkihar, javno razsvetljavo na odseku Jazbinšek - Vrtovšek ter obnovljeno kuhinjo in sanitarije v domu KS. Po uradnem delu so se krajani z gosti zadržali še na prijateljskem druženju v dvorani KS. Hrana v domu 20. oktober - V septembru in oktobru so se v Domu starejših z vprašalniki lotili ugotavljanja zadovoljstva stanovalcev in svojcev. Posebna anketa je bila izvedena za področje prehrane. Pokazalo seje, da so stanovalci s hrano v velikem odstotku zelo zadovoljni. Najbolj priljubljena hrana j e še vedno pražen krompir in dunajski ali pariški zrezek. Vodja prehrane je pripravil tudi posebne dneve, ko so stanovalci lahko izbirali kosilo - na izbiro so imeli dva menija. Frankolovo 21. oktober - Kot vsako leto so se tudi to leto člani Občinskega združenja borcev in udeležencev NOB Hrastnik odpravili pred dnevom spomina na mrtve na obisk spominskih obeležij v Frankolovem, Mariboru in Gradcu, kjer so pokopani tudi Hrastničani, ki so izgubili življenje zaradi fašističnega zatiranja med drugo svetovno vojno. Kviz 21. oktober - Mladinska komisija pri GZ Hrastnik je že drugič pripravila kviz za mlajše (7- II let) in starejše (12-15 let) ekipe pionirjev, na katerem so sodelovali tekmovalci iz vseh petih PGD Hrastnik: Hrastnik-mesto, Dol pri Hrastniku, Marno, Turje in Prapretno. Tokrat so se dobili v prostorih PGD Marno. 178 mam Zmagala Jerič in LDS 22. oktober - Na volitvah za župana občine Hrastnik in za 20 članov občinskega sveta, je sodelovalo 4993 volilnih upravičencev od 8799 tistih, ki so bili vpisani v volilni imenik (udeležba 56,75 %). Za župana so Hrastničani že v prvem krogu z 78,44 % glasov izvolili dotedanjega župana Mirana Jeriča (skupen kandidat LDS in SD). Miran Vidmar (SDS) je dobil 14,74 % glasov, Ivan Hršak (SNS) pa 6,82 % glasov. V občinskem svetu so dobili od 20 mandatov 11 svetnikov LDS, po 3 SDS in SD, 2 SNS in 1 Desus. Posebnosti na voliščih ni bilo, marsikdo pa sije oddahnil, daje bilo konec predvolilnega boja, ki je bil tokrat predvsem za županske volitve bolj oster kot ponavadi. V Trbovljah je bil v prvem krogu ponovno izvoljen za župana Bogdan Barovič (SNS), v Zagorju Matjaž Švagan (LDS), v Radečah na novo Matjaž Han (SD) in v Laškem Franc Zdolšek (SLS). Na Kozjansko 21. oktober - Na izlet so se odpravile članice Društva krnečih žena in deklet Hrastnik. Tokrat so se odpravile na Kozjansko, kjer so si ogledali kraljevi vrelec, se ustavile v industrijski prodajalni bombažnih pletenin, se ustavile na kmetiji mlade kmetice leta 2005, si ogledale zeliš-čarsko kmetijo, brez postanka na turistični kmetiji pa tudi ni šlo. Upokojenci 23. oktober - V oktobru so v Društvu upokojencev Hrastnik zaključili z večino aktivnosti v tem letu. Tako so se zaključila športna srečanja s sosednjimi društvu, izpeljali so svoj program izletništva. Društvo opravlja še številne strokovne in administrativne naloge za svoje člane. Tako vodi postopek za popolnitev izpraznjenih stanovanj nepremičninskega sklada ZPIZ, sodeluje na razpisih občine Hrastnik, opravlja administrativna opravila posmrtninske samopomoči, pripravlja predavanja ter nudi strokovno pomoč članom društva pri različnih opravilih. Požarna varnost 24. oktober - Oktober si že dolga leta »prisvajajo« gasilci za svoj mesec. Poznamo ga namreč tudi pod imenom mesec požarne varnosti. V občini Hrastnik za to področje vzorno skrbijo že vrsto let. Tudi v letu 2006 so iz občinskega proračuna poskrbeli za zavarovanja operativnih članov Gasilske zveze Hrastniki, gasilske mladine, gasilskih domov in opreme, gasilskih vozil. Operativni Člani so opravili načrtovana usposabljanja v Izobraževalnem centru na Igu ter v okviru GZ Hrastnik. Gasilci so se udeležili različnih tekmovanj, opravljali redne vaje, vzdrževali gasilska vozila in opremo ter jo dopolnjevali. Izpraznili so šolo 25. oktober - V treh minutah so izpraznili dolsko šolo, saj je v šoli zagorelo v kletnih prostorih. Na srečo je šlo le za vajo, v kateri je sodelovalo kar 250 učencev in delavcev šole, pa gasilci in policisti. Preverjanje usposobljenosti zaposlenih na šoli z ukrepi v primeru požara je uspelo. Po vaji so učencem razredne stopnje pokazali gasilsko opremo in vozila ter gašenje z gasilnimi aparati. Otrokom so razdelili tudi zloženke o pravilni uporabi gasilnikov. Enak program so izvedli tudi na hrastniški šoli, vendar brez evakuacije. Po meri invalidov 25. oktober - Na sedežu Društva invalidov v Hrastniku so člani projektnega sveta Zveze društve invalidov Slovenije pregledali opravljeno delo v občini, kije kandidirala za listino Občina po meri invalidov. Člani projektnega sveta so si ogledali tudi invalidsko delavnico v Si-netu, knjižnico, Center za socialno delo, Hrastnik in Dol. Pohvalili so prizadevanja v občini in napovedali ugodno poročilo. Sicer pa so člani Dl Hrastnik v oktobru odšli na jesensko ekskurzijo po Posavju in na Otočec ter na Stari vrh pri Trebnjem. Pikadisti so se udeležili državnega prvenstva, moški so osvojili 2., ženske pa 4. mesto. Kar 32 članov Dl pa seje udeležilo pohoda po zgornjem delu Hrastnika, kjer so si ogledali nekaj zanimivosti in se seznanili z zgodovino tega dela občine. Pohod je pripravilo Turistično društvo Hrastnik. Pianisti 25. oktober - V dvorani Glasbene šole Hrastnik so se na posebnem koncertu predstavili učenci, ki se učijo igranja klavirja pri profesorici Saši Golob. Največ je bilo začetnikov iz prvega in drugega razreda, nekaj pa tudi petošolcev in šestošol-cev. Fotke s festivala 26. oktober - V galeriji Mat kultra v RR centru v Zagorju so odprli razstavo fotografij s festivala Mat kultra. Avtorji razstavljenih fotografij so bili člani Foto kluba Hrastnik Jernej Biderman, Matevž Kostanjšek, Matjaž Kirn, Mojca Podrenik, Primož Hafner in Vinko Žagar ter Roman Rozina. Razstava je bila svojevrsten sprehod po dogajanjih poletnega festivala Mat kultra 2006, kije bil sestavljen iz trinajstih festivalskih večerov in dopoldanskih matinej. Ustvarjalnica 180 26. oktober - V knjižnici Antona Sovreta so z otroško ustvarjalnico (Cofek na vsako kapo) zaključili če- trtkova dogajanja v knjižnici. Pričeli so s Škratkom Bralčkom, kije otrokom pripovedoval zgodbice, sredi meseca so pripravili potopisno predavanje Mirana Ugrina o življenju na ladji Kamnik, pa literarni večer pesmi Milene Majcen in nazadnje še ustvarjalnico. Podjetništvo 27. oktober - RCR je pripravil v Zagorju konferenco z naslovom Priložnost za mlade podjetnike v Zasavju. Predstavili so ukrepe za vzpodbujanje podjetništva med mladimi in nekatere projekte za mlade. Dan prej so na konferenci Poklicno uveljavljanje žensk priložnost za razvoj Zasavja predstavili dobre prakse žensk - podjetnic, med njimi tudi gostinke Marije Čop, Do-lanke, ki je sedaj doma v Podkumu v zagorski občini. Šolarji 27. oktober - S tekmovanjem iz biologije za Proteusovo priznanje (bronasta priznanja: Rosana Hrastič, Lara Žekar, Lara Drnovšek) so v OS heroja Rajka zaključili oktobrske aktivnosti. V tem mesecu so pripravili tudi šolsko tekmovanje Kaj veš o sladkorni bolezni. Učenci so prejeli 13 bronastih priznanj, na državno tekmovanje pa so se uvrstile Lara Žekar, Metka Mokotar in Martina Škoberne. Poleg prireditev, ki sojih vključili v teden otroka, so se v oktobru tretješolci in četrtošolci učili plavanja, osmošolci in devetošolci so se spopadli z gospodinjstvom, nižješolci so si ogledali lutkovno predstavo Lutke in promet, učenci so pričeli zbirati odpadni papir, se učiti plesati in se poučili o nevarnostih, kijih prinašajo droge. Godala in citre 27. oktober - V dvorani Glasbene šole Hrastnik so pripravili prvi oddelčni nastop godal in citer. Nastopili so učenci šole od prvega do sedmega razreda, kijih poučujeta Cita Galič in Maja Lebar Kotar, spremljala pa jih je Brigita Mlakar. Siddharta na Dolu 27. oktober - Posvečeni(e) ljubiteljice) skupine Siddharta so ta dan težko pričakali, saj je skupina kon-certrirala v bližnjem Zagorju. Ampak - po tonski vaji so se člani skupine s pevcem Tomijem na čelu, ustavili na Dolu, v gostišču Milena. Priložnost za nekaj fotk, kakšen av- togram, lepo besedo in nasmehe do ušes. Puščal stol 29. oktober - Iz Zdravstvenega doma so na pomoč poklicali dežurnega gasilca na PGD Hrastnik - mesto, ker je v ambulanti puščala voda. Po pregledu so ugotovili,da voda pušča iz zobozdravstvenega stola. Zaprli so ventil in posesali iztečeno vodo. Spomin 30. oktober - Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Hrastnik in občina Hrastnik sta pripravila spominsko slovesnost žrtvam naci-fašizma pri spomeniku padlih NOB na Dolu in pri centralnem spomeniku padlih NOB v Hrastniku. Predsednik združenja Jože Zorčič je člane organizacije in občane na slovesnost povabil z besedami, da »nikoli ne smemo pozabiti na naše občane, ki so morali umreti, da imamo našo domovino svobodno«. Naložbe v KS 30. oktober - V krajevnih skupnostih so opravili oktobra več manjših investicij, ki sojih plačali iz občinskega proračuna. V KS Rudnik so uredili plato pred Novim Logom 13 in popravili stopnice pri stavbi Log 19 (oboje okrog milijona tolarjev). V KS Steklarna so se lotili urejanja ceste Savski most - Lukan - proti Dragi (nekaj čez 2 mio sit). Precej je bilo novega na Marnem. Posodobili so cestne odseke Trplan - Golouh -Kovač (4,8 mio sit), cestni priključek Drnovšek (1,9 mio sit), cesto Kroflič (10,8 mio sit). V KS Boben so posodobili cestna odseka Resman - Rojko in Blaznik - Mur (3,1 mio sit). V KS Prapretno pa so se lotili rekonstrukcije ceste Hrastnik Prapretno (8 mio sit), v KS Krnice Savna Peč, pa ceste Jazbinšek - Kolman (2,5 mio sit). Kar 19 milijonov tolarjev so namenili v oktobru še za večje strojne preplastitve cestnih odsekov v KS Boben, Podkraj in Rudnik in sanacijo pločnikov v KS Rudnik, Steklarna in Dol. Topol 30. oktober - Na cesti Hrastnik -Podkraj je veter podrl okrog 20 metrov visok topol, ki se je naslonil na žice daljnovoda in zaprl lokalno cesto. Ogrožal je tudi bližnjo hišo. Topol so razžagali gasilci, ki so počistili tudi cesto, delavci Elektra Hrastnik pa so popravili nizkonapetostni vod električne energije. Simon Tanšek, Jezerce NOVEMBER 2006 Dan spomina 1. november - Slovenci praznujemo 1. november kot dan spomina. Starejši so rekli prazniku tudi Vsi sveti, saj gaje že pred skoraj 1200 leti zapovedala Cerkev. Tudi tokrat je bilo osrednje občinsko pokopališče polno ljudi, ki so prižigali sveče in prinašali rože na urejene grobove. Praznik pa je bil tudi priložnost za druženje s sorodniki in znanci. Ukinili čiščenje 2. november - Kar precej sprememb je bilo v podjetju Sinet. V podjetju so se odločili, da bodo racionalizirali poslovanje tudi na račun tega, da kakšne od dejavnosti ne bodo več opravljali. Ker so ocenjevali, da jim pranje delovnih oblek ustvarja samo izgubo, so julija ukinili to dejavnost. V začetku novembra pa so prenehali s čiščenjem poslovnih in proizvodnih prostorov v Steklarni Hrastnik, saj se niso mogli dogovoriti o povišanju cen, s katerimi bi delali rentabilno. V podjetju so ocenili, da se s pranjem in čiščenjem zaradi nizkih cen ne bodo več ukvarjali tako, kot dotlej. Uspešni podiralci 2. november - Na hrastniškem kegljišču se je končalo že osmo odprto prvenstvo Društva upokojencev Dol pri Hrastniku, ki ga vse-skozi pripravlja kegljaška sekcija društva. Tokrat j e kegljalo 54 upokojencev iz zasavskih in posavskih društev, Trebnjega, Rimskih Toplic, Rečice in Postojne. Med registriranimi tekmovalci je zmagal Stane Juh iz Trbovelj pred Dolanom Francem Perkom in Litijanom Ludvikom Novakom, med amaterji Adolf Laznik (DU Hrastnik) pred Ivanom Brečkom (Trbovlje) in Danijem Doberš-kom (Rečica), med ženskami pa Trboveljčanka Ivi Hočevar pred Trebanjkama Rozi Flisar in Mileno Veber. Urejanje površin 3. november - Rudnik Trbovlje -Hrastnik seje lotil na področju Novega Dola sanacije površine. Odstranili so rudniški nasip s staro železniško progo, regulirali pritok hudournika Bela, zgradili nov priključek na cesto za stanovanjske hiše na levem bregu Bele, uredili pa so tudi komunalne vode. Predračunska vrednost del je znašala 50 milijonov tolarjev, izvajalec del pa je bilo podjetje Pavčnik z Dola pri Hrastniku. Gasilska vaja 4. november - Mesec požarne varnosti so v Hrastniku pripadniki gasilskih enot končali s prikazom reševanja ob prometni nesreči. Vaja je potekala na Logu. Prikazali so prometno nesrečo med tovornim vozilom - cisterno in osebnim vozilom. Po nesreči so najprej zavarovali cestišče, pokazali postopek reševanja ukleščene in poškodovane osebe iz osebnega vozila, preprečili so tudi iztekanje pogonskega goriva iz tovornega vozila. Poleg tega so prikazali gašenje začetnega požara v motorju osebnega avtomobila in avtomobila, ki gaje ogenj zajel v celoti. Ljudje so si lahko na prizorišču ogledali tudi vse vrste gasilnikov. Gasilci so jim odgovarjali na vprašanja, svetovali in razdeljevali zloženke, kjer so dobili podatke za | jh jfiiHS morebitna naročila. V akciji so sodelovali tudi policisti in ekipa Zdravstvenega doma Hrastnik. Na izlet 4. November - Društvo invalidov Hrastnik je pripravilo izlet v vzhodni del naše države, pa še malo čez. Izletniki so najprej odrajžali v madžarski Lenti po nakupih, potem pa so se rekreirali v Lendavskih toplicah, se sprehodili okrog Bukovniškega jezera, kjer so jim predstavili nordijsko hojo, pa tudi pozno kosilo z glasbo jim ni ušlo. Rdeči križ 5. november - Iz letovanja na Debelem Rtiču seje vrnilo osem otrok iz socialno ogroženih družin, ki so tam preživeli jesenske počitnice. Letovanje je omogočila Občinska organizacija Rdečega križa Hrastnik. Rdeči križ je tudi skozi vse leto 2006 pomagal socialno ogroženim družinam, posameznikom, bolnim in onemoglim. V letu 2006 so razdelili preko 600 paketov hrane in drugih življenjskih potrebščin. Zbrali so veliko oblačil in rabljenega pohištva, vsega skupaj več kot 50 ton. Med tiste, ki potrebujejo takšno pomoč, so razdelili preko 30 ton oblačil in pohištva. mm Gorela podrast 8. november - Dopoldan je zagorelo v gozdu nad Prapretnim. Zagorela je podrast v gozdu nad stanovanjsko hišo. Gasilci so s hitro in učinkovito akcijo požar večjega obsega lokalizirali in pogasili. Motivacijski trening 9. november - Gospodarska zbornica - OZ Trbovlje je pripravila motivacijski trening s tehniko pozitivnega mišljenja, ki gaje vodila Milenka Trkovnik, kije za projekt prejela nagrado Feniks za posebej kakovostni projekt v letu 2004. Zgorel avto 9. november - Malo pred poldnevom je zagorel avto v Hrastniku. Požar seje hitro širil tudi na travnik, obstajala je možnost, da bi zagorel bližnji gozd. Gasilci PGD Hrastnik mesto so s hitro intervencijo pogasili avtomobil in gorečo travo (okrog 50 kvadratnih metrov). Avto je bil v požaru povsem uničen. cijo potoka Bela, za katerega se je zadolžila občina. Predračunska vrednost projekta je bila 156 milijonov tolarjev, financiral gaje Rudnik Trbovlje - Hrastnik, izvajalec del pa je bil GD Hrastnik. Asfalt na Marnem 10. november - Blago vreme je omogočilo dolgo gradbeno sezono. Kdo bi si mislil, da bodo lahko še novembra polagali asfalt. Pa so ga. Tako so asfaltirali okolico doma KS na Marnem. Uredili so tudi robnike in uredili odvajanje meteorne vode. Dela so občino veljala 2 milijona tolarjev. Vaja in pogovor 11. november - V Turju je Prostovoljno gasilsko društvo Turje pripravilo sektorsko vajo gasilcev v krajevni skupnosti. Po vaji so v prostorih KS Turje - Gore pripravili analizo vaje, s krajani pa so se pogovarjali tudi o požaru, ki je pred 60 leti katastrofalno pustošil po vasi. Partizanska 10. november - Na Novem Dolu so se lotili rekonstrukcije Partizanske ceste v dolžini 490 metrov. Urediti je bilo treba odvodnjavanje, poskrbeti za komunalne vode, razširiti cestišče. Najprej so se lotili dela na zgornjem odseku, ureditev spodnjega pa je bila povezana s prejšnjo reg ul a- Levstikova 11. november - Levstikove poti od Litije do Čateža se je na Martinovo soboto tudi to leto udeležilo precej občanov Hrastnika. Nekateri organizirano, kot npr. planinci, drugi čisto samostojno ali v družbi s prija- 185 telji. Vreme je bilo tokrat pohodnikom naklonjeno, domačini pa so KRONIKA - November 2006 poskrbeli, da so pohodniki občutili kako se mošt spreminja v vino. Pregret dimnik 11. november - Na Partizanski cesti na Dolu pri Hrastniku seje v stanovanjski hiši pričelo močno kaditi zaradi pregretja dimnika. Gasilci so odstranili opaž okoli dimnika in del ostrešja ter goreče dele pogasili z vodo. Uporabili so naprtnjače, daje bila škoda čim manjša. Osebo, kije skušala pogasiti požar pred prihodom gasilcev, so zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom odpeljali v trboveljsko bolnišnico. Vlasta Nussdorfer 13. november - Pedagoški delavci so v goste povabili Vlasto Nussdorfer, ki je bila v letu 2006 tako že drugič gostja v Hrastniku. Aprila je v knjižnici predstavila svojo knjigo Naše deklice z vžigalicami. Tokrat je spregovorila o pomenu osveščanja ljudi, ki morajo takoj ukrepati, če opazijo, da se otrok nenavadno obnaša zaradi posledic nasilja. Predstavila je vrste nasilja, ki ga izvajajo odrasli, pa tudi vrstniki. Brezbrižnost ljudi takšna kazniva dejanja še pospešujejo. Posebno v razredu je potrebno nasilne otroke ustaviti, nujno seje potrebno pove-186 zovati s socialno službo, je še poudarila Nussdorferjeva, ki je prav v tem času izdala svojo drugo knjigo Dečki z ulice, ki prav tako obravnava to temo. V imenu gostiteljev se ji je zahvalila socialna delavka na OS heroja Rajka Hrastnik Andreja Peterlin. Zveza praznovala 14. november - V Ljubljani v Mestnem gledališču je Zveza društev diabetikov Slovenije obeležila 50 let uspešnega delovanja. Slovesnosti se je udeležila tudi delegacija hrastniš-kega Društva diabetikov. Priprave na vajo 15. november - Na tiskovni konferenci pred državno vajo Klor so predstavili priprave na obsežno vajo. Direktor TKI Hrastnik Branko Majes je povedal, da so v tovarni pripravljeni na vajo ali pa morebitno ukrepanje vsak dan. Tudi župan Miran Jerič je poudaril, daje občina kot gostiteljica dobro pripravljena. V ta namen, pa tudi za siceršnjo ob- OBČINA HRASTNIK OBČINSKI ŠTAB ZA CIVII.NO ZA*CTTO rCrrfrn ^1 ra j . <5> ' rcrčff Tfrnd Ty p rac- -j veščenost občanov, so izdali zloženko "Kako se zaščitimo pred klorom", v kateri so prikazani ukrepi in vsa evakuacijska zbirna mesta v občini. Zloženko so prejela vsa gospodinjstva v občini Hrastnik. O dobri pripravljenosti pa so menili tudi iz Uprave RS za