.-.¦v.--- ¦*=" St. 46. V Gorici,v cetvrtek 11. novembra 1875. „So*a*' khaja T»ak «etvrtek in velja t ])osto prejemana all t G»rici na dom poailjana : Vse lcto . . . ., . . f. 4.50 Pol lete . . .'.....2.30 vetTrt kta ,....„ 1.20 ,,Kraetovalee*\ za narodnike Soce V.sc 1. L 2~Pol lete f. l.Zft nenaroenike: Vge leto f. 3.— Pol letaf. 1.60 Pri oznauilih in ravno tako pti „po-ilamtoh" se placuje za navadno tristopuo -fjatrr-----------......-..........— 8 kr., Se te tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 krat 6 „ „ „ „ 2 krat Z» feet Grfct po prostoru, SOČA Posaraezne istevilke se dobivajo po 10 eoldov v Ciorid pri Pateraollija; v Tntu v tobakaniicah „ Via delta caeerma ,00' Narocuina in dopisi naj se blago-voljno posiijajo pod naglovom: Viktor Dolenec v Gorici. — RokopU se ne vraihjo; dopisi naj se Wagovoljno frankujejo. — Delalcern in drugim ue-preraofaira se narocnhia zniga ako ie oglast pri undnittvu. Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. jm3jimmjL.Lux^—aj!BL.^.._.j------l„i, mi ii ¦¦ .—------Y"":"'_.' .,T-------r~..........I.....m.............. JWwilbw* &M.*Mrwrwn*m*rmrw*m Hald ob&ine po Gorilkem so v obSe ie zadosta dobro vrejeue in cbeinski zastopi poslujejosploh povoij-no. V7.bujeno ljudstvo zvrsuje tu pa tain ostro kontrol-lo nad njih gospodarstvom, ter povzdiguje .svoj glas, kedarkoli vim, da se z ob6inkim imetjem ne ravna po-stavno, var6no ali poSteno, ali da se imi nakladajo nepotrebna ah pretezavna ob&inska bremena. In takoje prav, kajti zupuni in stareline gospodarijo z ob6nira blagom; oni nijso v tem oziru nikakor absolutni, neod-visni gospodarjt, ampak izvoljenei, ali zastopniki svojih volilcev in not taki odgovorni za svoje poslovanje ne samo predpostavljenim oblastnijam, ampak tucti vsein tietim, kateri imajo pravico do oskrbovanega premofce-nja. Obcinski zastopniki se volijo po nas>Ai obemskem redu za dobo treh let; ce samovoljno daljo 6asa poilujejo, je to nedostojno in jim nikakor ne daja ugod-noga spritiala. V takih sluSajih se navadno govori, in dofltikrat ne po krivioi: „zupan ne mnra preskrbeti za novo volite?, ker je njegov urad vncredu.kor jo nemar-no gospodaril in se boji racun poloziti, ker no more odrajtafci go to vino, kojo izkazujejo obclnski racuni, ker mu sluzba nose* in enake fiumljive refti. In kakor re6e-no, se v mnogih takih slueajih ljudska govorica ne mo-ti—marivec je prnvo zadela, Ker je pa to po mnogih skusnjah dognana stvar, bi morale politiike oblastniie strogo izvrsevati dolznoet, kalero jim nalaga obcinski red ter na to gledati, da se voiitve povsod o pravem ^asu zvr§ujejo tako, da lahko koj po preteku volivne dobe nova obemska zastopstva svoja dela prevzamejo. A zalibog ne samo, da se ne to vsaj v nasem GoriSkera okraji eisto nic ne pazi, moramo celo konsta-tovati, da se voliive tudi y takih obfiinah neprimerno dolgo zakasnujejo, kder je v ob&nskem gospodarstvu najveei nered doma, kder so postavolomi tako rekoc na dnevnem redu, kder ^upani malo da ne vigim obta-stnijam o&tno kljubujejo. Da nam ne bo mogei nihfie obrekovanja ocitati, naj navedemo resni^ne, faktiene vzglede: V Lokavcu nad Ajdov^eino je bil obdinski zastop dolgo 6ez po-stavno dobo na krmilu in ponovljenim pri to z bam obci-uarjev in celo posamaznih staresinov se je Le le posre-^ilo, da je bita nova volitev razpisana. Da bi pa dose-dajnt zupnu §e ne moral kuruiicnega stola drugemu ddstopiti, vloiena je bila prito^ba zoper novo volitev. Dasiravno so se pritozniki na prav §entane razlo- LISTEK. mKmJL mxa (Moveleta.) Po danej snovl Spisa 1: Janko L e b an. (Daije.) II. Sesfe let je bilo poteklo. Kopeljska saisona se je ˇ SreSevreleu na novo odprla ter je obetala vefi obiskoval-cev, nego do sedaj. Pa nij Suda! Saj je bila z vsakim letom glasovitnej§a, a tudi od strani zdravnikov gorko priporoSevana. Hove hize in lepe vile gledale so izza gostega gr-movja, katero je bilo mejutem lepo zraslo. Na mestu, Iyer je prej stala ona stara hiJica, v katerej je stano-vala pred lestimi leti raajorka ob 5asl kopeljske saiso-ne, stoji zdaj lepi hotel Garni. Vse je jako oknsno urejeno. Godba na vrta kopeljske hiie je veliko boljsa, kakor je bila nekedaj, Seta-li§6a so poravnana, a tlak ne mu$i ved nog tarakaj&njih sprehajaleev.