zaščito in reševanje. Podobna vaja je bila nazadnje v Hrastniku leta 1985. Ceroz in naložbe 15. november - V Cerozu, podjetju zasavskih občin za ravnanje z odpadki, so pričeli v letu 2006 s predvidenimi vlaganji v obratovalno zgradbo, v pralno ploščad za kamione, ki zapuščajo odlagališče in pa v ploščad za drobljenje kosovnih odpadkov z nadstrešnico in s kontejnerji, kjer se bodo ti ostanki sortirali. Vse naložbe so bile vredne okrog 150 milijonov tolarjev. OSje sestavljen 16. november - Na prvi, konstitutivni seji OS Občine Hrastnik so potrdili dvajset članov občinskega sveta, ki so bili izvoljeni na volitvah 22. oktobra 2006. Novi svetniki občine Hrastnik so postali: Miran Jerič, Jelka Markovič Grahek, Matej Pavčnik, Vinko Žagar, Marija Siko vc, Matej Haberl, Darko Planinc, Ljudmila Deželak, Marjan Dolanc, Vili Petrič, Ksenija Jakopič (vsi LDS), Soniboj Knežak, Martin Mli- nar, Katjuša Laznik (vsi SD), Stanislav Bočko, Miran Vidmar, Samo Kreže (vsi SDS), Denis Meterc, Ivan Hršak (oba SNS) in Franjo Krsnik (Desus). Novoizvoljeni svetniki so potrdili tudi mandat županu Miranu Jeriču. Jerič je povedal, da bo funkcijo opravljal nepoklicno. Ker je funkcija župana nezdružljiva s funkcijo občinskega svetnika, je po zakonu prešel njegov mandat na naslednjega kandidata z liste LDS (Jože Gregorčič). Saniran plaz 17. november - Na Novem Dolu so sanirali plazovito območje nad vasjo. Plaz je že nekaj let grozil hišam pod njim in je precej načel lokalno cesto Novi Dol - Blate - Kal. Sanacije so se lotili z gradnjo pilotne stene pod cestiščem, uredili so tudi nov ustroj ceste ter jo zavarovali z zlož-bo na zgornji strani. Sanacija je bila vredna več kot 40 milijonov tolarjev. Tretjino je prispevala občina, ostalo pa država. V knjižnici 17. november - V Knjižnici Antona Sovreta so mladi dijaki in študentje Hrastnika pokazali, kako seje odvijal festival Štuor konec avgusta in v začetku septembra. Dan prej so v knjižnici vrteli planinske filme kronista Planinskega društva Hrastnik Zorana Klemena Lepote slovenskih gora. Nekaj dni prej je o pozabljenih svetovih predaval Boris Muževič. V novembru so pripravili še računalniške igrice, delavnico izdelovanja darilnih vrečk, računalniško delavnico, najmlajšim pa je pravljico povedal Škratek Bralček. Grozil 17. november — V gostinskem lokalu na Dolu je razgrajal 24-letni domačin. Gostje so opazili, da ima pod jakno pištolo, po odhodu iz lokala pa so slišali tudi streljanje. Na Dol je pohitelo več policijskih patrulj, ki so kršitelja izsledile v naselju. Policisti so mu zasegli zračno pištolo (imitacijo strelnega orožja) in nož ter ga pridržali do iztreznitve. Ker je kršitelj grozil 28-letnemu Dolanu, so podali tudi kazensko ovadbo. Vaja klor 18. november - V Tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik so preverili učinkovitost, usklajenost ter opremljenost različnih enot in služb pri reševanju ob nesreči s klorom. Na vaji je sodelovalo okrog 150 ljudi. Glavni organizatorji so bili poleg TKI in njene enote Klor ter občine še Ministrstvo za obrambo - Republiška uprava za zaščito in reševanje, Izpostava Trbovlje, Ministrstvo za notranje zadeve, Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Policijska postaja Trbovlje, hrastniški Zdravstveni dom, hrast-niški Rdeči križ in gasilci. Scenarij je predvidel, daje pri premikanju železniške cisterne za klor prišlo do naleta s kompozicijo treh vagonov za sol. V cisterni naj bi bilo 28 kubičnih metrov klora. Ob trku seje cisterna poškodovala in na zgornji polovici je nastala okrogla odprtina. Začelje izhajati klor in ogrozil zaposlene, delavce in prebivalce. Iz- vedli so delno evakuacijo ogroženih prebivalcev in zaposlenih v Drago. Enote, ki so preverjale svojo usposobljenost, medsebojno usklajenost in ustreznost opreme, so nalogo uspešno opravile. Ogroženi so bili o preteči nevarnosti ustrezno obveščeni, organizirano je bilo evakuacij sko zbirno mesto, reševalci so uspešno zatesnili odprtino na cisterni in omejili širjenje klorovega oblaka ter skupaj z zdravstvenim osebjem poskrbeli za poškodovane, je bila ugodna ocena vaje. Z njo sta bila zadovoljna tudi minister za obrambo Karel Erjavec in poveljnik CZ RS Miran Bogataj, ki sta si v družbi številnih gostov ogledala komentirano vajo na tribuni, ki sojo postavili na parkirišču TKI. Do podobne nesre- če bi sicer težko prišlo, vseeno pa mora enota Klor iz TKI Hrastnik, ki pokriva celotno Slovenijo, intervenirati zaradi manjših nesreč s klorom več kot dvajsetkrat na leto. Prigode iz ambulante 18. november - Člani dramske sekcije KUD Svoboda Dol pri Hrastniku so pripravili v kulturni dvorani na Dolu premierno predstavo Prigode iz ambulante. Nasmejali so nabito polno dvorano, saj so se obiskovalci lahko večkrat poistovetili s hudomušnimi zapleti na odru. Nenazadnje so sami doživljali različne prigode okrog krajevne ambulante. Predstavo je režirala Mihaela Deželak, v njej pa so igrali: Tatjana Hrs-tič, Biljana Jošovc, Marinka Gornik, Marija Hafner, Mile Plahuta, Mateja Pušnik, Bojan Frangeš, Eli-ca Frangeš, Dragica Draksler in Mihaela Deželak ter kot gost Ivica Knez, član SNG Drama Maribor. Porušili hiše 20. november - V Hrastniku so pričeli z urejanjem križišča pri Riklo-vem mostu. Skupna državna in občinska naložba je vredna več kot milijardo tolarjev. Najprej so porušili tri stanovanjske hiše (Hamerškovo, Dolančevo in stavbo nekdanjega zavoda za zaposlovanje), na rušenje sta čakala še poslovni objekt (popularni Metuljček) in Riklov most. Oba naj bi prišla na vrsto v letu 2007. Takrat naj bi pričeli tudi z urejanjem obrežnih zidov na sotočju potokov Brnica in Boben, v letu 2007 pa naj bi po načrtih izpeljali še obsežno rekonstrukcijo cestišč in križišča. Domači kraj 20. november - V hrastniški Knjižnici Antona Sovreta so dan slovenskih knjižnic obeležili s spoznavanjem in odkrivanjem domačega kraja. Dan so poimenovali z Zgodbe mojega kraja. Pripravili so razstavo starih razglednic in fotografij Hrastnika. Fotografije so bile last številnih Hrastničanov, ki se radi udeležujejo srečanja domoznanske dejav- nosti. V ustvarjalni delavnici so izdelovali preproste okvirje za fotografije. Zvečer pa so znani Hrastničani pripovedovali zgodbe iz davne preteklosti. Bibliotekarka Mateja Planko je pripovedi gostov Manje Goleč, Vande Mlinar, Gvida Urleba in Slavka Klemena spletla v zanimivo ogrlico spominov na drugačne dni, kot jih živimo danes. Nova tovarna 21. november - TKI Hrastnik je v letu 2006 izpeljala veliko naložbo in na prostoru stare elektrolize zgradila sodobno tovarno prehrambenega kalcijevega klorida, kije uporaben v sirarstvu, mlekarstvu, pripravi vode v pivovarnah, pri proizvodnji sokov, pripravi pitne vode iz morske vode, v rafinerijah, kot konzervans v sadjarstvu, kmetijstvu, sladoledarstvu itn. Naložba je bila vredna okrog poldrugega milijona evrov. Gradbinci so obnovili temelje, notranjost prostorov, zamenjali streho in uredili zunanji izgled objekta. Oprema je sodobna. Ob zagonu so načrtovali letno proizvodnjo okrog 8000 ton kalcijevega klorida. Podjetniški inkubator 22. November - Predstavniki občine so se s predstavniki RCR in Obrtne zbornice dogovorili o podrobnostih ureditve podjetniškega inkubatorja. Regionalni center za razvoj je namreč pričel v Hrastniku na temeljih podjetniškega objekta zraven Špara, ki gaje odkupil, graditi podjetniški inkubator, ki bo del mrežnega inkubatorja v Zasavju. Celotna naložba je bila vredna okrog 215 milijonov tolarjev. Podjetnikom, ki bodo želeli svoje prostore, bo na voljo 1650 kvadratnih metrov površin pod ugodnimi pogoj i. Od tega bo polovica pisarn, pol pa bo proizvodnih prostorov. Hrastniški inkubator bo naj večji v Zasavju. Glasba, glasba... 23. november - Z oddelčnim nastopom učencev klavirske in diatonične harmonike (učitelj Slobodan Filipovič) v dvorani Glasbene šole Hrastnik se je končal niz novembrskih oddelčnih nastopov učencev te šole. Od 9. novembra so se predstavili učenci klarineta in saksofona (učitelj Matic Nejc Kreča), klavirja (učitelja Brigita Mlakar in Dejan Jak-šič), trobil (učitelj Dejan Podbregar) in učencev oddelkov plesna pripravnica in ples (učiteljica Žužana Bar-tha). V GŠ Hrastnik so pripravili še interni nastop ob 250. obletnici rojstva Wolfganga Amadeusa Mozarta, s katerim so se poklonili velikemu mojstru, ki tudi nekaterim učiteljem in učencem hrastniške glasbene šole daje velik navdih. Delo v OŠ 25. november - Na državnem prvenstvu Kaj veš o sladkorni bolezni so učenke OŠ heroja Rajka Lara Že-kar, Martina Škoberne in Metka Potokar osvojile srebrna priznanja. Na šolskem tekmovanju iz angleškega jezika sta bronasto priznanje osvojila Lara Zekar in Franci Šuštar. V novembru pa so devetošolci med drugim spoznavali AIDS, četrtošolci so sodelovali na področnem tekmovanju National Geographic Junior v Ljubljani, skupaj s tretje-šolci pa so opravili še planinski pohod Katarina - Kal - Dol. Nekaj učencev je obiskalo Radio Kum, mladi rokometaši pa so na področnem tekmovanju v Trbovljah osvojili drugo mesto. Knjige, ptice, glasba 25. november - V novembru seje ekipa stanovalcev Doma starejših odpravila na športne igre v Dom upokojencev Franc Salamon Trbovlje. Stanovalke in stanovalce so peljali tudi na obisk hrastniške knjižnice Antona Sovreta, kjer so jim prikazali pridobitve. Gostili so tudi zanimivega gosta. Marjan Gobec, ki mu je hobi opazovanje ptic, je stanovalcem z diapozitivi predstavil slovenske ptice. Konec novembra so pripravili še glasbeni večer, na katerem je nastopil Moški pevski zbor Svoboda Hrastnik. Bizeljske gorice 25. november - V ciklu razstav Člani Foto kluba Hrastnik se predstavljajo so v Zdravstvenem domu Hrastnik pripravili razstavo treh članov kluba z naslovom Utrinki z bizeljskih goric. Razstavili so osem diptihov Jerneja Bidermana in Matjaža Kirna ter šest samostojnih fotografij Simona Tanška. Fotografije so nastale ob potepanju po Bizeljskem. BODI pre VIDEN 28. november - V letu 2006 je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu opravil precej dela. Komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu in cestno signalizacijo je večkrat pregledala celotno prometno signalizacijo in talne označbe v občini ter opozarjala na neurejenosti pristojne službe. Člani komisije za predšolsko in šolsko mladino so sodelovali pri organizaciji občinskega tekmovanja Kaj veš o prometu, pri pripravi tekmovalcev za nastop na državnem tekmovanju. Člani sveta so sodelovali pri kolesarskih izpitih na obeh OS. Za šolsko mladino je bil izveden preventivni program Jumicar, za imetnike motornih koles in koles z motorjem šola varne vožnje ter za mladino prireditev Z glavo na zabavo. Prvi razredi podružnične šole Dol so se vključili v preventivni evropski pro- jekt Euchires za spodbujanje uporabe otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov. V mesecu novembru so se v Hrastniku vključili v posebno akcijo za večjo varnost pešcev BODI preVIDEN. Simfoniki 28. november - Na odru Delavskega doma Hrastnik seje na letnem koncertu predstavil simfonični orkester Glasbene šole Hrastnik pod vodstvom dirigentke Maje Lebar Kotar. Simfoniki so igrali pesmi Loevveja, Arlena, Williamsa, Andersona, Christiansnove, Gersh-wina, Mancinija, Ebba, Torma in Welisa. Glasbeniki na čelu z dirigentko so dokazali, da nadaljujejo lepo tradicijo simfoničnega muziciranja na Glasbeni šoli Hrastnik. Rudar umrl 28. november - Okrog 16.40 ure je v hrastniškem rudniku prišlo do delovne nesreče, v kateri je umrl 45-letni rudar iz Trbovelj. Skupaj s skupino drugih rudarjev je opravljal dela v jami Hrastnik, ko se je odluščil okrog 200 kilogramov težek kos kamnine, ki je padel na nesrečnega rudarja. Pokopal gaje pod seboj, tovariši ga kljub hitri pomoči niso mogli več rešiti. Nesreča seje zgodila pri izdelovanju povezave med zveznim obzorjem in površino. Financiranje društev 29. november - Občina Hrastnik je tudi v letu 2006 obilno sofinancirala dejavnost športnih in kulturnih društev. Za dejavnost devetih kulturnih društev in Zveze kulturnih društev Hrastnik je skupno namenila 6,85 milijona tolarjev. Največ denarja, 4,75 milijona tolarjev, je namenila za redno dejavnost, 650 tisoč za skupne naloge in 1,45 mio sit za nabavo opreme in vzdrževanje objektov. Na športnem področju pa je občina sofinancirala dejavnost 21 športnim društvom in Športni zvezi Hrastnik. Skupaj je za vse dejavnosti namenila 16,8 milijona tolarjev. Za šport mladih je namenila 6,3 mio sit, za rekreacijsko dejavnost 1,1 mio sit, za vrhunski šport 1,68 mio sit, za kakovostni šport 4,7 mio sit, za vzdrževanje objektov 1,8 mio sit, za izobraževanje 336 mio sit, za prireditve 336 tisoč tolarjev, za delo Športne zveze in priznanja pa 400 tisoč tolarjev. mrns Izredna seja 30. november - Župan, Miran Jerič je na začetku seje pojasnil, daje sklical izredno sejo zaradi poslovniških rokov in zaradi dogovora političnih strank, da na njej dokončno oblikujejo občinski svet in potrdijo komisije in odbore. Po uvodnih točkah so potrdili mandat novemu članu občinskega sveta. Mirana Jeriča, ki kot župan ne more biti tudi svetnik, je zamenjal Jože Gregorčič z liste LDS. Soglasno so potrdili tudi spremembe sklepa o financi-ranju političnih strank v občini. Šlo je za minimalen popravek, saj je prejšnji sklep govoril o razdelitvi proračunskih sredstev na podlagi volilnih rezultatov iz leta 2002, v novem sklepu pa letnic ni. Oblikov-ali so tudi stalna delovna telesa občinskega sveta (3 komisije in 5 odborov). Komisije in odbori imajo 7 članov, 4 so člani občinskega sveta, 3 pa ostali občani Hrastnika. S predlaganimi imeni so se svetniki in svetnice strinjali, le Samo Kreže iz SDS je opozoril, da morda Jelka Markovič Grahek ni najbolj primerna za predsednico odbora za socialno politiko in zdravstvo, ker je tudi direktorica Zdravstvenega doma Hrastnik. Županje odgovoril, daje v prejšnjem mandatu kot predsednica tega odbora dobro delala, poleg tega pa so se predsedniki posameznih političnih strank strinjali s pred- lagano sestavo delovnih teles. Še najdlje so se svetniki in svetnice zadržali pri zadnji točki dnevnega reda. Sprejeli so pobudo Soniboja Knežaka, da bodo na eni prihodnjih sej pod drobnogled vzeli odlok o plakatiranju. Franjo Krsnik je opozoril na neustrezno nameščene omarice z osmrtnicami, Miran Vidmar pa j e izpostavil več zadev. Opozoril je na neustrezno prometno ureditev pri Šparu, zanimala gaje točna lokacija, kjer naj bi Tuš gradil trgovski center, izpostavil pa je tudi zdravstvo. Po njegovih informacijah naj bi morala zdravnica Katarina Kuhar Potušek, ki je od oktobra koncesionarka, dežurstva opravljati brezplačno. Informacijo je odločno zavrnila direktorica ZD Hrastnik Jelka Markovič Grahek, kije pojasnila sistem dežurstev in nujne medicinske pomoči, in zatrdila, da imajo vsi zdravniki dežurstva plačana. delujejo občine in drugi načrtovalci in nosilci, tudi posamezniki. Nov regionalni razvojni program je vključeval le občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Program je bil ambiciozen in finančno zahteven, saj je v sedemletnem obdobju predvideval kar za 720 milijonov evrov vlaganj v gospodarstvo, infrastrukturo, okolje in ljudi. JožeBogolin 30. november - Glasbena mladina Hrastnik je v dvorani Glasbene šole Hrastnik pripravila koncert Jožeta Bogolina, ki igra na marimbo. Bo-golin, ki študira tolkala pri profesorju Borisu Šurbku na Akademiji za glasbo Ljubljana, je izvedel naslednji program: Keiko Abe (Prisma, Piecer d'amor, Memories of the Seashore), Miramatsu (Land), J. N. Živkovič (Srbska igra) in Evelyn Glennie (Little Prayer). Regionalni program 30. november - RCR je kot pripravljavec Regionalnega razvojnega programa Zasavja za programsko obdobje 2007-2013 začel izdelovati izvedbeni del načrta. Predlog strateškega delaje bil dokončan v septembru, rok za sprejetje izvedbenega dela pa je bil 31. marec 2007. 194 Izvedbeni del bo zajemal projekte, ki se bodo izvajali v letih od 2007 do 2009. Pri oblikovanju programa so- Predavanja za kmetice 30. november - Društvo kmečkih žena in deklet Hrastnik je v sodelovanju s sorodnim društvom iz Pod-kuma pripravilo predavanje o pomenu in nalogah človekove krvi. Predavala je Barbara Brinjevec Gu-zaj. Dan pred tem pa je društvo v sodelovanju z Društvom kmetic Izlake Mlinše - Kolovrat pripravilo na Izlakah predavanje o pravilni uporabi zdravilnih zelišč, ki jih lahko nabe- KRONIKA - November 2006 remo v naravi. Predaval je zeliščar Ivan Kodrman iz Moravč. Konjeniki v Veroni 30. november - Člani Konjeniškega društva Hrastnik so v letu 2006 opravili veliko dela. Skrbeli so za konjeniške poti v občini, se udeleževali različnih turističnih in drugih prireditev v občini Hrastnik, sodelovali so s prijateljskimi društvi, leto pa so zaključili s strokovno ekskurzijo. Odpravili so se v Verono v Italiji. Ambulanta dela 31. november - V prvih dveh mesecih obratovanja koncesijske ambulante na Dolu pri Hrastniku seje pokazalo, da so Dolani res potrebovali svojo ambulanto. Dobili sojo v začetku oktobra, do konca novembra pa so imeli v njej 690 obiskov. Kot je ocenjevala Amna Sarajlič, dr. medicine, je bil za ta čas to lep obisk. Dolani so z novo zdravnico zadovoljni zaradi prijaznosti in strokovnega dela. Da ne bi bolniki predolgo čakali, so v ambulanti uvedli tudi naročanje. Predsedniki KS 31. november - V novembru so se na prvih sejah zbrali tudi člani svetov krajevnih skupnostih v vseh desetih KS v občini. Izvoljeni so bili na lokalnih volitvah v oktobru. Na sejah so izbrali za naslednja štiri leta tudi predsednike KS. Predsedniki so postali: Igor Pogačnik (KS Rudnik), Adalbert Zaletel (KS Steklarna), Vojka Povše Krasnik (KS Dol pri Hrastniku), Jože Velikonja (KS Marno), Tomaž Benko (KS Turje Gore), Darinka Ostanek (KS Kovk), Jože Gregorčič (KS Boben), Ciril Rotar (KS Prapretno), Slavica Kavšek Novak (KS Podkraj) in Dolores Dobršek (KS Krnice Savna Peč). NEZNAN AVTOR, ZlMSKI POČITEK DECEMBER 2004 50 let Ribiške družine Hrastnik Točen datum ustanovitve Ribiške družine Hrastnik je 29. november 1954. Prvi predsednik družine je bil Jože Šoba st., med prvimi odborniki pa najdemo še Franca Bajdo, Pelegrina Gornika, Roberta Sticherja, Jožeta Rometa, Alojza Kneza, Laznika in Selana. Novoustanovljeno društvo seje vključilo v Zvezo ribiških družin Zasavja in Ribiško zvezo Slovenije. Pred ustanovitvijo samostojne družine so se hrastniški ribiči vključevali v Kmetijsko ribiško zadrugo, ki je pokrivala prostor od Litije do Radeč (še danes isto področje pokriva Zveza ribiških družin Zasavja). V Trbovljah je imela zadruga urejen dom in ribogojnico. Hrastniški ribiči so leta 1958 zgradili vališče (bazen) za vzgojo potočnih postrvi in nad vališ-čem manjši prostor za sestanke. V prvih letih seje v družino vključevalo precej članov (120 do 130). Člani RD Hrastnik vseskozi gospodarijo z vodami Save v rajonu od Doležalekovega potoka do viadukta v Suhadolu in z vsemi pritoki na tem območju (Boben, Brnica, Črna, Bela, Slatna na levem bregu Save ter Doležalekov potok, Koritnikov potok in Šolski potok na desnem bregu). Ribje bilo nekdaj dovolj. Leta 1968 pa so pričeli pomagati naravi (gojiti zarod in ga poribljavati v gojitvene potoke). Ravnovesje seje pričelo podirati leta 1995, ko seje razmnožila čaplja. Čaplje so nosile ribe iz potokov in posegle tudi v matično jato rib. Ribiči se že pet let trudijo, da bi jo ponovno vzpostavili. Še nekaj let nazaj je bilo npr. v Brnici 400 do 500 lepih rib, danes jih ni več. Hrastniški ribiči so danes znani tudi kot odlični gojitelji rib. Leta 1968 so prvič smukali ikre za populacijo potočne j97 postrvi. Potem pa so z vztrajnim delom vsako leto poskrbeli za dovolj mladic za svoje potrebe in prodajo. Delo Ribiške družine je teklo z vzponi in padci. Družino so kot predsedniki vodili: Jože Šoba, Franc Kreže, Alojz Knez, Anton Mlakar, Ernest Seničar, Ignac Jeran, Miro Zorec, Rudi Potisek in Karl Medved. Ob 30. obletnici leta 1974 so razvili prapor. Leta 1978 pa so pričeli dograjevati ribiški dom na prostoru konec naselja Podkraj na desnem bregu Save. Dograjen dom so odprli leta 1982. Pri gradnji so največ sodelovali člani družine Marko Draksler, Janez Ločičnik, Jože Šoba st., Vili Arlič, Robert Sticher, Ignac Jeran in Karl Medved. Delali so udarniško, material so prispevala takratna hrastniška podjetja in občina. Leta 1987 so po porušenju starega bazena zgradili novega. V letu 2005 pa so dobili še nov rezervoar vode, ki jo je dovolj za potrebe valjenja rib. V zadnjih letih se število članov giblje med 70 in 80. Društvo vodi upravni odbor, ki mu predseduje Karl Medved. V odboru delujejo še Rudi Potisek, Robert Sticher, Drago Ostrovršnik, Drago Selič, Martin Pajek, Stane Deželak in Avgust Šketako. Ribiči poleg dela pri domu in gojitvi rib ter gospodarjenja z ribolovnim območjem skrbijo tudi za družabno dejavnost in tekmovanja. Redno se dobivajo v domu, vsako leto prirejajo družinsko tekmovanje za praktične (ribiške) nagrade. Udeležujejo se tudi tekmovanj med ribiškimi družinami, v zasavski regiji posebej tekmujejo veterani (5 družin, 5 tekem). Poleg tega pa svoje znanje radi pokažejo tudi na pokalnih tekmovanjih, na tekmah invalidskih in upokojenskih organizacij. Na praznovanju 50 letnice družine so podelili plakete vsem nekdanjim še živečim predsednikom. Prejeli sojih Alojz Knez, Anton Mlakar, Ignac Jeran, Ernest Seničar in Karl Medved. Ribiška družina pa seje s priznanji zahvalila tudi hrastniškim podjetjem, ki so v 50 letih pomagali družini (Steklarna, TKI, RTH, GD, Toplarna, Domex, Sinet, KSP) in občini Hrastnik, kije imela za družino vedno dovolj razumevanja. FEBRUAR 2005 Priznanja Zveze kulturnih društev Zveza kulturnih društev Hrastnik podeljuje vsako leto ob kulturnem -| gg prazniku priznanja kulturnim delavcem, brez katerih ne bi živela hrastniška kulturna društva. Tudi to leto so podelili priznanja 8. februar na osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku. RUDIHUDINA je prejel priznanje za dolgoletno pripadnost in aktivno delo v pevskem društvu Steklar Hrastnik. Hudina seje s kulturo petja seznanil leta 1955. Takrat seje pridružil pevcem Moškega pevskega zbora Svoboda Dol pri Hrastniku, kjer je prepeval kar nekaj let. Kasneje je postal član Pevskega društva Steklar, sodeloval pa je tudi pri cerkvenem pevskem zboru na Dolu. Redno se udeležuje vaj, nastopov in ostalih prireditev. Pri pevskem društvu je tudi član upravnega odbora, kjer je zelo vesten in delaven. Pevski tovariši ga spoštujejo in cenijo, saj z veliko predanostjo opravlja zaupane naloge. S svojim delom in predanostjo dokazuje, daje petje pomemben del njegovega življenja. CIRIL LESKOVŠEK je prejel priznanje za dolgoletno plodno delo v Moškem pevskem zboru Svoboda Hrastnik. V zboru je pričel peti že v osnovni šoli, ko se je priključil otroškemu pevskemu zboru. Potem je za nekaj let s petjem prekinil. Ko sije pridobil poklic, se zaposlil in si ustvaril družino, seje leta 1981 priključil Moškemu pevskemu zboru Svoboda Hrastnik, ko seje zbor na novo oblikoval. K petju so ga povabili prijatelji. V zboru poje vse od takrat. Pevci ga cenijo kot dobrega prvega basista, v zboru ga poznajo tudi kot velikega šaljivca, ki popestri marsikatero vajo, gostovanje ali druženje. Na teh pa zna s svojo harmoniko poskrbeti še za prijetno vzdušje. Februarja leta 1995 so se v Dom starejših v Hrastniku vselili prvi stanovalci. V desetih letih je Dom postal pravi dom številnim ljudem. Zaradi pristnih odnosov je postal stanovalcem prvi, zaposlenim pa drugi dom. Prav majhnost Doma dopušča tesno povezanost zaposlenih s stanovalci in njihovimi svojci. V tem je majhnost doma velika prednost, pri finančnem poslovanju pa je majhnost seveda pomanjkljivost. Pa vendar so v Domu starejših, ki ga vseskozi vodi direktor Drago Kopušar, ponosni na prehojeno desetletno pot. Ob otvoritvi je bilo v domu 112 postelj, ob jubileju pa 124. V začetku je bilo v domu zaposlenih 36 delavcev, ob jubileju jih je bilo 58 in 5 delavk preko javnih del. Na področju zdravstva in kuharstva (gostinstva) je dom edini v občini, ki nudi možnost zaposlovanja, pripravništva, obvezne prakse dijakov... Uspešni so pri izvajanju socialne oskrbe in zdravstvene nege, zaposleni sledijo novostim na svojih področjih. V letu 2000 so vpeljali v Dom sistem HASAP, uvedli so tabletni sistem oskrbe s hrano, v Domu skrbijo za zdravo in varno hrano. V Domu so razvili različne dopolnilne dejavnosti. Tako so znani po gostinskih storitvah na širšem območju občine (pogostitve, hrana na domu 200 itn.). Leta 1999 so pričeli z javnim delom na področju družabništva, leta 2000 pa z dodatno dejavnostjo pomoči na domu. Sicer pa se ukvarjajo predvsem z življenjem v Domu. Dopoldan pripravljajo za stanovalce različne dejavnosti, popoldnevi so bolj prepuščeni stanovalcem. Življenje v domu popestrijo s prireditvami. Na nekaterih področjih je Dom oral ledino tudi v slovenskem merilu. Eden od izjemno cenjenih projektov je bila možganska telovadba. Dom je izdal knjižico Ugankarski kotiček, ki sojo zelo dobro ocenili tako v strokovni kot laični javnosti. Ob peti obletnici pa je dom izvedel slovenski natečaj za najboljšo vizitko, izdelano v domovih upokojencev. Vseskozi dobro sodelujejo z lokalnim okoljem, občino, društvi, šolami in vrtci. Le s finančnim rezultatom niso najbolj zadovoljni, saj so le trikrat v desetih letih uspeli leto zaključiti brez rdečih številk. Majhnost doma kljub racionalnem obnašanju in varčevanju ne dopušča boljšega poslovanja. Naj večji žulj pa je ob domu. Pred leti so uredili lep park, ki pa je postal zanimiv mladostnikom, ki jim je cilj uničevanje stvari. In tako so park uspeli demolirati. Leta 1995 je 40 odstotkov stanovalcev potrebovalo zahtevno zdravstveno nego, ob jubileju je bilo takšnih že 60 odstotkov. Praktično vsi stanovalci so v stalni zdravstveni negi, le redki lahko npr. brez pomoči pridejo v jedilnico. Zdravstveno osebje se skuša čim več pogovarjati s stanovalci in sorodniki. To je tudi vodilo pri delu socialne službe. Druženje je zelo dragocen delovni pripomoček. Zato so pomembne skupine za samopomoč, kjer ohranjajo osnovne človekove veščine. Tako obujajo spomine, negujejo običaje, rešujejo uganke, pojejo, študirajo, telovadijo, se ukvarjajo z ročnimi deli. V delo s stanovalci se vključujejo tudi prostovoljci. Ob jubileju je bilo med 124 stanovalci še 19 tistih, ki so se naselili v Domu starejših Hrastnik že v prvem letu delovanja leta 1995. MAREC 2005 Priznanja Športne zveze Hrastnik Na 28. prireditvi Večer športna, glasbe in razvedrila so podelili priznanja za uspehe na športnem področju za leto 2004. Tokrat je prejelo priznanja 19 hrastniških športnikov in športnih ekip, Bloudkove značke pa 5 športnih delavcev. Še enkrat so za najboljšega športnika proglasili kajakaša Petra 201 Kauzerja, najboljša ekipa pa je postala članska ekipa Kegljaškega kluba Sinet Hrastnik. ZANIMIVOSTI V LETU 2005 Najboljši športnik PETER KAUZER je član Brodarskega društva Steklarna Hrastnik in stalni član slovenske reprezentance v kajaku na divjih vodah v slalomu. V letu 2004je dosegel vrsto odličnih uspehov v Sloveniji in v mednarodnem merilu. Vozil je v ekipi 3 x K-l slalom, kije na evropskem prvenstvu za mlajše člane v Krakowu na Poljskem osvojila drugo mesto. Med posamezniki je osvojil na tem prvenstvu 6. mesto. Peter je bil v letu 2004 zmagovalec državnega prvenstva za mlajše člane, osvojil je 2. mesto v skupni razvrstitvi slovenskega pokala, zmagal pa je tudi na dveh mednarodnih tekmah (Valstagna v Italiji in Tacen v Sloveniji). Najboljša ekipa ČLANSKA EKIPA KEGLJAŠKEGA KLUBA SINET je zmagala v glasovanju za najboljšo ekipo z osvojitvijo prvega mesta v 1. B slovenski kegljaški ligi in uvrstitvijo v 1. A kegljaško ligo. Za ekipo so nastopali: Vojko Šeško, Zlatko Drame, Martin Sevnšek, Gregor Skalicky, Iztok Logar, Jože Drame, Karli Medved, Bojan Burja, Zoran Brečko, Miran Jazbinšek in Ludvik Duh. Ekipo je vodil trener Jože Drame, ekipi pa pomaga Jože Prah. Občinska Bloudkova priznanja Občinska Bloudkova priznanja (značke) predsedstvo ŠZ Hrastnik podeluje športnim delavcem in trenerjem za večletno uspešno delo na področju telesne kulture. Zlata značka DRAGO VUČETIČ je bil v letu 2005 najstarejši član Planinskega društva Hrastnik. Njegovo življenje je zapisano planinstvu in prepleteno z bogato gorniško dejavnostjo. Do 2. svetovne vojne je bil zelo dejaven v društvu Sokol, član Planinskega društva Hrastnik pa je vse od njegove ustanovitve leta 1948. Že prej je planinaril po slovenskih gorah skupaj s planinci iz Trbovelj. Bil je med pobudniki in ustanovnimi člani hrastniškega društva. Pomagal je pri gradnji obeh planinskih koč na Kalu. Poleg prostovoljnega delaje prispeval tudi nekaj denarja. Ko seje upokojil, je dal pobudo za ustanovitev Odseka starejših planincev pri PD Hrastnik, v katerem še vedno sodeluje. Njegova druga ljubezen je bil alpinizem. Bilje med zagnanci, ki so leta 1949 sklenili, da ustanovijo Alpinistični odsek pri PD Hrastnik. Alpinizem je bil vrsto let njegova pomembna specialnost. Leta 1953 je sodeloval pri ustanovitvi PD Dol pri Hrastniku. Tretje področje dela v Planinskem društvu je bilo organizacijsko delo. Začel je s funkcijo propagandista, kasneje je imel številne druge zadolžitve, ki jih je opravljal z naj večjo odgovornostjo. Še vedno je 203 aktiven član PD Hrastnik kot član nadzornega odbora. Za bogato in vsestransko dejavnost v planinski organizacij je prejel številna priznanja. Srebrna značka BOJAN KREŽE seje v RK Dol TKI Hrastnik vključil v osnovnošolskih letih. Marsikdaj je bil gonilna sila ekipe, kije orala ledino dolskega rokometa v samostojnem klubu. Že v tem času je, podobno kot njegovi vrstniki, prevzemal odgovorne naloge pri delu kluba. Aktivno je sodeloval tudi pri različnih prireditvah kluba. V zadnjih letih deluje Bojan Kreže predvsem v izvršnem odboru kluba, kjer kot sekretar opravlja zahtevno delo. Člani kluba ga cenijo zaradi natančnosti, doslednosti in pripravljenosti, da vedno pomaga pri delu tudi drugim. Več let uspešno pomaga tudi trenerjem pionirskih in kadetskih ekip kot tehnični vodja. Njegovo delo je vpeto v izjemno uspešen projekt mednarodnega turnirja v mini rokometu Zasavje cup, kjer je že vrsto let tehnični vodja turnirja. Še posebej pa ga sodelavci cenijo zaradi stalne pripravljenosti za amatersko delo v društvu, ki ni vedno prijetno. Vendar uspehi na igrišču in primerno priznanje poplačajo tudi slabše dni. Bronasta značka MARKO PREMEC je član Rokometnega kluba Dol TKI Hrastnik. Kot igralec je igral v prvi uspešnejši generaciji kluba v slovenskem prostoru. Po končani rokometni karieri je pričel delovati kot športni delavec v klubu na različnih področjih. Več let je že član izvršnega odbora kluba. Že nekaj let uspešno vodi sekcijo veteranov v klubu. Pod njegovim vodstvom so pričeli z redno vadbo. Poskrbel je tudi, da so večjo veljavo dobili turnirji veteranov ob občinskem prazniku. Dolani jih pripravljajo že dolgo, v zadnjih letih so nastopi ekip vse bolj kakovostni. Veteranska ekipa igra na različnih turnirjih po Sloveniji in v tujini, na dveh izjemno močnih so tudi zmagali (Rodinov memorial v Izoli in Hvar na Hrvaškem). Kot član izvršnega odbora tvorno deluje pri izpeljavi klubskih načrtov. V zadnjih letih je prevzel še zahtevno delo pomočnika članskega trenerja ter tehničnega vodje članske ekipe. Igralci in člani kluba ga cenijo zaradi vestnega dela, ki je prepredeno z ljubeznijo do športa in rokometa še posebej. Bronasta značka MIRAN HRIBŠEK je član Rokometnega kluba Dol TKI Hrastnik. Podobno kot ostali aktivni člani Rokometnega kluba Dol TKI Hrastnik seje z rokometno igro srečal v osnovnošolskih letih kot igralec. Vrstniki so ga cenili zaradi resnosti, vztrajnosti in talenta. Bilje med najboljšimi igralci ekipe v časih, ko seje igralo še na asfaltiranem igrišču na Dolu in potem v hrastniški športni dvorani. Po zaključeni igralski karieri seje vključil v delo v klubu. Sodeloval je pri organizaciji prireditev v klubu, kmalu seje vključil v delo kot trener. Pričel je z delom z naj mlaj širni igralci, kasneje pa prevzemal starejše ekipe. Igralci in starši ga cenijo zaradi mirnega pristopa do fantov. Miran Hribšek se zaveda, da fante ne uči le rokometnih veščin, pomembno delo trenerja je tudi vzgoja mladih. Z ekipami je dosegel vrsto uspehov. Gotovo pa je dosedanjih trenerski vrh dosegel v sezoni 2003/04, ko je z ekipo mlajših dečkov B osvojil naslov slovenskega prvaka. Društvo rokometnih trenerjev Slovenije mu je na občnem zboru podelilo posebno priznanje kot enemu najbolj uspešnih slovenskih rokometnih trenerjev v tej sezoni. Bronasta značka ZORAN ŽIBRET je član Kegljaškega kluba Rudnik Hrastnik. V društvo je vstopil leta 1994, ko je v klubu primanjkovalo kegljačev. Skupaj s še nekaterimi novimi člani je pričel trenirati in po pol leta že postal član tekmovalne ekipe v takratni 3. slovenski kegljaški ligi. Ob tem seje vključil tudi v delo društva, saj je postal član disciplinske komisije v času od 1994 do 1998 leta, v obdobju od 1998 do 2002 pa je bil član nadzornega odbora društva. Sedaj je Zoran član Upravnega odbora društva, katerega naloga je seznanjanje kegljačev z delom v društvu, informiranje Upravnega odbora z vso problematiko, ki se poraja pri treningih in tekmah s strani kegljačev. Aktiven je pri nalogah, ki jih ima društvo pri vzdrževanju objekta, saj je priskočil na pomoč tako pri predlogih za izboljšave, kot pri organiziranju vzdrževalnih del na objektu, zanemarljiva pa ni niti njegova občasna finančna pomoč društvu kot donatorja. Priznanja športne zveze Hrastnik Športna zveza Hrastnik podeljuje najbolj uspešnim posameznikom in ekipam občinska priznanja za tekmovalne dosežke. Za uspehe v letu 2004 so podelili 19 priznanj. MUAMER BRATANOVIČ (RK Dol TKI Hrastnik) član državne rokometne reprezentance mlajših mladincev, kije na evropskem prvenstvu v Rigi (Latvija) osvojila 3. mesto MIRAN CVET (Kolesarsko društvo Hrastnik) 1. mesto na vzponu na Vršič (master B), 1. mesto gorskem DP z gorskimi kolesi, 3. mesto v tekmovanju za pokal Slovenije IGOR JAMŠEK (BD Steklarna Hrastnik) 28. mesto na evropskem prvenstvu za mlajše člane v kategoriji C-1 slalom SANDRAFORTE (ŽKDS Jing-Jang) 205 članica ekipe starejših deklic, ki je na državnem prvenstvu v košarki osvojila 1. mesto GREGOR KLEPEJ (RK Dol TKI Hrastnik) član kadetske reprezentance v rokometu, ki je na evropskem prvenstvu v Beogradu (Srbija in Črna gora) osvojila 4. mesto ŽIGA KORITNIK (KKGD Hrastnik) član kadetske državne košarkarske reprezentance, ki je na evropskem prvenstvu v Amaliadi (Grčija) osvojila 8. mesto NIKA OSTERMAN (ŽKDS Jing-Jang) članica ekipe starejših deklic, ki je na državnem prvenstvu v košarki osvojila 1. mesto JANOŠ PETERLIN (BD Steklarna Hrastnik) 3. mesto na državnem prvenstvu za mlajše člane v K-l slalom in 4. mesto v skupni razvrstitvi slovenskega pokala za člane DEJAN SAVIČ (RK Dol TKI Hrastnik) član državne rokometne reprezentance mlajših mladincev, kije na evropskem prvenstvu v Rigi (Latvija) osvojila 3. mesto MATIC STOKLASA (BD Steklarna Hrastnik) status kategoriziranega športnika državnega razreda ROKSKAZA (Kolesarsko društvo Hrastnik) 2. mesto na državnem prvenstvu za mlajše mladince kros, 2. mesto v pokalu Alpe - Adria MANJA SLAPŠAK (ŽKDS Jing-Jang) članica ekipe starejših deklic, kije na državnem prvenstvu v košarki osvojila 1. mesto GREGOR VRETIČ (BD Steklarna Hrastnik) status kategoriziranega športnika državnega razreda ŽIGA ZALOKAR (BD Steklarna Hrastnik) status kategoriziranega športnika državnega razreda ČLANSKA EKIPA RK DOL TKI HRASTNIK uspešno nastopanje v l. B slovenski rokometni ligi in osvojeno 7. mesto ČLANSKA EKIPA KK GD HRASTNIK uspešno nastopanje vi. B slovenski košarkarski ligi RAFTING EKIPA FORSTEK 2. mesto v skupni razvrstitvi državnega prvenstva v slalomu in spustu in 1. mesto na državnem prvenstvu v slalomu in 2. v spustu EKIPA PIONIRJEV LETNIK 92 RK DOL TKI HRASTNIK udeležba na finalnem turnirju in osvojeno 1. mesto v prvenstvu Slovenije EKIPA PIONIRJEV 91 RK DOL TKI HRASTNIK udeležba na finalnem turnirju in osvojeno 4. mesto v prvenstvu Slovenije JULIJ 2005 Občinska priznanja Občina Hrastnik praznuje občinski praznik v spomin na veliko gladovno 208 stavko rudarjev leta 1934. Na svečani prireditvi ob občinskem prazniku sta hrastniški župan Miran Jerič in predsednik komisije za odlikovanja in priznanja Franjo Krsnik podelila občinska priznanja dobitnikom za leto 2005: Mitji Udovču, Karliju Medvedu, Ireni Kovač in podpredsedniku Gasilske zveze Hrastnik Miranu Groharju, ki je prejel priznanje v imenu Gasilske zveze. MITJA UDOVČ je prejel srebrno priznanje občine Hrastnik za delo in uspehe na področju društvenih dejavnosti. Pisalo se je leto 1958, ki je tesno povezalo mladeniča Mitjo Udov-ča in hrastniško Rudarsko godbo. Na pobudo Mirka Potočana seje pričel Mitja v godbenem domu učiti igranja na rog. Rogu in godbi je Mitja ostal zvest do danes. Vmes pa se je dogajalo marsikaj. Godba je doživljala vzpone in padce, Mitja pa seje vrsto let vključeval v delo upravnega odbora. Leta 1996je prevzel predsedovanje godbi. In izpit opravil z odliko. Godba je bila pred desetletjem v veliki kadrovski stiski. Uspel je pridobiti mlade, zapolniti vrzel, njegov program so sprejeli v godbi in občini, zato uspeh ni izostal. Izkazal seje kot sposoben organizator, ki je znal navdušiti za svoje ideje tako sponzorje kot župane in godbenike. Vzpodbujal je prijateljske stike z drugimi godbami, gostovanja, stare godbeniške običaje krsta ob prvomajskih budnicah in druženja godbenikov. Rudarska godba je tudi zaradi njegove zagnanosti z odliko obeležila izjemen jubilej: 150 letnico delovanja z odličnim koncertom ob prisotnosti predsednika države in obnovljenim godbenim domom. Hrast-niška rudarska godba je tudi zaradi Mitjeve vztrajnosti in energije danes med najboljšimi slovenskimi godbami, saj seje leta 2002 v Ilirski Bistrici uvrstila v umetniško skupino slovenskih godb. 