-^ Napis „posojilna kujiziiiea" se sveti se zlatnimi irkami na dme} plo^ci nad vhodom v hizo, in ge opirali, jevendarpolitiSkagosposka vefi meseeev porabila, da je stvar—kakor iligimo, to dui to io raz-sodila. Med tem koliki nered, koliko prepisov, koliko homatii in celo ikandalov v ob^ini! Enaka se godi v &ompasn. Tarn tudi ni hotelo biti dolgo volitve na dan in sklicale so jo fie le pritofc-be. Proti volitvenemu aktu so bilo na to podane pri-tofcbe, katero fiakajo re^itve uzo celih o s o in in e s o c e v, pa go vedno zastonj! In vondar se tudi Sempaska 2u-panija ne more ponalati z reiinostjo; saj je naSim fii-tateljem po nokntorih dopisib dobro znano, kako so Sempasei brozpostavno razdollli svoja zemljiWa in raz-j>rhali lep zom|jid6no—odvezni kapital nad 14.000 gld., in to zopor ostro propovedi pristojnib oblaslnij. In glejte! Nainestnfdtvu in glavarstvu so vsc te nt>radnos-ti in nepostavnosti W, mnogih pritozeb dobro znano in vendar se re&uje prepirnost zaradi letoSnje volitve tako, kakor bi ne trebalo druzega obcinslcega zastopa — do sodnjega dna.—Prltoibn zoper zadnje obemsko volitve v JCalu jo tudi veS meaeeov «akala resitve in v Aj bi seje enaka itrona blizo poldruzoga iota razmotavala pri politilkih gosposkah. Enake uradne kesnosti ne moremo in no smomo tukaj tako kvaliflkovati, kakor zasluzi, ker bi se sicer najbr&e stegnila polieijska roka po nasem lisju; a to ponavijnmo lz popolnoga prepridanja, da obomsko go-spodarstvo zel6 zel6 skode trpi vsled toga in da bi moral biti v okom vsern tern neprilienostim v naSoin obfiin-nskem redu, kakor je odlofieu obrok za vlozbo pritoKeb, odmerjen termin tudi za njih roSitov.— Dopisi. 2 Dormberga 9. novembra. (Izv. dop.) Slabo nede-ljo a vendar lep dan smo imeli preteklo nedeljo v Dorn-bergu in ne samo lep ampak prav krasen dan nam je bil, tako da so nam bo dolgo toiilo po njemu in da nam ne zgino lahko iz spomina. Imeli smo ljube goris-¦ke-gostej- vrie - citainicne diietante med soboj in to nam je dalo priliko k prav sijajni narodni zabavi. Kljubu uo-prijaznemu vremenu nabrala se je o napovudani uri lepa mnoiiea na ftitalnifinem dvoriSii, kdcrje bila pred besedo javna tombola, navadno sicer pree-'j dolgofasna, a v tern sludaji jako zanimiva igra, ker je slo za prav ori-ginalne dobitke : za sladko kapljico in n a i u r a. Znad zeleno oveneanega hodnika je staro.sta eitaluioen, g. Ker- borna prodajalnica pekova, spremenila se jo zduj v ele-gantno konditoryo.------- Iz hile, na kateri vihra rdeca zastava, pryde ko-pa mlajSih in star§ih gospa; lasje so jim vecidel raz-pleteni, a klobuei segajo jim globoko doli do cela. Nij cuda,—saj prihajajo ravno iz kopelje. Ker jih glad mora Se precej nadlegovati, obmejo se naravnost v kondi-torijo. Usetlsi se precej veselo na zametne naslonja^o, jamejo so razgovarjati. — Priproste kmetske deklico pa imajo dosti opraviti, da jim morejo postrefii s tern, kar ielijo. Zastarela gospa sedi v drusLini mladcnke pri mail mizi, nt'kaj vstran od hrumefiega tropa. Vlasje jej nijso razpleteni, nego skriti so jej pod neprodirnim §i-gnonom, fiegar svitlorujava barva nekako 6udno kontra-stira s temnorujavo barvo nje nolti, Bila je majorka Zalnikova se svojoj hcerjoj Idoj. Jako Mtra in gibSna je majorka, kakor pred sesti-mi leti, le jena fcivotnost narastla je zadnji ias ge precej, zaradi Sesar iifie na novo polajSanja v sre^evrelfie-vej kopelji, Mejutem, ko mati svoj zajuterk slastjoj oprav-Ija, obrneneso o6i jeno hfiorke, scdefio prav tik nje, na ulico in na hifco, nad katero je cilati napis „Policij* sk a obi a s tnij a.u Dekliei jamejo lica zaroti, a prsi zafinosejej vzdi-govati.— „To je bil zenijalni cin, kojega si tu-le enkrat iz-vrSila", rece-majorka smyaje in nganivSi hierine misli, n6e pomisUm koliko sramotc, strand in jeze sem pre- Kovani se sonovnim glasom naznanjal fitevilko in vse je iskalo proglnfianko na svojih kartnlah in vse jih hitolo sbrisavati in koje bilo u^elepo fitevilo razglaSenih-sli-Salo se jo tu pa tnm mrmranjo: Hmunl manjka So ono," ali wmoja kartela jo nosrefina, no bo ni&", ali „kako bi so mi prileglo vimU'o vinca za Martinovanje, to bi ga srkali!" in tako fee mnogo enakih pobofcuih zdihljojov. A ker naenkrat po#i glas: „6inkvina"! in hiijdo, sopiha nokdo nrno po stopnieali na bodnik tor izro&i svoj 11-stek odboru. Jtavefc, ka,j si storil? vidifekakosi* porodno inaje evotefia glava starostu ? in kaj pomenja to nhm predirajoee vrifiunjn in sikanje po liodnikili, po dvorisfii? Skrij ho, za Hoga in ohlndi si v Hamuli svojo jozo zaradi poinote, katera li je toliko sramoto iiaklonila, pri-bodnjifi pa natogni boljfie svoji nSosi, fia to bo sploh so kodaj mikalo lombnln igrati!—Mrafii so. igralci uzo ko-maj zasledujejo proglasoue stevilko; zato so stumsta malo pozuri. In kmalo so sopet odmeva: elnkviua! zdaj ni-pomoto in sro&ni „novic" joza svojo bllSinjo zi«a nitovanjo z vincem preskrhljen. Dobro toknilo I Pri dm-gi cinkvini so nasmehlja sro^a goriSkemu rcgiHseurju< je uzo vcdola, fiesa troba visokoinu U„ da v grlu n; zastane. „Tombole" tudi nijsmo dolgo fotkaliin kodorjo jo dobil, bo lahko zalival z dobitkom svojo polno malio ko v kleti, kedar so mu zafinejo Hiiwiti.—Zdaj k bosedi- Dvorana ui bila tako silno polna, kakor po naval di, a v tako nougodnem vremenu bi vendar no bill toliko gostov pncakovali, ki so nas poSastili tl Gorico, Kihenberga, Oernift, Komna in od drugod. Petjo je bilo polnoglasno ; zbor jo izrazeval ?.ivo, dejansko p o b r a-timijo med domafiimi in riheuherLkimi pevci, kdi pevovodja gg, Ponifc in Kriiman sta seprav euakoprav-no vrstila v vodstvu. Vse to5ke so bile z zivahuo poll valo sprejelo in dva zbora sta se morala celo ponav-ljati. Uspoh je nasledek zloznih zdruzenih moci in to zloznost pozd'ravljamo s prav posebno radostjo. Dva-najstletna, njezua Ludovika Niceva je prav mieno do-klamovala Cegnarjovo „Rozica med trnjem;" spoznali smo koj, da klije v njej iskra vrlo diletantinje in za to smo ji prav veselo ploskali. „Zgubljeni raj" Kososkijov, jo bila za naso citalnico prav primerno izbrana dekla-m.icija, pa tudi g. deklamator E. Kl. se v takeni »gen-ru" najboljse obna§a. Kaj bi govori.l So ob igri „Visoki 0.," o zvezdi nase cele besede? Zamaknjone ofii, nategnjena u§e«a, nepreneh^ivi smeh posluSalcev, ploskanje po vseb ])i-kantnih prizorib in improvisaeijah in gromovita pohva-la na koncu igre so nepristranska obena kritika, katero stala tisti vefier—.......!" IzrekSi to pogleda izvedavo hcerko, cakaje kaj ona k temu porece. ,.Vendar dejala sem u&e takrat, da oni mladi be-rafi z blisceSimi cevlji nij bil tat, ki nas je okradel !u zavrue Ida. „Pravi tat nosil se je nekoliko menj lepo", odgo-vori mati smijaje se, ,:star, gospodskam u^e davno znan potepuh bil je, ki nas je okradel,; sieer smo razen Ne-^inega petaka, vse srefcno nazaj dobili."— „Jako sem radovedna, da-li gospod komisar Se tu-kej biva in fie naji bi se poznal?" „Poznal bi naji, poznal, saj taki tfudje imajo bistre oci."------- Ida se pripogne nekoliko firez mizo, da bi videla program muzikalicnega „plesnega venca", katerega bo-do dali danes v kazinu in koje slovesnosti misli tudi ona z materijo udeleziti se.— Lepo je bilo vidoti angoljskolepo osemnajst letno mladenko Ido, ko je na vefier stopila v krasnej toaleti v kazinino dvorano se svojo materijo. Obe dami bili sti v dru5«ini §e tujki, kajti hveil sti do sedaj jako tihotno; starih znancev pa iz saisone pred Sestimi leti nij bilo ve6 nobenega. Stopram pred kratkim semkaj se naselivSi, nijsti obSevali z nikomar razen s kop<>ljiSkira zdravnikom. Jako neuiirna je postajala Ida, videca, da so uze povsod pri vseh mizah skunej zbrane male koterije in da sti ona in jena mati le kakor samki V tej ves?h druzbi. Bala se je, da je ne bo pri plesu nokdo opazil, peSiljamo, izvrstmin goriskim diletantom obenem spre-sr&no zahvalo za krasno z«bavo, katero so nam izvoIiU preskrbett—in Je eno; DaVas zopet vidimo na Dotn-berSkem odru! . Po besedi srao se pozno v no8 wteli v veselem plosn, po stranakih sobah so se pa pri sladki kapfyci kakor iskre podile pesmi in napitnice—-skoro do peteli-novega kliea. Rodoljubni podzupan g. Fr. Per&ifi je pri tej pri-liki prav originalno misel staknil, da bi dobodek na korist Hercegovincem nekollko pomuozil. Optavi se, kakor