'mm? KARLI MEDVED je prejel bronasto priznanje občine Hrastnik za delo in uspehe na področju društvenih dejavnosti. Karli Medved se je rodil drugo leto vojne, leta 1942. Mladost je preživljal v steklarski koloniji in med šolskimi počitnicami nosil malice v steklarno. Kar samo po sebi je bilo umevno, da seje po šolanju v Rogaški Slatini leta 1959 v steklarni tudi zaposlil. Delo steklopihalca je opravljal šest let, potem pa je zaradi poškodbe opravljal lažja dela. Steklarni pa je ostal zvest vse do upokojitve leta 1996. Do poškodbe je bil Karli dober kolesar, kasneje seje včlanil v Društvo invalidov Zasavja in v Ribiško družino Hrastnik. Karli je sodeloval pri gradnji ribiškega doma, opravljal je številne funkcije, zadnjih deset let jo vodi kot predsednik. V slovenskih ribiških krogih pa je še posebej cenjen kot uspešen ribogojec. Narava ga mami tako in drugače, ribiči pod njegovim vodstvom vsako leto poskrbijo, da očistijo brežine rek in potokov v občini, z mladicami rib pa skrbijo za življenje v potokih. Aktivno je sodeloval tudi pri ureditvi tekmovalne trase na Savi. Sekcijo ribičev vodi tudi pri Društvu upokojencev Hrastnik, v delo seje po upokojitvi aktivno vključil. Vseskozi je aktiven tudi kot član Društva invalidov Hrastnik, kjer uspešno vodi ribiško sekcijo in opravlja prevoze težjih invalidov na kopanje v Laško. IRENA KOVAČ je prejela bronasto priznanje občine Hrastnik za delo in uspehe na področju društvenih dejavnosti. Irena je bila med pobudnicami ustanovitve društva kmečkih žena in deklet Hrastnik, v katerem prizadevno deluje vse od začetka. Že drugo man- datno obdobje društvo tudi uspešno vodi. Irena se preživlja s kmetovanjem na kmetiji v Brdcah. Ob delu na kmetiji in skrbi za družino si vzame čas za pestro aktivnost v Društvu kmečkih žena in deklet. Društvo vodi z veliko vnemo, skrbi za povezovanje z društvi sorodnih vsebin in humanitarnimi organizacijami. Članice navdušuje za dodatno izobraževanje, skupaj s kmetijsko svetovalno službo skrbi za različna predavanja. Lotijo se tem s področja zdravja, starih običajev, ljudskega izročila, pa kmetijskih in gospodinjskih tem. Članice društva cenijo v širšem okolju, saj sodelujejo na različnih prireditvah. In prav Irena je tista, ki zna vzpodbuditi članice, da se lotijo novih izzivov. Ko se odločijo sodelovati na kakšni izmed prireditev, je pogosto predsednica tista, ki sede v avto in zbere izdelke, še največkrat pecivo, za pogostitev na prireditvah. Ali pa kakšno staro orodje in predmete za razstavo. Društvo tudi zaradi velike energije Irene Kovač bogati življenje v občini Hrastnik. GASILSKA ZVEZA HRASTNIK je prejela bronasto priznanje občine Hrastnik za delo in uspehe na področju društvenih dejavnosti. Gasilstvo je ena najbolj bogatih in starih tradicij na Slovenskem. Tudi v občini Hrastnik je zgodovina pisana že več kot 110 let. Po drugi svetovni vojni je gasilstvo v Sloveniji doživelo veliki razcvet, čemur je botrovalo tudi ustanavljanje prvih Občinskih gasilskih zvez. Med prvimi v Sloveniji sojo ustanovili hrastniški gasilci. Vanjo so se vključila prostovoljna teritorialna in industrijska društva. Danes zveza združuje pet prostovoljnih in tri industrijska društva z več kot 500 gasilkami in gasilci. Zveza povezuje dejavnost društev. Njena osnovna naloga je zagotovitev financiranja prostovoljnih društev ter izvajanje nalog s področja požarne varnosti. Po osamosvojitvi Slovenije so gasilci prevzeli še izvajanje širših nalog zaščite in reševanja. Predsedstvo in poveljstvo zveze uspešno skrbita za razvoj gasilstva v občini, enotno politiko nabave gasilno tehničnih sredstev, izobra- zevanje in druge pomembne naloge. Delo v društvih in zvezi je prostovoljno. Z gasilstvom so povezane plemenite ideje in vrednote, zato mu tudi sodobni čas in odtujena družba ne more do živega. Solidarnost, skrb za bližnjega, medsebojna pomoč so vrednote, ki ga krasijo. Gasilci v občini Hrastnik opravijo letno več deset tisoč prostovoljnih ur za razne oblike usposabljanja in reševanja v resničnih situacijah. Pri izvajanju zaščitno reševalnih akcij marsikdaj izpostavijo svoje zdravje in življenje. Zato, da pomagajo človeku, ko pomoč najbolj potrebuje. SEPTEMBER 2005 60 let PGD Prapretno Začetki Prostovoljnega gasilskega društva Prapretno segajo v leto 1940, vendar j e vojna vihra preprečila rojstvo gasilstva v Prapretnem. Društvo je nastalo v času, ko je bila vas majhna, strnjena, hiše krite po večini še s slamo, do vasi pa je vodila makadamska cesta. Ustanovitev in uspešno delovanje gasilskega društva sta imela velik pomen za vaščane Prapretna, Pleskega in Retja. Če je imela vas Prapretno vodovod s 25 kubičnih metrov velikim rezervoarjem in dvema hidrantoma že od leta 1933, pa sta bili vasi Plesko in Retje praktično brez vode. Ustanovni občni zbor društva (takrat še gasilske čete) je bil 7. novembra 1945 leta v gostinskih prostorih Božič z 2-|2 20 navzočimi ustanovnimi člani. Prvi izvoljeni načelnik gasilske čete Prap- retno j e bil Jože Jelen. Novoustanovljena gasilska četa je imela veliko organizacijskih in materialnih težav, saj je razpolagala samo z ročno brizgalno in nekaj orodja. Orodje in brizgalno so hranili v Božičevem mlinu, ker svojih prostorov niso imeli. Zato je bila v društvu vse večja želja zgraditi gasilski dom. V letu 1946 so začeli zbirati materialna in denarna sredstva za gradnjo doma. V letu 1948 je bila ustanovljena ženska desetina Člani društva so se razveselili prve motorne brizgalne. Društvo je ob desetletnici razvilo društveni prapor. Gasilci so z ogromno prostovoljnega dela gradili gasilski dom s stolpom, ki so ga slovesno odprli leta 1965 ob 20. obletnici društva. Na izrednem občnem zboru januarja 1969 je društvo dobilo svoj prvi statut. Dolgoletna želja gasilcev, da bi novo orodjarno krasilo tudi novo vozilo, seje uresničila leta 1971, ko je društvo dobilo nov kombi IMV. Ko je leta 1973 prvič zatulila električna sirena na stolpu gasilskega doma v Praprotnem, so se gasilci ponosno ozirali na stolp. Leta 1981 so člani PGD Praprotno z odločbo občine postali tudi uradno lastniki gasilskega doma. V letu 1984 so bili bogatejši za novo motorno brizgalno Rosenbauer. Želja prap-reških gasilcev od ustanovitve je bila ta, da bi razpolagali z večjo količino požarne vode v vasi. Uresničila seje leta 1985. Tega leta so zgradili 60 kubičnih metrov velik rezervoar, kije postavljen tako, da lahko s cevmi dosežejo vsako hišo v vasi, kar so dokazali na vajah. Ker gasilci niso imeli kje izvajati praktičnega usposabljanja, so leta 1988 zgradili poligon, ki naj bi služil tudi za vaje spuščanja z stolpa. Leta 1991 so dobili novo intervencijsko vozilo. V zadnjih letih so na domu v Prapretnem zamenjali okna in se lotili sanacije sider za varno spuščanje s stolpa. Po nekaj letih zatišja je zopet steklo delo z mladimi, prizadevna pa je tudi ženska desetina v društvu. Gasilci iz Prapretna so se v vseh letih obstoja udeleževali tako tekmovanj na nivoju občine kakor tudi na regijskem nivoju, skrbeli so za izobraževanje članov in mladine. Ogromno so se ukvarjali z vzgojo mladih. Moto članov PGD Prapretno je človekoljubnost, humanost in požrtvovalnost pri reševanju človeških življenj in premoženja. Na svečani prireditvi ob 60-letnici PGD Prapretno so člani PGD Hrastnik razvili nov društveni prapor, ki je nadomestil starega, ki je dobro služil celih 50 let. Pet darovalcev (Občina Hrastnik, Termoelektrarna Trbovlje, Steklarna Hrastnik, PIGD Rudnik Hrastnik in PIGD Termoelektrarna Trbovlje) je pripelo na prapor trak, nakup praporja pa so omogočili tudi številna druga podjetja, društva in posamezniki - darovalci lipic. Predsednik PGD Prapretno Alojz Vajdič, podpredsednik Gasilske zveze Hrastnik Miran Grohar in član predsedstva gasilske zveze Slovenije Pavle Nemet so podelili na slovesnosti priznanja. Za razvoj gasilstva v društvu so zahvale PGD Prapretno podelili: Miranu Jeriču, Jožetu Jelenu, Darku Rotarju, Francu Jazbinšku, Ladu Pušniku, Ivu Restarju, Matjažu Skazi in Gasilski zvezi Hrastnik. Gasilska zveza Slovenije je za predano delo v gasilstvu odlikovala z gasilskim odlikovanjem III stopnje Cirila Rotarja, z gasilskim odlikovanjem II stopnje Rudija Zupana, Alojza Vajdiča I in Vinka Hrovatiča ter z gasilskim odlikovanjem I stopnje Ivana Zupana. Gasilsko plamenico III stopnje je prejel Simon Funkl, gasilsko plamenico 11 stopnje pa Ciril Rotar II. OKTOBER 2005 50 let Gasilske zveze Hrastnik Gasilsko zvezo Hrastnik so ustanovili 8. maja 1955. Na ustanovni seji so za predsednika izvolili Jakoba Klemena, za podpredsednika Staneta Vrečarja, za poveljnika pa Jožeta Jelena. Ostali člani vodstva Občinske gasilske zveze so postali: Adolf Kovač, Drago Vučetič, Alojz Hofbauer, Ivan Špeglič, Marija Matek in Edi Dolšek. Zvezo so v petdesetih letih vodili predsedniki Jakob Klemen (1955 - 1962), Franc Rotar (1962 - 1972), Drago Kozole (1972 - 1976), Ivan Urbajs (1976 - 1983), Miran Grohar (1983 - 2003) in Martin Rotar (2003 -). Poveljniki Gasilske zveze Hrastnik so bili: Jože Jelen (1955-1960), Darko Majcen (1960-1968 in 1969- 1991), Ivan Legvart (1968 - 1969), Marjan Jošt (1991 - 2003) in Slavko Draksler (2003 -). Zveza povezuje hrastniška gasilska društva: PGD Hrastnik - mesto (ustanovitev 1887), PGD Dol pri Hrastniku (1901), PGD Marno (1952), PGD Turje (1952), PGD Prapretno (1945), PIGD Rudnik (1922), PIGD TKI Hrastnik (1905) in PIGD Steklarna (1929). Najbolj pomembna naloga zveze je operativno povezovanje društev in izobraževanje gasilcev v občini. Na začetku delovanja zveze ji je za opremo prispevala precej denarja okraj-214 na zveza v Trbovljah. Društva so se financirala tudi z veselicami, tombolami, srečelovi, pomagali so jim krajani z različnimi prispevki. Vseskozi so močno skrbeli za izobraževanje članov. Društva so pripravljala sektorske vaje, pripravljali so izobraževanje za gasilce, podčasnike, častnike. Nekatera izobraževanja potekajo znotraj gasilske zveze, v okviru regije, za specialna znanja pa se pripadniki gasilskih enot izobražujejo v Izobraževalnem centru na Igu. Seveda so posebno pozornost vseskozi posvečali izobraževanju mladih, še posebej so priljubljeni tabori v Gorah in na Kalu. Leta 1959 je s priključitvijo Radeč v občino Hrastnik prišlo tudi do razširitve območja dela občinske gasilske zveze. V zvezo so se vključila gasilska društva Radeče, Zidani most, Vrhovo, Jagnjenica, Papirnica Radeče in Kurilnica Zidani most. Skupno je delovala zveza na območju sedanjih občin Hrastnik, Radeče in deloma Laško (Zidani Most) le štiri leta, saj so s politično spremembo občino Radeče priključili k Laškemu in tako je tudi občinska gasilska zveza postala spet zveza društev na območju sedanje občine Hrastnik. Za razvoj gasilstva je bila pomembna ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari leta 1978. Med drugim je takšna organizacija prinesla tudi 24 urno dežurstvo. V gasilski zvezi so v letu 1977 ustanovili tudi sekcijo gasilcev veteranov, leta 1995 pa so ustanovili mladinsko komisijo, kije v zadnjih letih poživila delo z mladimi. Člani različnih društev radi sodelujejo tudi na različnih gasilskih tekmovanjih, kjer so uspešni tako na regijskem kot državnem nivoju. Hrastniški gasilci so se izkazali tudi v pripravah na osamosvojitev in v osamosvojitveni vojni leta 1991, v kateri so sodelovali tako člani društev kot gasilska tehnika. Gasilska zveza je v vsem času uspešno sodelovala z občino in krajevnimi skupnostmi, društvi in zvezami. Prav tako je zveza vzpostavila prijateljske stike z gasilskimi zvezami Trbovlje in Zagorje ter s 215 sosednjimi zvezami ter zvezo iz Velenja. V vseh letih so se z razvojem društev izboljševale tudi razmere za delo ZANIMIVOSTI V LETU 2005 v društvih. Tako imajo ob 50. obletnici vsa društva urejene društvene prostore, zadovoljivo tehniko in osebno opremo gasilcev, dobra gasilska vozila in drugo opremo. Za to je precej zaslužna tudi občina Hrastnik, ki vzorno skrbi za požarno varnost na področju občine. Na slovesnosti ob jubileju 22. oktobra 2005 so podelili zaslužnim v 50 letni zgodovini zveze različna priznanja. Predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory je Gasilski zvezi Hrastnik podelil odlikovanje 3. stopnje Gasilske zveze Slovenije. Podpredsednik Gasilske zveze Hrastnik Miran Grohar in poveljnik Gasilske zveze Hrastnik Slavko Draksler pa sta podelila priznanja Gasilske zveze Hrastnik. Zahvale v okvirju so bila zanimiva priznanja, saj so dobitniki prejeli uokvirjene slike, ki so jih narisali učenci hrastniške in dolske osnovne šole na nagradnem natečaju. Slike so bile razstavljene tudi v avli poslovne stavbe, posebna razstava pa je bila na ogled še v delavskem domu Hrastnik. Zahvale v okvirju so prejeli: Gasilska zveza Slovenije, GZ Zagorje, GZ Trbovlje, GZ Radeče, GZ Laško, GZ Velenje, GZ Sevnica, PGD Hrastnik - mesto, PGD Dol pri Hrastniku, PGD Praprotno, PGD Turje, PGD Marno, PIGD Steklarna Hrastnik, PIGD TKI Hrastnik, PIGD Rudnik Hrastnik, Zavarovalnica Triglav Trbovlje, OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik, Uprava za zaščito in reševanje Izpostava Trbovlje, OŠCZ Hrastnik, Policijski oddelek Hrastnik, Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami izpostava Trbovlje, Zdravstveni dom Hrastnik in Rdeči križ Hrastnik. Pisna priznanja - zahvale sta prejela Urban Lasnik in Helena Jamšek, malo plaketo GZ Hrastnik so prejeli: Jože Drugovič, Ivan Grum, Janez Košir, Danilo Lisec in Januška Grčar. Veliko plaketo GZ Hrastnik so dobili Drago Kozole, Ivan Urbajs, Darko Rotar, Jože Jelen, Marjan Jošt, Slavko Draksler, Drago Vučetič, Sanda Kovač, Slavko Gornik, Aleksander Šivec, Andrej Ferk, Mirko Jamšek, Leopold Grošelj in Miran Jerič. Kipec Florjana, najvišje priznanje občinske zveze pa sta prejela dolgoletni poveljnik GZ Hrastnik Darko Majcen in dolgoletni predsednik Gasilske zveze Hrastnik Miran Grohar. Morda bi lahko društvo v letu 2005 praznovalo že 123 letnico, če bi seveda obstajali verodostojni viri. V zapisu enega od tajnikov društva Jožeta Kraglja namreč zasledimo, da naj bi društvo nastalo leta 1882, prvi načelnik pa naj bi bil Hans Killer. Vendar je to zapisal na podlagi ustnih virov starih gasilcev, pisnih virov pa ni. Tako ostaja kot verodostojen zapis v zgodovini Trbovelj, Hrastnika in Dola profesorja Janka Orožna, da so leta 1905 iz gasilske čete v Kemični tovarni oblikovali društvo pod nemškim poveljevanjem. Prva četa naj bi štela 30 mož, ki so bili zelo dobro usposobljeni gasilci s sodobno gasilsko opremo. Društvo je bilo uspešno, zaradi nemškega poveljevanja pa nepriljubljeno. Delo je bilo do prve svetovne vojne precej zaprto, v glavnem za potrebe tovarne. Med prvo svetovno vojno je število članstva močno upadlo, saj je precej članov odšlo na bojišča Avstro - Ogrske, novih članov ni bilo, zato je bilo ob koncu vojne leta 1918 društvo v razsulu. V stari Jugoslaviji je bila kemična tovarna v lastništvu tujcev, večinoma Nemcev. V tovarni seje ohranil že prej vzpostavljen »nemški red«. To je močno vplivalo tudi na delo gasilskega društva, saj so lastniki zahtevali poveljevanje v nemškem jeziku, ki pa gaje večina gasilcev slabo razumela. Gasilci so bili izolirani, niso smeli nastopati v javnosti, delovali so le znotraj tovarne, lastniki pa so zagotavljali le minimalno požarno varnost. Zavzeti gasilci, ki so bili zaposleni v Kemični tovarni, so se pričeli vključevati v 217 slovensko društva Matica, predhodnico sedanjega PGD Hrastnik mesto. V drugi svetovni vojni je bila gasilska organizacija v tovarni reformirana po nacističnem vzorcu. V tovarni je imela pomembno vlogo enotna zaščitna služba, ki je združevala gasilske enote in enote protiletalske zaščite. Proti koncu vojne je bila tovarna zaradi množičnih sabotaž in pomanjkanja delavcev popolnoma onesposobljena in razdejana. Ob koncu vojne je bilo le malo obratov, ki sojih lahko usposobili za obratovanje brez večjih težav. Gasilsko društvo v Kemični tovarni je ponovno začelo z uradnim delom na ustanovnem zboru avgusta 1947. Gasilci so bili novinci, brez velikega znanja o gasilski dejavnosti. Zato je imel poveljnik društva Viktor Gorjup precej dela, pa tudi močno podporo pri vodstvu tovarne. Seveda je bila velika ovira za delo pomanjkanje potrebne opreme. Gasilci so si uredili orodjarno in pričeli z vadbo. Pomemben mejnik pri deluje bilo leto 1949, ko je pričela okrajna gasilska organizacija vzpodbujati delo gasilskih organizacij. Zanimivo, da so se v delo društva močno vključile žene in hčerke gasilcev ter druge članice. Že pri urejanju osebne opreme je bilo njihovo delo pomembno, bile pa so tudi gonilna sila družabnega življenja v društvu. Ustanovitev občinske gasilske zveze Hrastnik leta 1955 je pomenila novo vzpodbudo delu. Tega leta so kemičarski gasilci proslavili 50 let delovanja društva in razvili nov prapor. Proizvodnja seje spreminjala, z naložbami v obratu fosfatov in nove kloralkalne elektrolize so se pojavile nove nevarne snovi, oprema gasilcev pa je bila zastarela. Po letu 1965 je društvo pričelo s sistematičnimi pregledi tovarne, skupaj z vodstvom podjetja so pričeli kontinuirano skrbeti za požarno varnost. To je pomenilo tudi novo opremo in izobraževanje gasilcev. Leta 1978 so se gasilci preselili v nove prostore (del bivše kinodvorane). Po letu 1979 so društvo