so po Gorici iz ltaiije privandrani prodajalci „petorali;ovtf (pecenih jabelk in hruSk) obledeni, obesi polen fikaf na pasu okolo vrata in ponuja od mize do raize, od gosta do gosta svoje petorali; njegov pajdas, staroata Kersevaoi, pa nabira s kroznikom novee, ali prav za prav ftcstake «a prodane hruSke in jabelka, ka-tera je gosp. PerSic iz svojega zepa preskrbel. Na-braJa sta kakih pot ranjnzev ter jih pridruzila k sknp-nemu dohodku zabave, koji znaSa okoli 50 gld. — &vo vam lep dokaz znajdljive rodoljubnosti! Da bi se nam kraalo ponovil—pa pri lepSem vre-menti-tak krnsen veeerl— Iz Bit 31. oktobra 1875. (hv. dop.) Batovski ob-cmarji smejo ponosui biti, da imajo tako izvrstnega duhovnega pastirja, gosp. A. Bozic-a, kteri je vnot za olepsanje obelne. Svojo sluzbo nastopivSi, ze je skrbel za novo zvonenje, kloro jo Indi obeina s poraoejo eerk-vene blagajnica hitro omislila. Zvonenje je izvrstuo. NaS gosp. vikarij jo tudi pravi podpiratelj Solstva; on opominja in razlaga ob nedeljah atarisem vazuost iu korist Sole, Slava inu I NaS magnat pa, predsednik krajnega sveta, zatira solstvo, mesto da bi je podpiral. Ako hoee vzroke poizvcditi, se rou jih lehko pedago-gicno doka/.e, Sklenil je se eelo g. ueitelja, kteri je celej obcini priljubljen, razun njomu*), iz Bat spraviti, kakor gospoda Rubra. Gospod, ne mislite, da ho uci-tolji na leskah nabirajo, kakor JeSniki. Resnicoljub. Iz Tomina 30. oktobra 1875. Tefcavno, pravijo na-sprotniki, jo bilo, pa vendar smo na§e krte na dan spravili. Oni trdijo, da srao slabo re8 zagovarjali, da srao s tern lo njih reL povzdignili, da si nijsmo % na-Sim goYorom go svinea zasluzili, da se jim je lahko posreeilo, nas kot lafcnjive preroke slavnomu obcinstvu predstavljati itd. S takim zvijaenim pisanjem si hoSe-jo pridobiti kaj srebra; uii pa se bomo potrudili, da jim bomo kaj svinfienega prilozili, in njihova grlalabko zalili, da jim ne bo ve5 mogoee, ako imajo kaj poste-nja, poStenjake kot Ia/njive preroke slaYneinu obSinstvu predstavljati. Opomniti moramo pred vseni, da je res, kar stari pregovor pravi, da vsak kramar po svojem bradu meri; kedor je laznjik, drage za Iaznjike drzi itd. Potrdili so nam protivniki, da so res Stevilke naj-boljSi dokazi; a rekli .so tudi, da si m'jso mislili, da bo Stevilke kedo prtiskoval, da se dajo Stevilke napraviti, kakor jih kedo zei.*. da smo si jih v ua§o korist sami napravili itd.; pa se motijo : Stevilk^ smo mi ravno ti-ste napravili, kakor nam jih nasprotniki kot pravilne kazejo, mi smo jih siavnemu obcinstvu pripustili v pro-stovoljno preiskavv: daije riijsmo na spioh o siroskili modrejske in selske grte govorili, kakor so nasprotniki v BSo5i" §t. 35. vedeti hoteli, ko so rekli, da bo sel- *) Ker node plesati. kakor on godi. in ze je hotela prositi svoje matere, da bi sepo dokon-canih mnzikalicnih produkcijah, ki se imajo vrSiti pred plesom, hotela z njo domov povrnoti, ko jo pozorno stori neka Sehubertova mlinarska pesem, deklamovana od lepo donecega mozkega glasu. Povzdigne oSi k peveu, ki je stal na nekoliko vz-viSenem mestu blizo glasovira. Ravno povzdigne tale ¦ o6i z not in v lepih glasovih zadoni jej na uho Ijube-zenska pesem, nesre»nega mlinarskega fanta! Pev6ev obraz, katerega je sdaj Ida gledala, bil je interesanten z lepo, polno drnoj bradoj. Oeklica vzame program v roko, in jezila se je, da nijso navedena na njem tndi imeua posameznih diletantov. N& listn bilo je pisano le: BOe srce zvesto I»ubav ugonobi", pesem Sehn-bertova. S tem je Ida vedela toliko, kakor poprej; to-rej odlozi list. A v novo prisili jo nek tajnosti polen B«k, da pogleda pevfevo lice. Ta se zdaj prikloni ob-Sinstvu in med gromovitim ploskanjem posIuSaieev za-pnsti oder. V malo trenutkih pomeSa se meddruge Iju-di. Brz na to stopi na oder vitka, mlada gospiea, ki je se slabim, tresoeiin glasom pela Bobertovo „Milost za aebe." No, dobila je tudi miiost, k&jti obeinstvc, vide njen strah, aplavdiralo jej je vsejedno, 5e tudi nij za-slnzila. Pa 5e tudi nij tto vse, kakor bi bilo zeleti, nij ni6 duditi se. Saj deklamajoSi nijso bili kaki pla&uii umetoiki, ampak bili so le prosti diletantje, ki so dru-gim in osobito samim sebi hoteli to veselje naredituda so pokazali svoj resniCen ali v-aj domigljen diletantov-ski talent.