okrepili novi člani. V tem času je vse večje uspehe dosegala tekmovalna ekipa. Z delom je pričela tudi Industrijska reševalna enota Klor. Svojo usposobljenost so gasilci, ki so se dodatno izobraževali za delo v tej enoti, pokazali na republiški vaji Klor 85. V samostojni Sloveniji je postalo gasilstvo nepogrešljivi člen v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Gasilci v TKI Hrastnik so zaradi dobrega sodelovanja in podpore vodstva tovarne posodabljali gasilsko opremo in tehniko. Enota Klor pa je postala v tem času državna enota za posredovanje ob nesrečah s klorom in drugimi jedkimi snovmi za področje celotne Slovenije. Gasilci so poleg redne dejavnosti opravili več tisoč ur prostovoljnega dela pri čiščenju tovarne in odstranjevanju zastarele tehnološke opreme. Živahno je tudi družabno življenje v društvu, člani pa so veseli tudi povezanosti s pobratenimi in prijateljskimi društvi. V zadnjih dveh desetletjih je tekmovalna desetina še izboljšala svoje dosežke na različnih tekmovanjih. Ob jubileju so društvo vodili predsednik Boris Kreže, podpredsednica Martina Draksler, poveljnik Alojz Golouh ter podpoveljnika Ivo Ivešič in Jože Matjašič. Društvo so od ustanovitve do jubileja vodili naslednji predsedniki: Hans Killer (1905 -), Jože Kragl (1947 - 1962), Danijel Kovač (1962 -1966), Anton Špeglič (1966 - 1973), Henrik Pevcin (1975 - 1981), Dušan Audič (1981 - 1991), Andrej Mlinar (1991 - 1994), Samo Kranjc (1994 -1997), Franc Vozlič (1997 - 2002) in Boris Kreže (2002 -). Poveljniki PIGD TKI Hrastnik pa so bili: Viktor Gorjup (1947 - 1950), Jože Jelen (1950 -1955 in 1966 - 1970), Franc Sebasu (1955 - 1966), Anton Hotko (1970 -1973 in 1981 - 1982)), Jože Grohar (1973 - 1981), Alojz Rajh (1982 - 1994), Zlatko Hrnčič (1994 - 1995), Jože Matjašič (1995 - 2003) in Alojz Golouh (2003 -). Na slavnostni seji ob 100-letnici PIGD TKI Hrastnik je predsednik društva Boris Kreže podelili društvena priznanja in zahvale. Zahvale so prejeli: Sindikat TKI Hrastnik, PNS d.o.o., Franci Vozlič, Ivan Gnus, Miladin Rakič, Edi Potočan, Nada Železnik, Ana Rajh, Stane Matjašič, Ferdinand Grum in Jože Jerenko. Priznanja so prejeli: PIGD Steklarna, PIGD Rudnik Hrastnik, PGD Turje, PGD Marno, PGD Hrastnik mesto, PGD Dol pri Hrastniku, Franci Koritnik, Ivan Špeglič, Karel Kotar, Štefka Matjašič, Anton Seničar, Jože Matjašič, Karel Kolarič, Emil Žibret, Dušan Audič st., Martina Draksler, Alojzija Rebov, Ivo Ivešič, Šukrija Golič. Priznanja za dolgoletno delo v tekmovalni desetini in meddruštveno sodelovanje so prejeli: Miran Grohar, Zlatko Hrnčič, Marinko Zgonjanin, Srečko Macele, Janez Radič, Agan Džogič, Bojan Peterlin, Zoran Žibret, Radomir Stojančič, Sadmir Kremič, Milan Kek, Mirko Brod, Slavko Kram- 219 berger, Janko Simonič, Alojz Satler in Aleksander Leš. Za zgledno sodelovanje in osebna prizadevanja za gasilstvo so prejeli priznanja: župan Občine Hrastnik Miran Jerič, poveljnik občinskega štaba za CZ Iztok Slanšek, poveljnik GZ Hrastnik Slavko Draksler, direktor TKI Hrastnik Branko Majes, strokovni sodelavec za zaščito in reševanje Občine Hrastnik Aleš Venko. Priznanje za sodelovanje so podelili še Policijskemu oddelku Hrastnik in Industrijski reševalni enoti Klor. Posebna priznanja so dobili: PGD Prapretno, GZ Hrastnik, Sinet, Rastki, Jože Jelen in Miran Grohar. Za dolgoletno sodelovanje je PIGD TKI Hrastnik podarila plakete za spomin na praznovanje stoletnice delovanja PGD Zrkovci, PIGD Henkel in PGD Pobrežje. GZ Slovenije in GZ Hrastnik sta podelila priznanja prizadevnim članom PIGD TKI Hrastnik. Dobili sojih: priznanje gasilske zveze III stopnje Anton Seničar, gasilsko odlikovanje III stopnje Aleksander Železnik in Karel Kolarič, gasilsko plamenico III stopnje Agan Džogič, Radomir Stojančič in Sadmir Kremič, gasilsko odlikovanje II stopnje Martina Draksler in Alojzija Rebov, gasilsko plamenico II stopnje Marinko Zgonjanin, Zoran Žibret, Zlatko Hrnčič, Bojan Peterlin in Srečko Macele, gasilsko odlikovanje I stopnje Dušan Audič st. in Stane Matjašič, gasilsko plamenico I stopnje Emil Žibret, odlikovanje za posebne zasluge pa Alojz Rajh. Ob jubileju je prejel kipec gasilca na plenumu GZ Slovenije Jože Jelen, PIGD TKI Hrastnik je za svoj jubilej prejelo tudi zlati znak Civilne zaščite. NOVEMBER 2005 Naj lepša okolica Posebna komisija v pri Turističnem društvu Hrastnik že nekaj let ocenjuje najbolj urejeno okolje v mestu in okolici v hrastniški občini. To leto so se v društvu odločili, da na posebni slovesnosti podelijo sedem priznanj v šestih kategorijah. Pogosto so namreč člani komisije v dilemi, kako kakšno stvar na terenu razrešite Letos so imeli še poseben problem pri ocenjevanju stanovanjskih hiš, saj so naleteli na dve stilsko popolnoma drugačni, a glede na kriterije ocenjevanja popolnoma enakovredni stanovanjski hiši. Zato so podelili v tej kategoriji dve priznanji. NAJLEPŠI STANOVANJSKI BLOK Ko seje bilo treba odločiti, komu prisoditi prvo mesto, komisija ni imela težjega dela. Že ob prvem hitrem pregledu blokov v občini, je bilo opaziti, daje bilo v letu 2005 manj ocvetličenih kot v preteklih letih, zato so določeni bloki s svojimi cvetnimi aranžmaji zelo izstopali. Med njimi je bil tudi blok v Naselju Aleša Kaple 7j, kije bil med nagrajenci že v letu 2002. Vsako leto se stanovalci trudijo, daje njihov blok zanimivo ocvetličen, prav tako pa vzorno skrbijo za urejenost neposredne okolice bloka. Ker je njihovo vzorno urejeno okolje lahko za zgled tudi vsem drugim, komisija priporoča, da jih kdaj tudi obiščejo in jih povprašajo po njihovih izkušnjah. Vsekakor lahko povedo, kako je moč v slogi skrbeti in živeti v lepem, urejenem in zdravem okolju. NAJLEPŠI DRUŽBENI OBJEKT Kdor se pelje mimo poslopja dolskega župnišča, se prav gotovo ozre na harmonijo cvetov, ki zvabi pogled še tako neizkušenega poznavalca hortikulturnega urejanja okolja. Redkokje najdete župnika, ki bi imel toliko veselja z urejanjem okolja objektov, za katere je odgovoren. Očitno ima dolski župnik Franc Ornik zelo rad različne rastline, ki jim je namenil ogromno prostora tako okrog same zgradbe župnišča, kot tudi pri vhodu v cerkev Sv. Jakoba. Pogled na ta del dolskega trgaje zato vedno prijeten, saj se vidi skrb za čisto in urejeno okolje objektov. Zmagovalec v kategoriji družbenih ali morda bolje rečeno objektov javnega pomena je bilo Župnišče Dol, Trg borcev NOB 3. NAJLEPŠI GOSTINSKI LOKAL V centru Loga stoji prijeten dnevni bar Chicago (Log 2), s katerim zadnja leta upravlja Boris Fajdiga. Z njegovim prihodom seje v baru in zunaj njega zgodilo nekaj prijetnih sprememb, ki sojih domačini kmalu opazili in jih z zadovoljstvom sprejeli. Prijeten pokrit letni vrt, ki ga obkrožajo cvetlični dodatki, privablja obiskovalce. Tudi notranjost je zanimivo urejena, velik poudarek pa je dan čistoči. Ponudba je dovolj pestra, da so obiskovalci z njo zadovoljni, lastnik pa rad sodeluje tudi pri organizaciji različnih dogodkov. Zavoljo vseh pozitivnih sprememb seje komisija odločila, da nagradi lastnika za njegov prispevek k urejenemu okolju v občini. NAJLEPŠE UREJENA KMETIJA V preteklosti mnogo bolj znana po gostišču Pri Kolencu, je to leto nagrajena zaščitena kmetija Laznik na Cesti VDV brigade 33, ki stoji nad cesto Dol - Marno. Kdor pride k hiši, kaj hitro opazi, da ima pri urejanju okolja glavno besedo gospodinja, saj se tako hiša kot vsa okolica šibi pod bujnim cvetjem vseh vrst. Najbolj opazni so lepi oleandri, ki so v našem okolju redki. Vsi člani družine skrbijo za okolico celotne kmetije, kjer ne najdete ničesar, kar na določen prostor ne spada. Še posebej zanimiv je pogled na gnojišče, ki ga z vseh strani obkroža bujno in raznobarvno cvetje. Tudi okolica gospodarskih poslopij je urejena in na vsakem koraku je opazna skrb za čistočo. NAJLEPŠE UREJENI BALKON Priznanje za najlepše urejen balkon je pripadlo družini Godlerjevih iz Marnega 50. Kdor seje poleti vozil po regionalni cesti Hrastnik - Rimske toplice, je zagotovo opazil izjemno bujne cvetlice na njihovih balkonih. Vsi trije balkoni, ki gledajo proti cesti, so bili polni cvetja in nemogoče je bilo zgrešiti. Toda to se ni zgodilo le letos. Člani komisije so balkone opazovali že nekaj let, saj so vedno bogato zasajeni. Toda v letu 2005 so s svojimi cvetličnimi kombinacijami in bujnostjo cvetočih rastlin prepričali tudi člane komisije, da si zaslužijo naziv najlepših v občini. NAJLEPŠE UREJENA STANOVANJSKA HIŠA V tej kategoriji so podelili dve priznanji. Prvo nagrajeno hišo lahko najdete v središču Dola. To je hiša družine Predovnik, Pod javorjem 3, Dol pri Hrastniku. Predovnikovi imajo neverjeten čut za urejanje okolja in njihov dom (še posebej njegova okolica) osupnejo vsakega obiskovalca: na eni strani vrta sodoben bazen z estetsko urejeno okolico in nasadi raznovrstnega cvetja, na drugi strani izkazana skrb za ohranjanje kulturne dediščine: stara preša, rudarski »hunt« z nasajenim cvetjem, vrtna uta v obliki kozolca s slamnato streho in pod njo različni stari kmečki predmeti. Vse kaže na to, da tu živi družina, ki v svojem okolju išče nekaj več, ne le kraj, kjer biva. Vse skupaj dopolnjuje tudi izra- ZANIMIVOSTI V LETII 2005 žena skrb za čistočo okolja in vidno veselje do njegovega urejanja. V tem najde družina skupen interes, zato so tudi rezultati sad skupnega dela. Enakovredno priznanje je prejela za ureditev hiše tudi družina Kaluder, Turje 53a, Dol. Hiša Kaludrovih se nahaja v Čreti. Čeprav je večini Hrastničanov Čreta odmaknjena, je bila že več let v skupini ocenjevanih hiš z najvišjimi ocenami. Ponavadi je zmanjkalo le nekaj stotink, da bi bili čisto v vrhu. Letos pa komisija ni spregledala vsega, kar je bilo moč opaziti že s ceste. Oči sije lahko obiskovalec napasel na čudovito urejenem zelenjavnem vrtu, vzdolž njega so bujno cveteli floksi, ki sojih dopolnjevali visoki in bujno cvetoči oleandri, balkone in okna pa so krasile pelargonije, ki sojih člani komisije zasledili tudi med vinsko trto. Celoten pogled je dajal vtis prijetnega bivalnega in življenjskega okolja, kjer je skrb za njegovo urejenost in čistočo na prvem mestu. Prav zato seje komisija odločila, da tudi družino Kaludrovih iz Turja 53 nagradi za njihov dolgoletni prispevek k urejenosti našega okolja. ZANIMIVOSTI LETA 2006 DECEMBER 2005 30 let društva Sožitje 30 lot dniŠtVB SOŽITJE Hrastnik Društvo so ustanovili na prvem občnem zboru 5. decembra 1975 v prostorih Posebne osnovne šole Na Frtici, ki so bili za vse udeležence ustanovnega občnega zbora kar premajhni. Prišli so vsi, ki so želeli pomagati osebam z motnjo v duševnem razvoju in njihovih staršem ter skrbnikom, da bi dobili večjo socialno varnost in enakopravnejši položaj v družbi. Prva predsednica društva je postala Milica Deželak, člani izvršnega odbora pa Karlo Medved, Gita Vrdaj, Ivo Slanšek, Majda Plevnik in Janko Žižek, v nadzorni odbor pa so izvolili Jelko Zalar Skobe, Ervina Grešaka in Sonjo Žibret. Člani novega društva so krepko zavihali rokave. Najprej so društvo registrirali in uredili evidence članov. Tesno so sodelovali s posebno šolo (kasneje OŠ Vitka Pavliča) pri pripravi različnih aktivnosti (športne igre, šola v naravi, pridobitev proizvodnega dela). Leta 1978 so na šoli odprli prvi oddelek delovnega usposabljanja, v katerega so vključili 10 učencev. Vsak december so pripravili srečanje članov društva, saj je bil to čas za veselo druženje in obdarovanje. V novembru 1981 so na enoti Rudnik Vrtca Hrastnik odprli razvojni oddelek za najmlajše otroke s posebnimi potrebami, ki je vključeval 6 otrok. Vseskozi so se v društvu zavzemali za odprtje delavnic pod posebnimi pogoji. Novembra 1984 je pričela z delom prva takšna delavnica v Zasavju. Skupaj sojo ustanovile vse tri zasavske SOŽITJE HKASTNtM občine, vanjo pa so se vključili štirje varovanci iz občine Hrastnik. Društvo seje povezovalo z Zvezo društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije. Naj večji skupni uspeh je bil sprejem zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. V drugem desetletju so člani društva še naprej skrbeli za čim bolj bogato življenje prizadetih oseb, njihovih staršev in skrbnikov. Srečevali so se ob različnih priložnostih (srečanja, skupna letovanja, obiski na domovih). Pričeli so z izobraževanjem staršev in skrbnikov. Na prvo skupno letovanje so se starši in otroci odpravili v Kranjsko Goro. Leta 1990 je postala predsednica društva Vika Matekelj. Osnovne potrebe (razvojni oddelek v vrtcu, šola, delavnice) so bile že zagotovljene, društvo seje z večjo vnemo lahko lotilo medsebojnega druženja (izleti, rekreacija, letovanja, izobraževanja). Leta 1992 so pričeli z redno vadbo plavanja v hrastn iškem bazenu. Takoj, ko seje leta 1993 pričelo tekmovanje Specialne olimpiade, so Hrastničani že tekmovali s prvimi športniki. Marsikdo si je v teh letih priboril medalje s plavalnih mitingov, atletskih tekmovanj in smučarskih preizkušenj. Poleg plavanja se člani društva dobivajo tudi v plesni delavnici. Leta 1994 seje ime društva in Zveze društev spremenilo in od tedaj društvo nosi ime Sožitje Hrastnik društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju. Člani društva so se vključevali kot družine v seminarje in letovanja, kijih je organizirala Zveza društev Sožitja. Leta 2002 so odšli na vikend seminar v Kranjsko Goro. Leta 1998 pa seje v njihovi sredini pričelo delovanje v programu vseživljenjskega učenja. V tabore so pričeli odhajati otroci brez staršev, sprva plaho, potem pa vedno bolj pogumno. Leta 2004je predsedniško mesto v društvu prevzel Sandi Simončič. V jubilejnem letu 2005 so predstavniki društva obiskali člane, ki se niso mogli udeležiti Dedka Mraza. Nadaljevali so s tečajem plavanja, se družili na telovadbi in pri plesu, v tem letu pa pričeli še s kuharskimi in računalniškimi delavnicami. V okviru pohodništva so se povzpeli na Kal, na Kovku pripravili piknik, se odpravili v Kekčevo deželo v Kranjski Gori in na vikend seminar v Bohinj. Sodelovali so tudi na športnih tekmovanjih (specialna olimpiada na Pokljuki, v Mariboru, regijske igre v Črnomlju in plavalni miting v Lipici). V okviru Zveze društev Sožitje pa so se udeleževali tedenskih oblik vseživljenjskega učenja na nacionalni ravni (skrb za samega sebe, plesna delavnica, računalniška delavnica). FEBRUAR 2006 Priznanja Zveze kulturnih društev Ob kulturnem prazniku je tudi v letu 2006 Zveza kulturnih društev Hrastnik podelila priznanja kulturnim delavcem, ki so se še posebej izkazali z delom v hrastniških kulturnih društvih. Priznanja 8. februar so štirje dobitniki prejeli na osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku v dvorani Delavskega doma Hrastnik. MIRAN LESKOVŠEK je prejel priznanje za dolgoletno pripadnost in aktivno delo v Rudarski godbi Hrastnik. Godbenikom seje pridružil že pred leti. Kot samouk seje naučil igrati rog in temu inštrumentu je ostal zvest. Redno se udeležuje vaj, nastopov in ostalih prireditev. Je zelo aktiven član godbe, zato so ga godbeniki izvolili v upravni odbor. Opravlja tudi dela in naloge arhivarja in skrbi, daje notno gradivo vedno urejeno. V Rudarski godbi so bili prepričani, da si je Miran za dolgoletno in aktivno delo zaslužil priznanje, ki mu je bilo tudi vzpodbuda za delo vnaprej. ANA MARKELJ je prejela priznanje za aktivno in uspešno delo v Rudarski godbi Hrastnik. Po letih je med mlajšimi članicami Rudarske godbe. Orkestru seje pridružila že kot osnovnošolka, v orkestru je pričela igrati v sekciji flavt. Svoje 226 glasbeno znanje je želela nadgraditi, zato se je pod okriljem takratnega mentorja Željka Udovča naučila igrati klarinet in saksofon ter poprijela tudi za ta dva inštrumenta. V letu 2006 je Ana igrala v godbi saksofon. Priza- devnaje tudi kot članica upravnega odbora, skrbi za pretok informacij med mlajšimi člani godbe ter za evidenco vaj. Kljub mladosti z veliko predanosti deluje v godbi, zato j o ostali člani cenijo in spoštujejo. ALOJZ OROŽEN je prejel priznanje za dolgoletno plodno delo v Moškem pevskem zboru Svoboda Hrastnik. Ljubezen do zborovskega petja in druženja s prijatelji je Alojza Orožna pripeljala v pevski zbor v začetku leta 1985. V vseh letih je bil vedno med najbolj zvestimi člani zbora. Pri njem nikoli ni bilo ovire, da se ne bi udeleževal vaj in nastopov. Tudi delovne obveznosti ter bolezen ga nista zadržala. Pred dvema letoma je za dolgoletno uspešno delo na področju zborovskega petja prejel zlato Gallusovo značko. V zboru ga cenijo kot zelo dobrega prvega basista in skoraj ni bilo nastopa, na katerem se ni pojavil v solistični izvedbi. JOŽEŠUBI je prejel priznanje za dolgoletno pripadnost in delo v Moškem pevskem zboru Steklar Hrastnik. Jože seje še kot mlad fant, star komaj 15 let, pridružil takratnemu pevskemu zboru Svoboda II Hrastnik. Po nekajletnem prepevanju je zbor zapustil, a ostal na glasbeni poti. Postal je član ansambla Ki ki, kjer je igral kitaro. Čez nekaj let seje vrnil k zborovskemu petju in postal član steklarskih pevcev, katerim je ostal zvest vse do danes. Njegovi pevski kolegi menijo, daje 30 - letno delo odraz resnične pripadnosti zboru in petju in ga zaradi zvestobe in dobrega petja še posebej cenijo. MAREC 2006 Priznanja Športne zveze Hrastnik Na 29. prireditvi Večer športa, glasbe in razvedrila so podelili priznanja za uspehe na športnem področju za leto 2005. Izjemno leto je bilo to predvsem za najboljšega športnika Hrastnika zadnjih let kajakaša Petra Kauzerja. Tokrat je prejelo priznanja Športne zveze 14 hrastniških športnikov in športnih ekip, Bloudkove značke pa štirje športni delavci. Brez konkurence 227 je najboljši športnik Hrastnika spet postal kajakaš Peter Kauzer, najboljša ekipa pa je postala članska ekipa Kegljaškega kluba Sinet Hrastnik. Najboljši športnik PETER KAUZER ml. je član Brodarskega društva Steklarna Hrastnik in stalni član slovenske reprezentance v kajaku na divjih vodah v slalomu. Leto 2005 je bilo doslej najbolj uspešno v njegovi karieri. Na Evropskem prvenstvu v Tacnu v Sloveniji je osvojil 2. mesto med posamezniki, z ekipo 3 x K-1 pa je postal evropski prvak. V ekipni vožnji je ekipa Slovenije uspešno nastopila tudi na Svetovnem prvenstvu v Sydneyu v Avstraliji, kjer so fantje z Kauzerjem na čelu osvojili bronasto medaljo. Peter je zmagal še na državnem članskem prvenstvu v slalomu in osvajal najboljša mesta na številnih drugih tekmah. Z uspehi si je priboril status kategoriziranega športnika svetovnega