— Zdaj je bil majhen prestanek, koncert se je bli%al h koncu, a priprave so se ze delale k —plesa.— Ida safiepefie svojpj raateri zeljo. da bi zapustiie ska Srta tudi veliko stala, da pa vendar strogki bodo blizo enaki; mi srao Stevilke zajemali iz positivnega za-nesljivega vira m ne ostanemo samo pri njih tnlni kot skala, SmveS ^fozirao se to, da 5e se bo zadnji del selske 5rt^ od* kraj selskega polja do cesarske cesto v Podselo v ^olgosti 328°. ki na 6" stroiali znasa, nas-proti modie;^i erti na 3W sfcrraali -mSkK se bo ta fir: ta morala za 328° zdaljSati, is ida^sanje bo najraanj 3280 f. stalo; po tem ne be samo 8410 f., amprt 11690 L seiska crta Ve5 s\$* od modrejske, in to refc bomo tndi dokazali. Mi sm*filaj pokazali' da je mo-drejska firta od Mosta pri sfe- Luciji do zdrozenja z sel-skoLrto v Podsela 2025° dolga; smo tudi pokazali, da je nasproti pa seteka erta do cesarske ceste v Podsela 1894° dolga, po %m taken bi h\lx seiska Crta 1031° krajSa raimo raoih^jako firte; to so na5e Stevilke po-polnoma rtsniJ-ne, prilozili sko pa, da ce bi so zadnji del selske Me od kraj Selskega polja do cesarske ceste v Podselo v dolgoati 328°, ki na 0" strraait znasa, na 3" strraali nasproti inodrejski crti mii.i], bi *e morala set-ska «rta proti USniku za 328° zdaljSati, po tem bi Seiska ertaJ222° dolga postala; Tiodrejska 6rta bi pa do zdruzenja selske arte ravno za 328* krajSa ostala, bi bita le 2597° dolga in potera bi bila seiska crta le 375" krajSa, kakor modrejska. In tudi tu nijsmo nie lagali, in nismo okorne limanee tifikom nastavili, kakor nam nasprotniki oeitajo. Nasprotniki pa nam pritrdijo in pravijo, da je prav, da se zdaljsa zadnji del selske Srte in da se ne le 3", ali temvec na 4" strmaii znifca: pa zakaj proti tfsmkn, in zakaj no proti Podselu? Govo-rijo, da se to ne vjema z naso kramo, ker bi seiska fit-ta proti Podselu daljsa bila: pa ravno tako bi tudi modrejska crta daljsa postala, tako da bi seiska po tem ravno za 1031° krajsa bila mimo modrejske. Pravijo nadalje, da smo res z malim zadovoljni in nas prasajo, zakaj pa da je ne zdajjsamo skoz celi U§nik Jo tija, kder se modrejska Srta z cesarsko zdrufci, ker potem bi postaia inodrejska 5rta za celih 1031c krajsa mimo selske. Ker se uze lazemof pravijo, je boljse, da se prav debelo lazomo, saj dan danes ni to tako sramotno, kakor nekdaj, kor imanio zato prav olikano besedo: „§vin-del." Mi smo pa uze poprej sami vedeli, da bi se seiska Srta na ta nafiin celo na 2" strmaii prav lepo iz-peljati dala, 6e bi se, namesto da bi se jo na kraj selskega polja p.ljalo, kder burja mofino razsaja, narav-nost skoz Selsko vas in od tarn naravnost, kakor nam nasprotniki pravijo, do fornaze v Usnik potegnilo; po tem pa bi res bila seiska exta lepa, pa mimo modrejske blizo 1000° daljsa, in bi dost! w6 stala, kakor srao uLe oraenili. Mi pa, ki hoLemo biti skoz in skozi pra-vidni, smo le potrebno red predfagali, da bi sepozdalj-ianji zadnjega dela selske brte v dolgosti le 328*, ki na 6" strmaii f.nasa, na 3" strraali znizalo, glede modrejske erte pa smo zdaljsanje le proti USniku, in ne proti Podselu obrnili; zakaj pa smo to reS tako prei* lagali, se hocemo tudi opraviCiti. Da pa slavno ob^in-stvo izve, na kafcera mestu bi se imela seiska crta z cesarsko zdruziti, hoLemo to re^ poprej pojasniti. Seiska crta bi se imela vrh prvega klanca, ki od Podsela prcti Usniku pelje, blizo ondotnega mostica z cesarsko cesto zdruziti, od ondotne visave pa bi se vondar dala, pa le proti U§niku, seiska crta s velikimi stro-ski zdaljsati in na 3" strraali znizati, proti Podselu pa bi ne bilo mogoce zdaljsanje omenfene crte, ker na tej veliki itrraini po svincu navpiCni grozno voliko stenein peeine lezijo in tam po njih policah le vrane prebivajo, in brez vse nadlege gnjezda delajo. Ali po tehna smrt nevarnih strminah, hocejo nasprotniki, da bi se seiska crta delala, da bi si popotovalci tam smrt iskali. ? Ali nimamo 2e zados'i nevarnosti so Colo na eesarski cesti i sobano. §e preden pies zacne.