razreda. Najboljša ekipa ČLANSKA EKIPA KEGLJAŠKEGA KLUBA SINET so glasovalci, kijih vsako leto povabi k glasovanju Športna zveza Hrastnik, spet proglasili za najboljšo ekipo. V letu 2005 so se kegljači borili v 1. A slovenski kegljaški ligi. Bili so uspešni, saj so na koncu osvojili 8. mesto v ligi. Za ekipo so nastopali: Vojko Šeško, Zlatko Drame, Martin Sevnšek, Gregor Skalicky, Iztok Logar, Jože Drame, Karli Medved, Bojan Burja, Zoran Brečko, Miran Jazbinšek in Ludvik Duh. Ekipo je vodil trener Jože Drame, ekipi pa pomaga Jože Prah. Občinska Bloudkova priznanja Športna zveza Hrastnik podeljuje občinska Bloudkova priznanja (značke) športnim delavcem in trenerjem za deset, dvajset in tridesetletno uspešno delo v klubih in društvih na področju športa in rekreacije. Srebrna značka GIZELA GREBEN je članica Planinskega društva Hrastnik od leta 1960, članica UO društva pa od leta 1989. Veliko zaslug ima za širjenje planinske dejavnosti na razredni stopnji na OŠ NH Rajka Hrastnik, saj je bila vse do upokojitve mentorica mladim planincem. Organizirala in vodila je njihove izlete sodelovala pri pripravi in izpeljavi vseh planinskih taborjev. Od prve izdaje društvenega glasila Naša pota je lektorica, od leta 1993 pa glavna in odgovorna urednica glasila. Kot upokojenka je še bolj aktivna, saj pomaga pri izvedbi in realizaciji društvenih izletov, kostanjevega piknika, nepogrešljiva je na čistilnih akcijah v okolici planinskega doma na Kalu in pomaga utrjevati prijateljske vezi s PD Logatec. Beba je društvena planinska mama, saj s svojo aktivnostjo pripomore k razreševanju društvenih problemov. Zna prisluhniti in dajati koristne napotke za boljše in uspešnejše delo v planinski organizaciji. Za svoje delo v planinski organizaciji je prejela več priznanj, tudi srebrni častni znak Planinske zveze Slovenije in zlati znak Planinskega društva Hrastnik. Leta 1996 pa je prejela tudi bronasto Bloudkovo značko. Bronasta značka FRANCIKALUŽA je pričel sodelovati pri delu Rokometnega kluba Dol TKI Hrastnik pred desetimi leti. Najprej je pomagal trenerjem mlajših kategorij kot tehnični vodja, potem pa seje vključil v delo izvršnega odbora kluba. Nekaj časa je deloval kot predstavnik glavnega pokrovitelja v izvršnem odboru, kasneje pa je prevzel zahtevno nalogo vodje logistike v društvu. Skrbi za prevoze ekip, kar je pogosto zelo zahtevno in odgovorno delo. V klubu ga cenijo zaradi njegove vestnosti, prijaznosti in športnega zanesenjaštva. Čeprav ga je v klub potegnil sin, ko je pričel trenirati rokomet, je ostal tudi potem, ko seje sin odločil nadaljevati športno kariero kot rokometni sodnik. Franci sodeluje z veseljem tudi pri vseh večjih prireditvah, kijih pripravlja klub, še posebej pri velikem mednarodnem turnirju v mini rokometu. Bronasta značka ROBERT STICHER je član Brodarskega društva Steklarna Hrastnik. Športu in predvsem veslanju seje zapisal že zelo zgodaj, ko je začel veslati na brzicah Save in v društvu. Kasneje, ko seje začel razvijati rafting, je veslal v klubski ekipi, ki je tekmovala v slovenskem prvenstvu in tudi drugod. Tudi sedaj, ko se aktivno več ne udejstvuje, je športna aktivnost del njegovega življenja. Sedaj je član nadzornega odbora v klubu, poleg tega pa aktivno sodeluje kot sodnik in redno sodi na tekmah državnega in mednarodnega nivoja. Poleg tega je opravil veliko ur prostovoljnega dela tako pri selitvi in izgradnji klubskih prostorov kot tudi pri organizaciji tekem, ki jih prireja Brodarsko društvo Steklarna Hrastnik. Bronasta značka BRANKO VRETIČ prav tako izhaja iz Brodarskega društva Steklarna Hrastnik. Brane je eden mnogih, ki gaje pritegnil šport, povezan z brzicami, ki ima v Hrastniku tako bogato tradicijo. Športno pot je pričel med brodarci. Takrat sicer ni dolgo ostal v klubu, vrnil pa seje, ko je njegov sin šel po očetovih športnih stopinjah in od takrat aktivno sodeluje v klubskih aktivnostih. Ne samo kot njegov član z mnogimi urami prostovoljnega dela pri izgradnji klubskih prostorov in organizaciji treningov in tekem, že deset let sodeluje tudi v Upravnem odboru društva. Poleg vsega tega pa je kot sodnik mednarodnega razreda v sodniški ekipi društva, kije aktivna pri sojenju tekem po 230 Sloveniji in drugod. Priznanja Športne zveze Hrastnik Najbolj uspešnim posameznikom in ekipam v letu 2005 je Športna zveza Hrastnik na prireditvi Večer športa, glasbe in razvedrila, podelila priznanja Športne zveze. Tokrat so podelili 14 priznanj. Rosana HRSTIČ (BD Steklarna Hrastnik) 3. mesto na državnem prvenstvu v slalomu za st. deklice 3. mesto v skupni razvrstitvi slovenskega pokala Denis HRSTIČ (BD Steklarna Hrastnik) za 1. mesto v skupni razvrstitvi slovenskega pokala v slalomu za mlajše dečke Igor JAMŠEK (BD Steklarna Hrastnik) 18. mesto na MTTacen 2005 v slalomu status kategoriziranega športnika državnega razreda Gregor KLEPEJ (RK Dol TKI Hrastnik) član kadetske reprezentance Slovenije in najboljši strelec I. B SRL status kategoriziranega športnika perspektivnega razreda Janoš PETERLIN (BD Steklarna Hrastnik) 2. mesto na državnem prvenstvu za mlajše člane, slalom status kategoriziranega športnika mladinskega razreda Matic STOKLASA (BD Steklarna Hrastnik) 29. mesto na mednarodni tekmi Trnovo ob Soči status kategoriziranega športnika mladinskega razreda Kaja KUŠAR (Studio Jing-Jang Trbovlje) članica ekipe letnik 1992, kije na državnem prvenstvu v košarki osvojila 1. mesto Urša KUŠAR (Studio Jing-Jang Trbovlje) članica ekipe letnik 1992, kije na državnem prvenstvu v košarki osvojila 1. mesto Žiga ZALOKAR (BD Steklarna Hrastnik) status kategoriziranega športnika državnega razreda Ekipa pionirjev letnik 1992 RK Dol TKI Hrastnik za uvrstitev na finalni turnir v Kopru in osvojeno 2. mesto v prvenstvu Slovenije Ekipa pionirjev letnik 1991 RK Dol TKI Hrastnik za uvrstitev na finalni turnir v Celju in osvojeno 2. mesto v prvenstvu Slovenije Članska ekipa RK Dol TKI Hrastnik za uspešno nastopanje v I. B slovenski rokometni ligi in osvojeno 4. mesto Članska ekipa KK GD Hrastnik za uspešno nastopanje vi. B slovenski košarkarski ligi in osvojeno 6. mesto Rafting ekipa Forstek za osvojeno 2. mesto na državnem prvenstvu v slalomu, spustu in skupni razvrstitvi APRIL 2006 15 let Plavice Vokalna skupina Plavica, ki deluje v okviru KUD Svoboda Dol pri Hrastniku, je obeležila svoj jubilej -15. obletnico ustvarjanja, v začetku aprila 2006. Najprej je bila Ajda. Vokalni kvartet so sestavile kolegice na hrastniški osnovni šoli Manja Goleč, Milena Slokan, Alenka Razpotnik in Darja Markelj. Na prvem javnem nastopu so izvedele, da ime Ajda že obstaja. Za registracijo so leta 1991 izbrale ime Plavica. Umetniška voditeljica Milena Slokan seje upokojila in to nalogo je prevzela Alenka Razpotnik. Kasneje je prevzela vodstvo glasbena pedagoginja Polona Kovač, zadnjih sedem let pa skupino umetniško vodi Simona Weber Goljuf. Pred tremi leti so pevke želele vokalno skupino razširiti v oktet, vendar se ni izteklo po željah. Ob jubileju so nastopale v naslednji zasedbi: Karmen Lindič (1. sopran), Milojka Stefane in Maja Petan Majcen (2. sopran), Olga Ritter in Simona Weber Goljuf (1. alt) in Irena Piki (2. alt). V vseh teh letih so članice vokalne skupine Plavica razveseljevale ljubitelje petja po vseh krajih Zasavja in drugod po Slovenji. Pele so na različnih prireditvah, otvoritvah razstav, praznovanjih. Vsako leto pa so pripravile tudi odmevne letne koncerte. Udeleževale so se srečanj malih vokalnih skupin, kjer so bile deležne laskavih ocen. V letu pred jubilejnim so nastopile več kot dvajsetkrat. Med temi je bil odmeven nastop za TV oddajo o Kumljanskem na Kumu, v studiu Hvala so posnele spremljevalni vokal za pesem Bogdana Baroviča na MMS, nastopile so na republiški prireditvi v Savni Peči ob podelitvi Sovretove nagrade. Pele so tudi na 233 območni reviji osrednje slovenske regije v Novi Štifti pri Ribnici, kamor so se uvrstile kot edina ženska vokalna skupina iz Zasavja, kar je bil lep kompliment njihovi kvaliteti. Ob jubileju so izdale tudi zloženko, v kateri so se zahvalile vsem sponzorjem, ki so poleg Občine Hrastnik omogočili delovanje v jubilejnem letu. JUNU 2006 70 let KUD Svoboda Dol pri Hrastniku Kulturno umetniško društvo Svoboda Dol pri Hrastniku je v letu 2006 s slavnostjo v dvorani Dolanka (ob občinskem in krajevnem prazniku) obeležilo 70 let dela. V zgodovini društva so, tako kot pri vsakem društvu, zabeleženi vzponi in padci. Kultura ima na Dolu globoko zasajene korenine, saj so tam organizirano peli že v letu 1859. Prvi posvetni zbor s 36 člani pa so ustanovili leta 1934. Vodil gaje Adolf Dragar, pevci pa so vadili v pevski sobi Dragarjeve gostilne. Dragarje zbor vodil celih 35 let. Peli so štiriglasno, uprizarjali pa so tudi spevoigre in krajša operna dela. Njihovo petje je spremljala instrumentalna skupina Šramel. Med drugo svetovno vojno so se ovili v kulturni molk, po vojni pa so nadaljevali z delom. Za Radio Ljubljana so posneli avtorsko spevoigro Dolana Antona Bantana Ženitev spodnjega Štajerja. Pevci so ogromno nastopali po Zasavju, bili so stalni udeleženci množičnih zborovskih shodov, tudi med prvimi na srečanju pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Po Dragarjevem slovesu od vodenja zbora so iskali novega pevovodjo. Dva meseca je vztrajal Julij Gorič iz Rimskih Toplic, potem je zbor prevzela Kristina Lesjak, za njo pa Vili Alt. Leta 1975 je zbor zaradi nerednega obiskovanja vaj začasno prenehal z delom. Po 13 letih je Vili Alt zbral mlajše fante in pričel z oživljanjem dolske zborovske tradicije. Leto kasneje so že peli na taboru v Stični, potem pa je zbor tragično izgubil dva odlična pevca. V spomin nanju se je leta 1993 preimenoval v MPZ Simon. Zbor je še nastopal, vendar je poča-234 si usihal, leta 2001 pa prenehal z delom. Prvi ženski zbor je na Dolu pričel z delom leta 1950 pod vodstvom dolskega učitelja Antona Faganelija. Po njegovem odhodu je zbor prevzel tedanji pevovodja moškega zbora Adolf Dragar. Po njegovi selitvi v Trbovlje pa je zbor leta 1957 zamrl. Leta 1979 je pričelo pod vodstvom pevo-vodkinje Ivanke Serbak Medved vaditi 11 pevk. Jeseni so že nastopile in zboru so se kmalu pridružile nove članice. Konec leta jih je bilo že 27. Po 10 letih seje Serbakova zaradi bolezni poslovila, zbor pa je prevzela Elizabeta Jakšič. Vodila gaje prav tako 10 let. Pevke so ves čas svojega dela nastopale na skoraj vseh kulturnih prireditvah v občini, sodelovale v Šentvidu pri Stični, dolgo časa so bile edina ženska pevska zasedba v občini. Za svoje delo so prejele tudi številna priznanja. Po slovesu Jakšičeve je zbor prevzela mlada zborovodkinja Sabina Vengust Krajnc. Popeljala jih je celo do nastopa v Mestni hiši na Dunaju, kjer so pevke navdušile nabito polno dvorano. Ob 25. obletnici delovanja ženskega zbora je Venguštovo na čelu zbora zamenjala Karmen Lindič iz Trbovelj. Vsaka pevovodkinja prinese v zbor nekaj novega, Lindičevi je uspelo zbor kvalitetno še okrepiti in ob jubileju so pevke dokazale, da so odličen kolektiv, ki suvereno obvlada slovensko in svetovno pevsko literaturo. Leta 1989 so pričele s skupnim petjem štiri učiteljice. Iz njihovih poskusov za zabavo seje izoblikovala odlična vokalna skupina Plavica, kije v 15 letih dela dosegla izredno umetniško raven. Več o njih v posebnem delu (op.p.). Če je imel v 70 in 80 letih veliko zaslug za ponovno kulturno prebujanje na Dolu Marko Orožen, je v novem tisočletju za ponovno kulturno pomlad zaslužen Bojan Frangeš, kije v letu 2002 kot predsednik prevzel KUD Svoboda Dol pri Hrastniku. S prizadevnim delom je uspel vdahniti v kulturno dogajanje na Dolu novo svežino. Imel je srečno roko pri izbiri sodelavcev in poleg zbora in Plavice, ki sta bili stalnici dela v društvu, uspel začeti tudi z novimi dejavnostmi. Tako je po dolgih letih oživela gledališka dejavnost, ki je bila nekoč izjemno močna, saj so Dolani postavljali na oder zahtevne gledališke tekste. V zadnjih letih vodi gledališko sekcijo Mihaela Deželak in člani vsako sezono pripravijo vsaj eno premierno predstavo, nastopajo pa tudi na različnih prireditvah kot recitatorji. Frangeš je skupaj s fotografskim mojstrom Brankom Klančarjem postavil na noge tudi fotografsko sekcijo. Člani sekcije pripravijo vsako leto zanimive foto razstave. Največ razstavljajo v knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku. JULIJ 2006 60 let Avto moto društva Hrastnik Leta 1946 je skupina motorističnih zanesenjakov (Jože Mejač, Janko in Marija Bartolo, Jože Kraus, Friderik Doležalek, Franc Benetek, Ladislav Cestnik in Janko Kavzar) ustanovila Klub motoristov Hrastnik. Prvi predsednik kluba je bil Jože Mejač (Belihar). Leta 1950 so si nadeli novo ime - Avto moto društvo Hrastnik (AMD). Predsednik Mejač je ustvaril klub, ki je živel kot velika družina. Člani so si pomagali pri popravilih motorjev, nakupu rezervnih delov, seznanjali so se z novostmi tehnike doma in po svetu. Prav tako zagnani so bili naslednji predsedniki društva Friderik Doležalek, Janko Bartolo in Martin Češnovar. Društvo je imelo eno motorno kolo za praktične vožnje, člani pa so imeli svoja. Društvo je pripravljalo izlete, propagandne vožnje, pripravljali so predavanja o prometnih predpisih. V tem času so ljudje hrepeneli po motorjih in avtomobilih, v društvu je kar kipelo, ta leta so bila najbolj plodna. Člani so organizirali pustovanja in družabne prireditve v Puharjevem domu, s svojimi motornimi kolesi so se odpeljali na celodnevne izlete v Velenje, na Bled, čez Vršič. Ponavadi je na koncu kolone vozil kamion, kjer so sproti popravljali motorna kolesa, ki so se popravljena zopet vrnila v kolono. Leta 1949, 1950 in 1952 so bile gorske motociklistične dirke na progi Hrastnik -Katarina. Na dirkah v tem času sta se še posebej izkazala Hrastničana Peter Guček in Janko Draksler, kije dirkal s popularnim društvenim dirkalnim motornim kolesom z imenom Fanika. Leta 1950 so registrirali avto šolo, leta 1954 so kupili v društvu prvi avtomobil. V teh letih so dobili v društvo še nekaj avtov, ki pa so bili dotrajani, potem pa kupili avto znamke Tatra, kije precej časa služil za vzgojo in praktično vožnjo kandidatov za izpit. Društvo pa je bilo brez svojih prostorov. Najprej so adaptirali nekdanji hlev pri Šentjurčevih, vendar gaje lastnica prodala. Garažo v Kemični tovarni, v kateri so potem domovali, so zaradi širitve ceste podrli. Potem so dobili v najem garažo pri Francu Doberšku (Birtič). Leta 1968 je društvo nabavilo tri ficke. Leta 1970 je društvo pripravilo avto in motociklistične dirke Marno - Gore, vendar sojih zaradi varnosti opustili. Od leta 1956 do 1970 je društvo vodil predsednik Zdravko Švajger, potem pa dve leti Jože Zorčič. Takrat so člani društva končno prišli do svoje pisarne, s čimer seje delo precej izboljšalo. Leta 1973 pa je za skoraj 10 let prevzel vodenje društva Ivan Urbajs. Delo je bilo v tem obdobju zelo dobro. Leta 1974je društvo razvilo svoj društveni prapor, leto kasneje pa so pripravili šoferski piknik na Lisci. Leta 1976 so odprli nove prostore AMD Hrastnik v domu ZOTK Hrastnik. V spodnjih prostorih so uredili učilnico, pisarno in sanitarije. V tem letu so zgradili tudi tri garaže. Dve leti kasneje so adaptirali celoten dom, društvo pa je nabavilo povsem novo opremo in manjkajoče rekvizite za učilnico. Leta 1979 sta AMD in ZŠAM pripravila veliko tombolo na stadionu za Savo. Med dobitki je bila tudi popularna stoenka in dva fička. Zal je slabo vreme pokvarilo finančni učinek tombole. Leta 1979 pa sta društvi pričeli s skupno organizacijo tradicionalnih šoferskih piknikov na Kalu. Tega leta so pričeli v poslovni stavbi v Hrastniku pripravljati tudi šoferske plese, ki so se lepo prijeli. Na njih so izbirali celo m is s šoferko. Leta 1983 je vodenje AMD Hrastnik prevzel kot predsednik Jože Guzaj, ki je bil predsednik tudi ob 60. obletnici društva. V letu 1984 je bil dokončan poligon. Leta 1984 seje avto šola AMD Hrastnik vključila v Združeno avto šolo Laško, Radeče, Zagorje, Hrastnik kot Enota Hrastnik. Leta 1989 so pričeli graditi dve garaži in nadgradnjo nad garažami za učilnico, kabinet, pisarno in sanitarije. Dom so odprli 30. junija 1994. V njem sta dobili sodobne prostore za delo AMD Hrastnik in ZŠAM Hrastnik. V teh letih je pričela usihati dejavnost avto šole, kar seje odražalo tudi pri delu društva. V letu 1996 so člani društva pripravili praznovanje 50-let-nice društva na Kalu, v tem letu so prejeli tudi bronasto priznanje občine Hrastnik. Leta 1997 so za novega predsednika izvolili Jureta Bantana. Društvo seje v tem času utapljajo v finančnih težavah. Leta 1999je predse- 237 dovanje v društvu spet prevzel Jože Guzaj. Društvo je v letu 1999 pripravilo za člane ekskurzijo v Revoz v Novo mesto. Poleg običajnih akcij so pripra- vili leta 2001 anonimno testiranje iz prometnih predpisov. To leto so dali svoje spodnje prostore v najem novemu najemniku, v gornjih prostorih pa je pričela delovati zasebna avtogola. Leta 2002 so člani AMD pomagali pri praznovanju 50-letnice ZSAM Hrastnik. Leta 2004 so se člani društva udeležili otvoritve viadukta Črni Kal in ogleda predora Kastelec. AMD Hrastnik je obeležilo 60. obletnico društva 1. julija 2006 s svečano prireditvijo na Kalu. Ob jubileju so prejeli priznanja AMZS naslednji člani AMD Hrastnik: Janko Kavzar (posebno odličje), Jože Guzaj,in Stojan Laznik (plaketa), Franc Kovač in Roman Rebov (častni znak), Miladin Devič, Bojan Frangeš, Miha Javoršek, Janez Knadolf, Marko Kavzar, Stane Kirn, Martin Kreže (odličje), Miha Javoršek, Miladin Devič, Janez Kavzar (plaketa vzorni voznik). AMD je vseskozi tesno sodeloval s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Člani so pomagali pri vzgoji predšolskih in šolskih otrok, se udeleževali preventivnih akcij, pripravljali predavanja za voznike. Predsedniki so modro vodili društvo, gonilna sila pa je bil več kot 40 let sekretar društva Stojan Laznik, kot gospodar pa je veliko stvari opravil Jože Utenkar. Vedno poln idej je veliko za društvo prispeval tudi ustanovni član društva Janko Kavzar. Precej so postorili tudi inštruktorji v avto šoli, ki so vzgojili generacije vozečih Hrastničanov. Občinska priznanja Občinski praznik je priložnost za oddolžitev tistim, ki tako ali drugače izjemno prispevajo k bogatejšemu življenju občine na različnih področjih. Občina Hrastnik praznuje občinski praznik v spomin na veliko gladovno stavko rudarjev leta 1934. Na svečani prireditvi ob občinskem prazniku sta hrastniški župan Miran Jerič in podpredsednik komisije za odlikovanja in priznanja Miran Grohar podelila občinska priznanja dobitnikom za leto 2006: Petru Kauzerju ml., Mariji Mejač, Miranu Vidmarju ter Sandiju Simončiču (za društvo Sožitje) in Mojci Greben (za Turistično društvo Hrastnik). Predstavitve nagrajencev so povzete iz predlogov za priznanja, ki sojih spisali posamezni predlagatelji. PETER KAUZER je prejel naziv častnega občana občine Hrastnik za delo in uspehe na področju društvenih dejavnosti za zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k ugledu in uveljavljanju Občine Hrastnik v državi in na mednarodnem področju (za doseženi kolajni na evropskem in svetovnem prvenstvu) na področju športa. Peter Kauzer ml. je član Brodarskega društva Steklarna Hrastnik in stalni član slovenske državne reprezentance v kajaku in kanuju na divjih vodah. V letu 2006 je bil študent 3. letnika Fakultete za šport. S športom seje začel ukvarjati že zelo zgodaj. Za veslanje gaje navdušil oče pri šestih letih. Prav oče mu je bil dolgo vzornik, saj je bil včasih odličen tekmovalec. Vseskozi je tudi njegov trener. Peter je že zelo zgodaj začel kazati svoj talent in njegovo delo je kmalu začelo rojevati sadove. Tako je postal večkratni državni prvak v vseh mlajših kategorijah, z uspehi pa je nadaljeval tudi v članski konkurenci. Njegovi naj večji dosežki pa so sledeči: - mladinci, 4. mesto EP Solkan (Slovenija) leta 1999 - mladinci, svetovni prvak v ekipni vožnji 3 x K-l v Bratislavi (Slovaška) leta 2000 - mlajši člani, srebrna kolajna na EP v Krakovvu (Poljska) leta 2004 - člani, tekma za svetovni pokal Atene (Grčija), 3. mesto - člani, EP Tacen (Slovenija), srebrna posamezno in zlata v ekipni vožnji, 2005 - člani, SP Penrith (Avstralija), ekipno tretje mesto, 2005 S svojim delom in rezultati je Kauzer promoviral šport in še posebej veslaški šport med mladimi v občini in širše v Sloveniji. Ime občine Hrastnik seje v zvezi z njim in športom pojavljalo v vseh slovenskih medijih. Občinska zastava je vihrala na številnih tekmah doma in v tujini, povsod tam kjer je nastopal on in so ga bodrili njegovi sokrajani in navijači. Za svoje dosežke je 239 bil imenovan za športnika poletja na Valu 202, nato pa je bil izbran še za kajakaša leta 2005. ] Peter pa ni dostojno zastopal športa in občine Hrastnik samo s svojimi športnimi dosežki, pač pa je tudi kot osebnost prežet s pozitivnim športnim duhom v običajnem življenju in je prijatelj drugim tako v društvu, kjer trenira, v soseski, kjer živi in tudi v Ljubljani na fakulteti, kjer študira. Petra jeza priznanje predlagalo Brodarsko društvo Hrastnik. DRUŠTVO SOŽITJE HRASTNIK je prejelo srebrno priznanje za delo in uspehe na področju društvenih dejavnosti. Društvo Sožitje Hrastnik je bilo ustanovljeno leta 1975 z namenom pomagati osebam z motnjo v duševnem razvoju, njihovim staršem in članom družine. Deluje pod okriljem Zveze Slovenskih društev Sožitje. S svojimi aktivnostmi se trudi seznanjati druge ljudi z drugačnostjo in potrebami duševno prizadetih. Prizadevanja so usmerjena v vključevanje teh oseb v različna društva, kar bi jim omogočilo boljšo socialno integracijo in večjo vključenost v družbeno življenje kraja. Skuša spremljati njihove življenjske potrebe na področju pravic, socialne vključenosti in družabnega življenja. Obvešča starše, skrbnike in druge občane o problematiki oseb z motnjami v duševnem razvoju, podpira njihovo združevanje in jih priteguje k sodelovanju pri reševanju splošnih družbenih vprašanj v zvezi z osebami z motnjami v duševnem razvoju. Društvo je v letu 2005 praznovalo 30. obletnico delovanja, kar je bilo obeleženo z različnimi aktivnostmi: seznanjanje javnosti, razstava izdelkov in slik in dobrodelnim koncertom z Adijem Smolarjem. Društvo so vodili prizadevni predsedniki. Ljudmila Deželak in Vika Mate-kelj sta orali ledino, saj so bile v začetku osebe z motnjo v duševnem razvoju večinoma doma, brez vseh pravic. S prizadevnim delom so to spremenili. Člani društva so svoje delo vedno opravljali volontersko in z veliko osebne angažiranosti. V zadnjih letih se pod vodstvom tretjega predsednika društva Sandija Simončiča udeležujejo tudi aktivnosti na republiški ravni (progra- mi za družine, vseživljenjsko učenje), in športnih aktivnostih (specialne olimpiade, atletika, smučanje, plavanja, abilimpiada). Društvo svojim članom na lokalni ravni nudi obiske na domu, plavanje pod strokovnim vodstvom, pohodništvo na bližnje hribe, aerobiko, plesne vaje, računalniško opismenjevanje, kuharske delavnice, rojstnodnevna praznovanja, piknike, izlete, novoletna srečanja, vikend seminarje. Društvo je za priznanje predlagala skupina staršev otrok z motnjo v duševnem razvoju. TURISTIČNO DRUŠTVO HRASTNIK je prejelo bronasto priznanje občine Hrastnik za delo in uspehe na področju društvenih dejavnosti. Turistično društvo Hrastnik ima že dolgoletno tradicijo delovanja, saj je v letu 2006 obeleževalo že 45 let delovanja. Tega letaje bilo v društvu aktivnih 150 članov, ki so skrbeli za izredno aktivno delo društva. V vseh letih je društvo doživelo kar nekaj preoblikovanj in preimenovanj. Pod sedanjim imenom aktivno deluje od leta 1998 pod vodstvom predsednice Mojce Greben. Društvo je v zadnjih osmih letih postalo kreator in organizator tradicionalnih prireditev, ki družijo občane in popestrijo življenje v občini. Pripravljajo prireditve Kramarski sejem, Sejem cvetja, projekt urejanja okolja »Moja dežela, lepa in gostoljubna«, projekt »Hrastničani spoznavamo svoj kraj«, prireditev »Veselje je pri nas doma«, prednovoletno srečanje z občani in različne razstave. Društvo skrbi za izobraževanje svojih članov, z različnimi strokovnimi predavanji pa tudi za izobraževanje občanov. Društvo je odigralo tudi zelo aktivno vlogo pri ohranjanju naravne in kulturne dediščine v Hrastniku. Hkrati pa s svojimi aktivnimi člani skrbi za vzpodbujanje občanov pri urejanju našega okolja. Svoje delo društvo usmerja tudi na področje sodelovanja z društvi in orga-nizatorji kulturnih dogodkov v Hrastniku. Uspešno sodelujejo s Konjeniškim društvom in organizatorjem Sovretovega pohoda. S turističnimi vodiči organizira vodene oglede po Hrastniku. Za boljše poznavanje okolja in vsakodnevne pohode občanov in obiskovalcev Hrastnika je društvo ob pomoči Občine Hrastnik izdalo brošuro z opisom zanimivih pešpoti v Hrastniku. Društvo j e za priznanje predlagal svet KS Rudnik Hrastnik. MIRAN VIDMAR je prejel bronasto priznanje občine Hrastnik za delo in uspehe na gospodarskem področju. Miran Vidmarje direktor podjetja ABC Intertrade. Svoje podjetje skupaj z ženo uspešno vodi že 16 let. V tem obdobju je kljub težkim razmeram uspel ohraniti pozitiven odnos do zaposlenih in širše družbene skupnosti. Pripravljen je poslušati mnenja drugih, sprejemati dobre ideje in priskočiti na pomoč. ABC Intertrade je edino podjetje iz trgovske branže, kije obstalo v občini Hrastnik. Svojo dejavnost je uspešno preusmerilo tudi na druga področja. Omogočilo je odprtje novih delovnih mest in nove zaposlitve. V letu 2006 je nameraval preko svojega podjetja odpreti nov gostinski lokal na Dolu pri Hrastniku in s tem odpreti šest novih delovnih mest. Vrednost naložbe je znašala preko 70 mio sit. Kot so zapisali predlagatelji, je dober, pošten, vztrajen, odločen in se pripravljen celo življenje učiti in pridobivati nova znanja. Preko svojega podjetja ABC Intertrade d.o.o. pomaga in skoraj vsak teden sponzorira kakšno društvo, športne klube, organizacije, šole, vrtce. Ima odgovoren in pozitiven odnos do širše lokalne skupnosti. Dvajset let je bil aktivni športnik, rokomet j e igral v RK Dol, RK Kolinska Slovan, RK Prule in še vedno igra v veteranski ekipi RK Dola. Vidmarja so za priznanje predlagali delavci podjetja ABC Intertrade d.o.o. Hrastnik. MARIJA MEJAČ je prejela bronasto priznanje občine Hrastnik za delo in uspehe na področju društvenih dejavnosti. Marija Mejač je predsednica Krajevne organizacije Društva izgnancev Hrastnik. Rodila seje v kmečki družini Krežetovih v naselju Podkraj pri Hrastniku. Le eno leto stara je bila med prebivalci Podkraja, kijih je gestapo izgnal iz njihovih domov. Takrat so izpraznili celotno naselje. V izgnanstvu je preživela štiri leta. Po vrnitvi maja 1945 na porušeno in izropano kmetijo je vsak je po svojih močeh poprijel za delo in iz porušene kmetije je zrasel nov, topel dom. Leta 1960 seje priženila na kmetijo Mejačevih v Savno Peč, kjer seje izučila za poklic gospodinje, kmetice in matere. V KS je zelo aktivna (dva mandata je bila članica sveta KS), pomagala je povsod, kjer seje kaj delalo (izgradnja doma krajevne skupnosti, napeljava telefona, asfaltiranje ceste). Najbolj prizadevna in vztrajna pa je pri vodenju KO DIS Hrastnik. Začetki delovanja KO DIS Hrastnik segajo v leto 1991, ko je bilo v Brestanici na velikem shodu izgnancev 7. junija 1991 ustanovljeno Društvo izgnancev Slovenije. Aprila 1992 so na ustanovnem zboru KO DIS Hrastnik izvolili sedemčlanski odbor KO DIS Hrastnik, ta pa je za predsednico izbral Marijo Mejač. V vseh letih seje Marija udeleževala sej Društva izgnancev Slovenije, koordinacijskih sej v drugih občinah, vsako leto je organizirala občni zbor, kjer so se srečali izgnanci iz cele občine, skrbela za pravočasno pobiranje in odvajanje članarine. Vsako leto so se udeležili proslave ob Dnevu izgnancev. V Savni Peči so društva izgnancev Zasavja in Posavja 1993 organizirala okroglo mizo, na kateri so obravnavali problematiko vseh Slovencev, ki so bili med drugo svetovno vojno izgnani iz svojih domačij. Marija je s sodelavci odlično pripravila srečanje. Sodelovala je tudi pri obravnavah raznih zakonov o pravicah izgnancev in na različnih tematskih konferencah. Marijo Mejač je za priznanje predlagala krajevna organizacija Društva izgnancev Hrastnik. SEPTEMBER 2006 60 let Lovske družine Hrastnik Lovska družina Hrastnik je bila ustanovljena spomladi leta 1946, ko seje vabilu iniciativnega odbora odzvalo 24 lovskih gorečnežev. Lovišča so takrat obsegala površine v občini Hrastnik ter dele lovišč sosednjih občin Laško, Trbovlje in Radeče. Ob jubileju pa je bilo v hrastniško lovsko družino vključeno 56 lovcev. Lovišče LD Hrastnik je v jubilejnem letu obsegalo čez 3000 hektarjev, zajemalo je višinski razpon med nadmorsko višino 200 m pri železniški postaji v Hrastniku pa do 1119 m na vrhu Mrzlice. Lovci so na svoje delo in delo svojih prednikov ponosni. Z delom in strokovnim opozarjanjem ter ukrepanjem so prispevali k ohranjanju narave in divjadi. Člani LD Hrastnik izvajajo naslednja dela: ročno in strojno košnjo, za potrebe male divjadi vzdržujejo grmišča in remize, vzdržujejo tudi kaluže in na Kalu mokrišče, ki je pomembno pri selitvi velikega kljunača. Na opuščenih pašnikih vzdržujejo 75 dreves hrušk in jabolk, potrebnih za jesensko prehrano divjadi, na krmnih njivah pridelujejo oves, koruzo, deteljo, ohrovt in pšenico za popestritev prehrambenih potreb divjadi ter za zmanjševanje škod zaradi divjadi na kmetijskih zemljiščih. Preko zime izvajajo dopolnilno krmljenje divjadi na zimskih krmiščih. Če je visok sneg, izvajajo tudi sečnjo z bršljanom obraslih dreves. Kmetom pomagajo s fizično, kemično in tehnično zaščito kmetijskih površin pred divjadjo v lovišču. Redno vzdržujejo tudi lovske steze in poti, ki so istočasno tudi protipožarne poti. Lovci letno opravijo preko 2400 ur prostovoljnega dela. Od divjadi je v hrastniškem lovišču najbolj razširjena srnjad. Ponašajo se z mufloni, ki niso avtohtona divjad in so bili naseljeni leta 1969 z Brionov. V lovišču okrog Kala so vse bolj prisotni tudi divji prašiči. Divjega zajca lahko opazijo v lovišču le še spomladi, prepelice, jerebice in fazani pa so že izginili. Lovci pa so veseli, da se v gozdovih okrog Mrzlice spet bolj pogosto oglaša divji petelin. Hrastniški lovci so si pred več kot petdesetimi leti zgradili skromno lovsko kočo na Kalu. Z leti sojo povečali in sodobno opremili. Za vse to so opravili na tisoče ur prostovoljnega dela. 4. maja 2005 pa je strela uničila lovsko kočo, v požaru je bila močno poškodovana tudi vsa notranja oprema. Odločili so se za sanacijo lovske koče. Z gradbenimi deli so pričeli v juniju 2005, vse, kar so lahko, so postorili lovci z udarniškim delom. Za obnovo doma so opravili 6500 delovnih ur, uporabljali so svoje orodje. Finančno in materialno so jim pomagali Lovska zveza Slovenije, Zveza lovskih družin Zasavja, nekatere lovske družine iz Zasavja. Brez pomoči občine in nekaterih podjetij tudi ne bi šlo. Prenovljeno kočo so s ponosom odprli ob praznovanju 60. obletnice lovske družine. Na slovesnosti ob 60-letnici Lovske družine Hrastnik so člani LD in nekateri gostje prejeli priznanja ob jubileju in zahvale za pomoč pri gradnji koče. Predstavnik Lovske zveze Slovenije Franc Trebušak je podelili znak za zasluge Branetu Oblaku, red za lovske zasluge 3. stopnje Ivanu Volkerju, Martinu Kladniku, Borisu Šentjurcu in Ivu Skazi, red za zasluge 2. stopnje pa Mirku Kovaču, Rudiju Hribšku in Andreju Kovaču. Zahvale za delo v družini so prejeli: Roman Borovšak, Vili Drnovšek, Drago Funkl, Leopold Hribernik, Rudi Hribšek, Anton Janc, Martin Kladnik, Andrej Kovač, Ivan Laznik, Tomaž Pavčnik, Franc Ramšak, Ivan Ska-za in Mirko Vnuk. Diplome za dolgoletno delo v LD Hrastnik pa so dobili: Martin Hribernik, Mirko Kovač, Drago Pavčnik in Stane Vodiškar. Starešina LD Hrastnik Adolf Laznik je podelil tudi zahvale podjetjem in posameznikom, ki so pomagali pri gradnji doma. Prejeli sojih: Rudnik Trbovlje - Hrastnik, Toplarna Hrastnik, Lafarge cement Trbovlje, Občina Hrastnik, Miran Jerič, Bojan Klenovšek, Aleš Berger, Matej Pavčnik, Boris Trstenjak, Primož Nemec, Avgust Fišnar in Srečko Hribšek. Tajnik LD Hrastnik pa seje v imenu lovcev zahvalil starešini Lazniku za učinkovito vodenje obnove doma s primerno zahvalo. Naj lepša okolica Turistično društvo Hrastnik je tudi v letu 2006 podelilo priznanja tistim, ki še posebej skrbno urejujejo svojo okolico, hiše, balkone in družbene 245 objekte. Letos so podelili pet priznanj v petih kategorijah. S to večletno akcijo društvo vzpodbuja občane k skrbi za svojo okolico. Marsikdaj so člani komisije v dilemi, kako podeliti priznanja, saj v hrastniški občini ne manjka odlično urejenih hiš, blokov, balkonov, kmetij, pa tudi gostinskih lokalov in trgovin. Vse skupaj Hrastnik že vrsto let uvršča tudi na prvo mesto v ocenjevanju krajev v Zasavju in med najlepša mesta v Sloveniji. NAJLEPŠI STANOVANJSKI BLOK V križišču, kjer zavijemo v največje stanovanjsko naselje v Hrastniku -Log, Novi Log, se na pobočju rahle vzpetine dviguje poslovno stanovanjski objekt. Letos je to, po mnenju članov komisije, najlepše urejen stanovanjski blok v občini. Poslovno stanovanjski objekt na Trgu Franca Kozarja 7 se nahaja v centru mesta in je bil v letu 2006 še posebej lepo urejen. Balkoni na sprednji in zadnji strani stavbe so bili prekrasno ocvetličeni. Cvetje je barvno poenoteno, čeprav je glede na vrste cvetja precej raznoliko. Stanovalci so skrbeli za urejene vhode v blok in tudi notranjost je bila čista. Vidi se, da se stanovalci zavedajo svojega osrednjega položaja, zato vsako leto poskrbijo, daje videz zgradbe lep. NAJLEPŠI DRUŽBENI OBJEKT Ob železnici, ki sojo mimo Hrastnika zgradili leta 1849, stoji starejša zgradba - hrastniška železniška postaja, ki svoje podobe od tiste prvotne iz leta 1848 ni bistveno spremenila. Ob koncu 19. stoletja sojo le malo povečali. Njena današnja podoba je lahko za zgled novejšim družbenim objektom, saj kljub letom ne daje občutka starosti in zanemarjenosti. Ravno nasprotno: na vsakem koraku je moč začutiti skrb za čistočo in urejenost, okna in zunanja cvetlična korita so lepo zasajena, cvetje redno negovano. Na postaji dela prijazno osebje, ki skrbi za dobro počutje potnikov. Kljub starosti poslopja je notranjost urejena in opremljena z najnujnejšim informativnim gradivom, razveseljuje pa tudi urejeno parkirišče. Prijetno urejena celotna okolica daje vtis negovanosti, velika skrb pa je posvečena tudi dobremu počutju gostov, ki se pripeljejo z vlakom ali odhajajo iz našega kraja. NAJLEPŠE UREJENA KMETIJA V zaselku Ravne stoji kmetija Jožeta Bočka. Obisk na kmetiji je člane ocenjevalne komisije prepričal, daje to kmetija, ki si zasluži letošnji naziv naj-246 lepše urejena kmetija. Kmetija Jožeta Bočka izstopa v svojem okolju in v svoji kategoriji predvsem po urejenosti gospodarskih poslopij in še posebej skrbno urejenem gnojišču. Prav tako je vidna stalna skrb za čistočo okolja gospodarskih in stanovanjskih objektov. Cvetja je povsod dovolj in kamor ti seže oko, vidiš obdelano vsako ped zemlje. Opaziti je, da gospodar še posebej skrbi, da so zelene površine redno pokošene, kar daje okolici še posebej prijeten in prijazen izgled. Posebno priznanje pa gre družini za skrb in ohranjanje stare kmečke arhitekture, saj je njihov hram zgleden primer, kako j e moč preteklost vklopiti v potrebe sedanjosti. NAJLEPŠE UREJENI BALKON Na Dolu pri Hrastniku stoji ob regionalni cesti Hrastnik - Rimske Toplice stanovanjska hiša, kije letos pritegnila veliko pozornost, ne le naših občanov, ampak tudi ocenjevalne komisije. Dodobra so si jo ogledali in se soglasno odločili, da dobi letos naziv v kategoriji najlepše urejen balkon družina Rižnar iz Ceste VDV brigade na Dolu pri Hrastniku. Tisti, ki seje odločal v družini o tem, kako bo letos urejen balkon, je opravil odlično izbiro. Za očije balkon nadvse privlačno urejen. Krasijo ga zanimivo in predvsem v trendu z letošnjimi modnimi usmeritvami zasajena korita, z velikim posluhom za barvno usklajenost in skladnost cvetličnih vrst. Dobro je izbrana tudi razporeditev zasajenih korit, ki dajejo balkonu prefinjen videz in s svojo pojavnostjo privlačen in urejen videz celotne fasade. Prav tako je opazna velika skrb za celotno urejenost stanovanjskega objekta in njegove okolice. NAJLEPŠE UREJENA STANOVANJSKA HIŠA Za najlepše urejeno stanovanjsko hišo je komisija v letu 2006 izbrala stanovanjsko hišo družine Hriberšek iz Čeč, ki sije dom zgradila v prijetnem naravnem okolju. Njihova hiša izstopa zaradi fasade, ki jo krasi macesnov les, hkrati pa je opaziti izredno barvno usklajenost fasade s cvetjem, ki krasi balkone in okna. Zasaditev cvetja je zanimiva in barvno usklajena z okoljem. Pridne roke skrbijo za urejeno okolje stanovanjske hiše. Red