— nKaj ti se na misel ne ! prijde!" dejala je majorka, rcemu si me potem tolikanj | prosila,! da se narofiim na vseh sest nvencev?- I „Kaj sem jaz vedela, da bom tukej edina tojka ?u j odgovori Ida. ; „To nic ne de, Se tudi danes ne plese§r drugi pot bog pa vefi plesala, nego vse druge ! Pri „Table d'hote* in pri proraenadi se kmalu soznanivi.1* | V tem momentu stopi k mizi, kjer sti sedeli go- spa Zalnik-ova in jena hferka, kopeljiiski zdravnik pro- j se5 za dovoljenje, da deklico nekim gospodom predstavi. t »Vidi5", zaSepefie jej majorka na uho, „ne sme se hitro obupati!" In v resnici 'zasije kmalu &re5e zvezda nasej plesalki, kajti v malo minutah oddala je uze vse toure/ Bus je dobila karto nnzaj iz rok nekega gospoda, ki je eden zadnjih plesov z njo ptesal, ko povzdignirsi o5i, zapazi, da mladi pevee, ki se je pred kratkim nsel ravno nasproti nje, nepremakljivo v njo oci vpira. Xe-Laka tesnoba jo obide, ko ga* vidi vstati in naravnost k • njej korakati. Z glasom, kateri jej je §e od preje po vgesih dovel poprosijo, da bi z njim ta pies plesala. 1 Toda Ida ran v zivih besedah izrazi zalost nad tim, da mu zelje ne more izpolniti, ker jo je ze drug za ta pies j naprosil. Ravno v tem hipu zadone tudi prvi glasovi | ^Polinaise" in pies se y,aene. „Si bom pa s kljubova-njem od sreee pridobil to, k:ir mi nefio dati z lopa," j odgovori mladi gospod prijazno in se odstrani, vide, da I gre Idia plesalec uze po deklico, da jo pelje raej ple-sote. j -• (Dalje';prib.> od Podsela proti ovinkn in od tam doli po Pokavigdih, kder je pred ntkimi leti skala, ki je iz doblerskih str-min oJlomila se in o belem dnevu moza iz Bovca ubila, in potem se je mozu iz Tomina prav taka nesreta pti-godila. Ali se ni tudi pri Podselu proti ovinku pred par leti velik ro.b iz strrain vtrgal in na cesarsko cesto tako hulo prigrmel, da se je velik del tega roba v So-co zavalil in tam svoj hrbet iz vode kaze, na cesti pa je bilo skalovja se tolikanj ostaio, da je morala vozna poSta in drugi vozniki in popotniki vec ur tam cakati, preden so cesto le toliko iztrebili, da je bilo mogode nwprej peljati se, in Se dandanes je tam taka nevarnost, posebno sporaladi, kedar se svet ruSi, in obdezerju, da se Liorek od straha trese, kedar raimo gre. Koliko ve* 5a sinrtna nevarnost pa bi bila v ten Selskih strminah, ee bi se tam tndi seiska crta hapeljati dala, tam, kder bi robovi tako strahavito nad giavami viseli, da bi morali popotniki napraviti se za smrt predno bi tara mimo sli. Ali misiite vi gospodje nasprotniki, da bomo tara mesto stalnega duhovna in notarja z letno pla-eo ustanovili, da se bo vsak popotnik, poprej ko se bo v to smrtno nevarnost na vasi crti podal, moral upove-dati in notarilni testament napraviti; ali m tak nacin hocete vi 20,000 previvalcev s vaio selsko cesto osreti-ti?t O ubogo ljudstvo, kam bi pi iSio, de bi od vas srit-co in miiost pricakovalo.—gotovo le na led. Da je pa ta seiska strraina za cesto res tako nevarna, kakor smo jo popi.su]i, se bo lahko vsak popotnik, ki od Podsela proti Usniku do verh prvega klanca popotuje, sam propria! in presodit, da smo prav imeli, ko smo zdaljSa* nje zadnjega dela selske Srte le proti USniku in ne proti Podselu nnsvetovali in da nijsmo tudi glede tega niS lagali. Na YTaLe vpraganje pa, kak namen imajo skladov-ne ceste, in posebno prepirna, vam bomo povedali. da skladov ne ceste imajo namen, da se v prvi vrsti kraji kolikor je bolj mogofie medseboj zvezejo, da se jim *o-munikacne na vse kraje po tej nu j kraj.si poti za svojo robo oJprojo, posebno' pa za kraje, ki naklade za sk!a-davne costo ;Jftciijt;jo in med take se tudi Ucnnci in Ci-ginui stejtyo, akoravno so oni na eesarski cesti, pa vendar tudi oni naklade za skladovne cobto placujejo. Povejte nam, nasprotniki, po kaki oblasti vi U6ancem in Oigincom pravico do to prepirne modrejske in selske Crtu odrekate 7 _________ (Dalje prih.) Z Dunajs, 0, noverabra 1875. (Izv. dop.) (Predel-ska Seleznica gotova. VisokoSolei na Kopitarjevem gro-bu. „Zvon" bode sopet izhajal. Violinist Krezma. Her-cegovinci v drz. zboru). Predelska zoleznica je gotova. Minister Chlumecki so je sara izrazil, da je gotov vefiine drzavnega zbora. Tudi se bo avstrijska viada dogovorila z italijansko in v pogodbo bode sp«»jet filacek, vsled katerega se bode ie* leznicna panoga iz Koborida do Cedada zidala. Mejna Stacija bode neki Stupica. Troski za zeleznico od Tre-biza do Gorice so prorafiunjent na 25 milijonov gold., in ko bode ta Lrta dovrSena, je ministerstvo Se za posebno &to iz Gorice cez Dol v Trst. Sedaj jony hote-lo prediagati,^da bi poslancev gledS troSkov prevefi ne ostra§ilo.~ Slovenski visokosolci so na grobu Kopitarjevem tudi prav lepo peli. Pevcev je bilo kacih 50, po*.lu§alcev pa neizmerna mnozica in marsikatora statu zenica si je pri tern prizoru soizice brisaia. Le dunajski poiiciji nij bilo petje po volji in je zaradi tega uze dvakrat pred-sednika drudtva „Slovenije* ad audiendum verbum po- | klicala Da bi bilo petje na grobovih prepovedano in posebno lepo, ubrano petje, kakor je obicajno raej dunaj-sko mladi no, tega nij gem gz kmet. Soli v Goriei in g. Hoban, ufitelj v Oonci. Pri t«j priliki prip.>mfiamo prav zivo vsim g. poverjenikom „Slaveu,M datemu drustvu pridobijo S.» nc-koliko udov, ustanvonikov, povcev in podpornikov, knjti 7 drustvu pogresamo Se prav dosti ollienib narndnja-kov. — Gg. povcrjeniki naj bodo marljivi, ker le pu tein bo nSlavce4 dospol do krasuoga cilja. 1*. u. gg. poverjeiriki tso«napro.soui, da doile jim „sprojtmn*H,o>* z doticnimi pobotnicami vrod p. n. gg. duiStvenikom urofiti blagovob* tor projeti dcnarberi ko mogoLo doposlnti (§. 17 dr. pr). — (ttwriMka ci«Hinic») napravi prili. soboto 18. t. m., doma«o plesno zabavo. Nadejamo se veselega ve-fiera, kakor navadno v citalnici, (Souivo.) Gimnazijo letcs obiskuje 294 dijakor, lani jib je biio le 278 se zacetkom leta. V I. razred se jib je oglasilo 39 Sloveneev 49 Itaiijanov in 9 Nemcer. Pri presku§nj: je palo 12 Itatijanov in 1 Slovenes, te-daj ostane enako stevilo Sloveneev in Itaiijanov. Bealko obiskuje letos 216 dijakov, bas toliko jih je bilo lani. (¦z Prvarine) se nam pise, da se je tarn osno-valo vinorejsko drustro. Pravila so uze sestavljena, ter volen zacasni odbor. Nadejati se je, da to drustvo bodo vspesno delovsdo, kajti stab bode na sfcupni ob5in-ski podlagi. Novo drnJtvo steje uze 45 udov.—Dober vspeh! CVova p»S«n» (*Yispe«Iicij») go je odprla V Tol- cah. To je za endajsne kraje jako koristno. (iz sr.mira) go. oktobra se iskreno zahvaluje g. Kaziniir Ljwbie r imenu ,,poraoenog Odbora Ereegov-cemtt za od druzbe narodnih iantov v Solkana poslanih 70 for.— Dotieno pobotnieo hrani Franjo Ferlila.— («i«uerai tturibaidi) je pisal v Trst svojemu prijateljn sledece pismo, ki ga je priobeil „Cittadino": Moj dragi! Co tudi bi ostal en sain vstajnikT Heree-govini, mora se rau poraagati! Nadejam set da bodo Ljubobratie in drugovi mozato vstrajali do spomladi. Mej tem je treba se vsemi mocnii sodelovati za nje. Recite brabrim janakom ernogorskim, da ves svet ob-cuduje njihov beroizenu Pozdravitejih prisrSao. Sim, 30. oktobra 1875. Vedco vas G. Garibaldi. (Ilgovorna abravaavs 4*91* *"»ro«l»**. 4, n0y_ je nrednik ^Slovenskega Naroda" Jurcic ugovarjal v vsem skupaj proti konfiskaciji osmib clankov, natis-nenih ? treh konfisciranih stevilkah. Sodisce je pri Sti-rih manjgih dementiralo drzavso pravdni§tvo, i/poznav-si, da njih konfisciranje nij opravieeno. Pri dveh nvod-nih elankih pak je tudi zavrgla juridicne drzavnega pravdnistva, a izpoznala ipak kaljenje javnega mira po druzili paragrafib. kar se nam zdi se le prineipijelno vprasanje, katero se bode resilo v drugej instanci, ker uredoik je proti razsodbi. osobito 0 zadnjem 61anku, na-znanil pritozbo na visjo sodnijo. Dobro tako, da nij saj drz. pravdnik pri;vee ndiensteifrig.u (Unbmajer) je dosel te dni v Ljubljano k voja§ kera kontrolnem zbora. a bode sopet odisel v Hereego-vino. Mladi, nadepoini narodni siikar, g. Grilee, je do-bil njegovo sliko, da bode po nji posne! veco oljnato podobo tega pravega slovenskega junaka in jo v Gori-ei razstavil. (Ta«vIu»). V Podgori sg neznani tatovi uloraili v tovarno pisarno g. Ritterja ter ukrali iz kase 100 gl., ker veS nijso nalli. (Finanear ttcmhovSc) je miuuli teden okradel nadin§pektorja, svojem tovarsera ore, zimsko suknjo in d?3 pismt z d«narom ter jo pobrisal, kam ? to ve naj bolje sam! Omeniti je treba, da je bit nadin§pektorjev ljubljenoe bajo zato, ker je svoje sioveuske tovariie za-niguval. (9ii iitinutah na postajo Gopfritz. 