in čistoča sta prisotna povsod. Videti je, da družina ureja svoj dom in njegovo okolico z veliko ljubeznijo, ob tem pa si vsi domači prizadevajo, da bi bil njihov dom topel in prijeten tako zanje kot tudi za njihove obiskovalce. OKTOBER 2006 Volitve 2006 Lokalnih volitev seje v občini Hrastnik od 8799 volilnih upravičencev udeležilo 4993 volilcev, torej 56,75 %. V občini Hrastnik so volili župana, občinski svet in svete desetih krajevnih skupnosti. Rezultati volitev za župana 1. Miran Jerič (LDS in SD) 78,44 % 2. Miran Vidmar (SDS) 14,74 % 3. Ivan Hršak (SNS) 6,82% Zupan občine Hrastnik Miran Jerič je bil izvoljen v prvem krogu. Rezultati volitev za občinski svet Prva volilna enota 1. LDS 50,94 % 6 svetnikov 2. SD 15,26% 1 svetnik 3. SDS 14,92 % 1 svetnik 4. Desus 8,57 % 1 svetnik 5. SNS 8,12% 1 svetnik 6. SLS 2,19% 0 svetnikov Druga volilna enota 1. LDS 46,01 % 5 svetnikov 2. SDS 16,67% 2 svetnika 3. SD 16,11 % 2 svetnika 4. SNS 8,45 % 1 svetnik S.Desus 6,63 % 0 svetnikov 6. SLS 6,12% 0 svetnikov V občinski svet so bili izvoljeni naslednji kandidati: Prva volilna enota 1. Miran Jerič LDS 2. Jelka Markovič Grahek LDS 3. Matej Pavčnik LDS 4. Vinko Žagar LDS 5. Marija Šikovc LDS 6. Matej Haberl LDS 7. Soniboj Knežak SD 8. Stanislav Bočko SDS 9. Denis Meterc SNS 10. Franjo Krsnik Desus Mirana Jeriča je zaradi nezdružljivosti funkcije zamenjal v svetu občine naslednji iz liste LDS v prvi volilni enoti Jože Gregorčič. Druga volilna enota 1. Darko Planinc LDS 2. Ljudmila Deželak LDS 3. Marjan Dolanc LDS 4. Vili Petrič LDS 5. Ksenija Jakopič LDS 6. Martin Mlinar SD 7. Katjuša Laznik SD 8. Miran Vidmar SDS 9. Samo Kreže SDS 10. Ivan Hršak SNS Volitve v svete krajevnih skupnosti Zraven kandidatov je zapisano število glasov, ki so jih prejeli. V poudarjenem tisku so zapisani izvoljeni kandidati. ZANIMIVOSTI V LETII 2006 KS Boben Nada Žagar Seničar 197 Jože Gregorčič 190 Aleš Bočko 151 Boris Fajdiga 114 Tomaž Volfand 96 Anton Jelenko 93 Lucija Senčar 89 Branka Oplotnik 72 Andrej Pirnovar 69 Jože Ladislav Bočko 52 Darja Grebenc 49 Za predsednika sveta KS so člani sveta izvolili Jožeta Gregorčiča. KS Dol ori Hrastniku Jože Buden 497 Ivan Činžar 494 Vojka Logar 486 Vojka Povše Krasnik 472 Timotej Funkel 453 Marjan Špacapan 411 Marjan Žekar 370 Breda Ocepek 362 Ivan Pavlič 354 Bojan Frangeš 339 Ivan Hršak 333 Marjana Klemen 260 Simona Sovre 226 Mihaela Deželak 214 Jelka Kališnik 192 Marija Alt 186 Za predsednico sveta KS so svetniki izvolili Vojko Povše Krasnik. ZANIMIVOSTI V LETII 2006 KS Kovk Darinka Ostanek 44 Nada Bračun 41 Janez Homšek 30 Anka Škoberne 26 Alojz Marčen 25 Marko Doberšek 22 Branko Zmazek 21 Srečko Marušič 20 Darko Poboljšaj 16 Za predsednico sveta KS so svetniki izvolili Darinko Ostanek. KS Krnice - Savna Peč Srečko Zupanc 85 Dolores Doberšek 75 Mitja Levačič 75 Petra Jonke 69 Štefan Feliks Potočnik 65 Ljudmila Stušek 61 Mitja Brečko 58 Danica Černuta 56 Jože Breznik 49 Dejan Mejač 49 Milena Halilovič 42 Jožefa Strgaršek 39 Za predsednico sveta KS je bila izvoljena Dolores Doberšek. ZANIMIVOSTI V LETU 2006 KS Marno Lidija Jakopič 144 Roman Stritar 143 Jože Velikonja 141 Janez Kotnik 138 Damjan Napret 127 Irena Kovač 118 Zdravko Grešak 106 Tomaž Žagar 102 Dušan Selinšek 99 Franc Kandolf 94 Ivan Kovač 84 Vinko Černelič 80 VesnaJovan 78 Oti lij a Kupec 75 Milan Jovan 66 Za predsednika sveta KS je bil izvoljen Jože Velikonja. KS Podkraj Jože Novak 52 Slavica Kavšek Novak 51 Peter Kramžar 51 Stanislav Kreže 50 Marija Simončič 49 Za predsednico sveta KS so člani sveta izvolili Slavico Kavšek Novak. KS Prapretno Tatjana Pajnkihar 103 Martina Vajdič 89 Ciril Rotar 87 Simon Jenko 84 Viljem Vrtovšek 73 Marko Mlinarič 71 Majda Krošlin 62 Igor Hrovatič 57 Za predsednika sveta KS so svetniki izvolili Cirila Rotarja. KS Rudnik Drago Kopušar 1341 Vojka Železnik 1335 Igor Pogačnik 1311 Srečko Klenovšek 1209 Andrej Kovač 1038 Anton Hočevar 988 Boris Logar 967 Roman Dolanc 927 Avrelija Jolanda Kmet 821 Ivan Kovač 775 Silvestra Mikša 609 Mario Lovrič 607 Novko Kolobarič 590 Za predsednika sveta KS so izvolili Igorja Pogačnika. KS Steklarna Adalbert Zaletel 385 Karl Medved 383 Ivan Zore 342 Hedvika Koritnik 333 Desanka Cigeljak 282 Slavko Stjepanovic 248 Za predsednika sveta KS so izvolili Adalberta Zaletela. KS Turje-Gore Ladislav Železnik 168 Tomaž Benko 159 Tina Peklar 132 Stanislav Polak 115 Kazimir Grešak 104 Simon Napret 101 Viljem Makek 96 Marjetka Peklar 88 Jožef Grešak 87 VikaJelen 66 Marija Grahek 61 Silvester Peklar 59 Ludvik Končina 53 Martin Paskvale 52 Sabina Škrlec 47 Jože Leskovšek 39 Za predsednika sveta KS je bil izvoljen Tomaž Benko. PETER KAUZER O Petru smo zapisali že precej besed. Zato objavljamo nekaj zanimivih zapisov iz različnih časopisov in spletnih strani Petrovi navijači predstavijo Petra 22 - letni Peter Kauzer prihaja iz Hrastnika. Rodil seje 8. 9. 1983 v Trbovljah. Je član Brodarskega društva Steklarne Hrastnik. Letos je tekmoval na evropskem prvenstvu v slalomu na divjih vodah v Tacnu in posamično zasedel 2. mesto, v skupinskem pa 3. Tako je dobil naziv evropski prvak in podprvak. Naše barve je zastopal na svetovnem prvenstvu v Penrithu v Avstraliji. Sam seje uvrstil na 17. mesto, v skupnem z Andrejem Nolimalom in Dejanom Kraljem pa na 3. mesto. V tem letu so ga proglasili za najboljšega kajakaša leta 2005. Njegova naj večja želja je zastopati Slovenijo na olimpijskih igrah, k tem pa mu bosta gotovo zelo pripomogla njegova starša, za katera pravi da sta mu v ponos in tudi mi, ki ga spremljamo na vseh tekmah, za kar nam je zelo hvaležen! Peter Kauzer je tudi študent 3. letnika Fakultete za šport v Ljubljani. Njegovi naj večji uspehi: 1999 - 4. mesto, mladinsko evropsko prvenstvo, K-1 slalom 2000-1. mesto, mladinsko svetovno prvenstvo, 3xK-1 slalom 2002 - 4. mesto, evropsko prvenstvo, 3xK-1 slalom 2004 - 6. mesto, evropsko prvenstvo U23, K-1 slalom 2004 - 2. mesto, evropsko prvenstvo U23,3xK-1 slalom 2005 - 2. mesto, evropsko prvenstvo, K-1 slalom 2005 - L mesto, evropsko prvenstvo, 3xK-1 slalom 2005 - 3. mesto, svetovno prvenstvo, 3xK-1 slalom 2006: Tudi v letošnji sezoni dosega Peter Kauzer v slalomu na divjih vodah (K-l) izvrstne rezultate. Je član slovenske reprezentance slalomistov na divjih vodah.Na zadnji tekmi svetovnega pokala v španskem Sen dTJrgellu je zasedel izvrstno L mesto in premagal vso svetovno elito. Na evropskem prvenstvu v francoskem L'Argentier la Baseeju je moštvena ekipa v sestavi 255 Peter Kauzer, Dejan Kralj in Jure Meglič (3 x K-1) ubranila naslov evropskega prvaka iz Tacna. V posamični vožnji pa je Petru za las ušla medalja. Osvojil je nehvaležno četrto mesto. Trenutno se Peter pripravlja na svetovno prvenstvo, ki bo letos v Pragi, v začetku meseca avgusta. 2006 - 4. mesto, evropsko prvenstvo, K-1 slalom 2006-1. mesto, evropsko prvenstvo, 3xK-1 slalom 2006 - 8. mesto, svetovno prvenstvo, K-l slalom 2006 - 4. mesto, svetovno prvenstvo, 3xK-1 slalom 2006 -1. mesto, evropsko prvenstvo U23, K-1 slalom 2006 - 4. mesto, evropsko prvenstvo U23,3xK-1 slalom (Spletna stran http//dogajase) Uspeh v Tacnu Tacen je bil spet prizorišče izjemnih uspehov slovenskih kajakašev. V soboto so v ekipni vožnji - Dejan Kralj, Andrej Nolimal in Peter Kauzer -postali evropski prvaki, prav v zadnji preizkušnji prvenstva pa je 21-letni Kauzer osvojil še srebro v posamični konkurenci. Hrastničan je bil po koncu presrečen. Slovenski tekmovalci so na domačem terenu vselej dosegali svoje najboljše rezultate, a da se bo razpletlo tako, kot seje, ni pričakoval nihče. Še posebej pa je presenetil letošnji junak Tacna Peter Kauzer, ki je osvojil svoji prvi članski kolajni. Na zmagovalnem odru j e v ekipnih tekmah stal že v mlajših kategorijah - zlat je bil na mladinskem svetovnem prvenstvu pred petimi leti, srebrn pa lani. A članska kolajna v najmočnejši kategoriji tega športa j e nekaj posebnega. Na tekmah pred prvenstvom ste bili ves čas v dobri formi in dosegali odlične rezultate. Prvič ste postali državni prvak, potem pa dve kolajni na prvenstvu stare celine... To so nepopisni trenutki, ki se jih ne da opisati - moraš jih doživeti. Vsak tekmovalec sanja o kolajni z naj večjih tekmovanj. Meni je to uspelo že pri 21 letih, kar je izreden uspeh. Zahvalil bi se mami in očetu, ki sta me ves čas spodbujala in dajala podporo, ko sem jo najbolj potreboval. Seveda so za dobre vožnje minuli konec tedna zaslužni tudi vsi navijači, ki so pripravili izjemno vzdušje in bili slovenskim tekmovalcem v veliko oporo. Po prvem teku ste bili tretji, vendar razlike tudi do slabše uvrščenih tekmovalcev niso bile velike. Kaj ste razmišljali med obema vožnjama? Skušal sem čim manj razmišljati o tekmi. A na takšnih tekmah svoje misli kaj stežka preusmeriš drugam. Prvenstvo je bilo na progi, ki jo poznam do popolnosti. Vedel sem, da to lahko izkoristim sebi v prid. Na finalno vožnjo se nisem podal s kakšno posebno taktiko - v kajaku šteje le napad, taktiziranje se pri nas ne izplača. Tako sem se podal tudi na drugo progo. Imel sem težave v petih vratcih, pri katerih je vrv popustila, zato jih je bilo skoraj nemogoče zaobiti. To meje nekako šokiralo, a že v naslednjih vratcih sem se zbral in nadaljeval tako, kot da se ni zgodilo nič. In to skoraj brez napak. Konec pa poznate, postal sem srebrn. To je noro! Dan pred posamično kolajno ste postali ekipni evropski prvaki Koliko bolj samozavestni ste nastopili dan pozneje? Zagotovo je naslov ekipnega evropskega prvaka odlično vplival name. S tem odličjem smo nekako "rešili" prvenstvo in vsi smo lahko nastopili neobremenjeno. Prav slednje se je pri nas, kajakaših poznalo. To je moja prva kolajna med posamezniki. Velik favorit sem bil že pri mladincih in v mlajših kategorijah, a na koncu sem vedno ostal brez tako želenega odličja. Kolajni potrjujeta moje trdo delo in nepopustljivost, hkrati pa tudi to, da sem postal "zrel" za vrhunske nastope tudi na največjih tekmah. V svoji vožnji imam še nekaj rezerv, ki jih bom skušal izrabiti na naslednjih največjih tekmah. Od kje tako mlademu tekmovalcu takšna samozavest? Celo sezono sem dobro treniral in napredoval trening za treningom. Na pomembnih izbirnih tekmah pred prvenstvom sem bil stalno v dobri formi in vselej izredno hiter. Slovenski kajakaši sodimo v sam evropski vrh, sam pa sem bil vedno med tistimi, ki so bili najhitrejši. To je bilo tisto, kar mi je vlilo potrebno samozaupanje. Če tega športnik nima, potem je lahko še tako dobro pripravljen, vendar na koncu ni sposoben tega pokazati na pomembni tekmi. (Uroš Kokošar/Sportal, 27. 6. 2005) Krohot Če bi mi lani kdo napovedal takšen uspeh, bi se mu začel na ves glas krohotati. Zlato? Bilo je blizu, ampak mi je čisto vseeno. Imam kolajno! Peter Kauzer po posamični tekmi kajakašev na divjih vodah na evropskem prvenstvu v Tacnu (Delo, 27.6.2005). Uspeh na SP z grenkim priokusom Zadnji dan 29. svetovnega prvenstva v slalomu na divjih vodah na olimpijski progi v Penrithu pri Sydneyju je prinesel tako želeno medaljo tudi za slovenski tabor. Tako kot na domačem evropskem prvenstvu so do odličja v moštveni tekmi prišli kajakaši Peter Kauzer, Dejan Kralj in Andrej Noli-mal. Po nekoliko neuspelih posameznih nastopih so v moštveni tekmi nastopili kot se za evropske prvake spodobi in v pravi srhljivki prišli do bronastega odličja. Zmagali so Francozi pred Italijani. »Prav gotovo je bila druga vožnja boljša od prve, ko sem sam krenil zelo hitro, povsem brez težav, ki sem jih imel dan prej na posamični tekmi. Tako sem pred četrtimi vrati celo moral nekoliko počakati na sotekmovalca. To je bila težavna situacija tudi za našega zadnjega v moštvu Nolimala, kije bil v zadnjem delu zato že pošteno utrujen. V drugo smo šli veliko bolje in prišli do medalje, ki nas je nekoliko razveselila, a vendarle ne povsem, saj sem veliko pričakoval tudi od posamične tekme,« je po nastopu povedal Kauzer. (Mladina, 3.10.2005) Kajakaš leta 2006 Hrastničan Peter Kauzer je bil najboljši že lani, vodstvo KZS paje tudi letos prepričal s konstantnimi uvrstitvami v svetovni vrh. Letos je med drugim zmagal na EP mlajših članov, dobil tekmo svetovnega pokala v Seu d'Urgellu in skupaj z Juretom Megličem ter Dejanom Kraljem še drugič postal evropski prvak v moštvenih vožnjah. "Zelo sem ponosen na to nagrado. Na neki način potrjuje, da trud ni bil zaman, hkrati paje to potrditev, da res dobro delamo. Vsekakor upam, da bo še naprej tako," je dejal Kauzer, ki seje nedavno vrnil s Kitajske, kjer je kot demonstrator sodeloval v posebnem trening kampu. "Priprave so se začele s polnim 'gasom'. Bil sem dva tedna na Kitajskem na eni izmed sedmih prog, kijih imajo. To sicer ni bila olimpijska proga, je pa po mojem precej podobna. Zadovoljen sem bil s samo vadbo, medtem ko sem zaradi hrane izgubil kar nekaj kilogramov. Zdaj je vse po starem in treniramo tako, kot je treba. Prihodnje leto bo prvi cilj vsekakor SP v Braziliji zaradi delitve olimpijskih kvot," je dejal najuspešnejši slovenski kajakaš zadnjih let. (Časopis Ekipa, 9.12.2006) V besedilu večkrat uporabljam okrajšave. Nekatere sem zbral in jih posebej objavljam za tiste, ki v kraticah niso preveč domači. AMD BDHr. CZ EU GŠHr. KMN KRC KS KSP KUD LDHr. MPZ NOB OF OPZ PGD PIGD ReCO RK PSO RCR RTH ŠOHT šos TDHr. TET TKI 260 ZŠAM ŽPZ Avto moto društvo Hrastnik brodarsko društvo (npr. Brodarsko društvo Steklarna Hrastnik) civilna zaščita Evropska unija Glasbena šola Hrastnik klub malega nogometa (npr. KMN Juventus) Kulturno rekreacijski center Hrastnik krajevna skupnost Komunalno stanovanjsko podjetje Hrastnik Kulturno umetniško društvo (npr. KUD Svoboda Dol) Lovska družina Hrastnik moški pevski zbor narodno osvobodilni boj (Občinsko združenje borcev NOB) Osvobodilna fronta otroški pevski zbor prostovoljno gasilsko društvo prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Regionalni center za obveščanje rokometni klub (npr. Rokometni klub Dol TKI Hrastnik) poslovno stanovanjski objekt Hrastnik Regionalni center za razvoj Zasavja Rudnik Trbovlje Hrastnik Študentska organizacija Hrastnik Študentska organizacija Slovenije Turistično društvo Hrastnik Termoelektrarna Trbovlje Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik Zveza šoferjev in avtomehanikov Hrastnik ženski pevski zbor VIRI IN LITERATURA Janko Orožen, Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola; Trbovlje, 1958 Stanko Brečko, Hrastnik skozi desetletja (2. izdaja), Hrastnik, 1978 Enciklopedija Slovenije, vse izdaje Drago Kozole in sodelavci, Gasilska zveza Hrastnik - 50 let, bilten, Hrastnik 2005 Boris Kreže, 100 let PIGD TKI Hrastnik, brošura, Hrastnik, oktober 2005 Ljudmila Deželak in sodelavci, 30 let društva Sožitje Hrastnik, brošura, Hrastnik 2005 Manja Goleč, Del zgodovine KUD Svoboda Dol (oris), Dol pri Hrastniku, 2005, tipkopis Fanči Moljk, 15 let Plavice (oris), Dol pri Hrastniku, 2006, tipkopis Franc Selan, Zgodovina Lovske družine Hrastnik (oris), Dol pri Hrastniku, 2006, tipkopis Janko Kavzar, Jože Guzaj, Kronika AMD Hrastnik od 1946 - 2006, Hrastnik, 2006, tipkopis Alojz Vajdič, Martina Vajdič, 60 let PGD Prapretno (oris), Hrastnik, 2005, tipkopis Karli Medved, Marko Planinc, 50 let Ribiške družine Hrastnik (oris), Hrastnik, 2004, tipkopis OŠ n.h. Rajka Hrastnik, Publikacija 2006/2007 OŠ n.h. Rajka Hrastnik, podružnica Dol, Publikacija 2006/2007 OŠ Vitka Pavliča Hrastnik, šolska publikacija 2006/2007 Vrtec Hrastnik, Publikacija 2006 Uradni vestnik Zasavja Radio Kum Trbovlje Časopis Delo Časopis Dnevnik Časopis Finance Časopis Ekipa Spletna stran Siol.net Revija Razvoj Revija Zasavc Revija Trojka Revija Bančni mozaik Časopis Steklar Časopis Srečno Sinetov Utrip Dnevno informativni bilten Regijskega centra za obveščanje Trbovlje Bilten, letnik 2006, Društvo invalidov Hrastnik Bilten Obrtne novice Hrastnik Spletne strani društev in organizacij VSEBINA Uvodnik ................................................... 7 Uvod župana ................................................. 9 UPRAVNI DEL Sprejeti odloki v letu 2006 ............................... 11 KRONIKA December 2005 .............................................. 22 Januar 2006 ................................................ 37 Februar 2006................................................ 46 Marec 2006 ................................................. 57 April 2006 ................................................. 71 Maj 2006 ................................................... 85 Junij 2006 ................................................ 101 Občinski praznik 2006...................................... 127 Julij 2006 ................................................ 138 Avgust 2006 ............................................... 144 September 2006 ............................................ 155 Oktober 2006 .............................................. 168 November 2006 ............................................. 183 ZANIMIVOSTI V LETU 2005 50 let Ribiške družine Hrastnik ........................... 197 Priznanja Zveze kulturnih društev Hrastnik ................ 198 10 let Doma starejših Hrastnik .............................200 Priznanja Športne zveze Hrastnik............................201 Občinska priznanja .........................................208 60 let PGD Prapretno ...................................... 212 50 let Gasilske zveze Hrastnik ............................ 214 100 let PIGD TKI Hrastnik ................................. 217 Najlepša okolica ...........................................220 ZANIMIVOSTI 2006 30 let Društva Sožitje Hrastnik ........................... 224 Priznanja Zveze kulturnih društev Hrastnik .................226 Priznanja Športne zveze Hrastnik ...........................227 15 let Plavice .............................................233 l^tJ 70 let KUD Svoboda Dol pri Hrastniku ....................234 60 let AMD Hrastnik ...................................236 Občinska priznanja ................................... 238 60 let Lovske družine Hrastnik ........................244 Najlepša okolica ......................................245 Volitve 2006 ......................................... 248 PETER KAUZER ......................................... 255 KRATICE .............................................. 260 VIRI IN LITERATURA ................................... 261 VSEBINA ...............................................263 OSREDNJA KUJ. CELJE