6 tninut se od Sebwarzeuaua oddaljen, kjer bi imel prevoziti nek most, v/.ijutiili so se potnikt vsled strasanskega sunenja. Ylak je patloi i-rez nasip, masina zvrnila so je proti niostu, in tudi 13 vo/ov soboj v globoidno potegnib, mej temi jo bil tudi poSLni voz. Moc s katoro so vozovi pali, bi-la jo vc-likauska, kajti mnogo vozov prebracalo se je po veekratov in nazadnjo so obiezali s kolesi na kiisku pre-obruent. Kmulo potetn dul se je jok in stokauje uncsret'o-nih ljudij. Grozovitnejsa je bila nosreua se za to, ker | je bila terana hoc. Prvi je na pomoc prehitei nujbliz-nji zelezniski straznik, kateri je potom tudi ititro na- I znanil v Sehwarzenau. V groznej zmeSnjavi nij nikdo. vedel pra? za prav, kaj se jo zgodilo, ker so vefijidel vsi popotniki spaii, Najprvi je bil kondukter spalnega voza, ki se je roSil, in njegovi potniki so iz vozov iz-kobaeali in so potem tudi drugim porao5 delili. Mej tem je prisla tudi pomoc iz Gopfritza in Sehwarzenaua. Stoprv ob 2. po nocl prisla je veeja pomoS z baklami in drugim orodjem. Najprvo so se brigali za ranjene in mrtve, napravili so jim ua bliznjem travniku postel-je iz voznih polstrov. Od ieiezni§kih osob i«a§Ii so sa-mo maSinskega vodnika in masmskega ognekurca, oba mrtva pod masmo, posebno zadnjega stra§no rasterga-nega. V jednem vozu II. razreda nasli so neko gospo in njeno hcor, katera je bila noseca. Mati jo lezala mrtva, ker se je pri prebracanji voza na glavi ubila. Mi pak je lezala na njej disto oraotena, a neposkodo-vana. Posebno veliko sta trpela postiia uradnika. Xe§ko ranjenih je 12 osobr stevrlo mrtvih je dosedaj narastlo do 9 osob; S tem vlakom so je peljal tudi dr. Tonner, vojaski zdravnik, poznan tudi v Gori.ei,kor je tukaj bi-val ve5 let kot zdravnik po||ka „Franc Karol" inje bil pri nas jako priljubljena osoba. Na ve se. 6e je mrtev, ampak pogre§ajo ga. Zagotovlja se, da je ta nesrefca pro-uzrocena iz same hndobije. Vendar pa se to ie goto-vo ne ve in sumi se, da bofiejo nekateri ^asoposif pod-kupljeni po ^elezni§kem druStvu, to zadnje oprati pred svetoin in pred sodnijo. (Wttdnlje mo dnri»vali i» Hcrecgovlnibe slroflc.) V Koprivi na Krasu: Miha Furlan 1 gl, Janez Ukniar 50 s., Janez Novie 45., Jurcava hi-sa 45., Janez Noviiv 40 s., Anton Guli6 30 s., Andrej Stolfa 20 s., Miha Jurea 20 s., Janez ^ivee 20 &., Janez Orel 20 s., Franca Jurca, Berje 20 s., Marija Uk-mar 20 s., Jolefa Blazeva 20 s., Antou Qm 15 s.,Jos. Sonc 15 s., Miha NoviS 10 s., Dragot. Svagdj 10 s., Ursa Jurca 4 s. Skupaj 5 gl. 24 ». koji zncsek Vara pridjan po§iljam. Vef obeinarjev izrefie gosp. vik §n-bicu in gosp. zupanu, GttliSu presrfiuo hvab za njih trud pri nabiranju, koja sta se sama podala od bi§e do hi§e. Po mogoenosti se bode §e dalje nabiraio. gold.— Tisti pa, ki prinese in pokaze prav istemn gospodu kako moje dol^no pisrao, dobi 500 gld. v dar in prav toliko dobi vsak tisti, ki dokaze, da sem jez pre-pisal svoje premofcenje na ime svojega sina ali svoje lene. Sagrado 10, novembra 1875/ France Pauletie mp. __________________ mlinar in posestnik. *i Urrdnistvo nij odgovorno ne za obliko ne ta a*dr.?»j. Crno viuo (berzamiu) po 28 sold, liter. Iftvrst-na sladka rebula po 28 sold, liter. Dobre in fttim jedi, abonemenfc za gospode, yse prav dober kup.— V soboto zrefer ri^ot, divjttdiua in pufani, — \ | Hisa na prodaj j si i hi Hi§a na prodaj. Pa V Idnji je srodi mesfca trioadstropna Lgjhisa ij 13 sobami, ktiliinjo, jako primor-2jnem, velikira hramom n ker(!mo in iepem jvorfcom, prostovoljno na prodaj; cena jej 1 03 je 2500 ft. tSI Knpa^eljni naj se blagovolijo pri ured-PqlniStTu ffS0CE« oglasiti. | 1 *________^__^_^.__________________1 1 Hisa na prodaj MMM I r .......... ..........-Izurjeni in dobri kamnorezi I I dobe lehko dobre in staluo slui^bo v k a m-||nolomuza raarmorv Sfeopni-1 I k u pri sv. L u c i j i n a m o « t u. 1 v ......... ' 1 Sluzba ob&'nskega tajnika Ije spraznj^na pri tukajSnemu obftinskemu] nradn s plafio lytnih 500 f, ter prostira] ptanovanjem. Prosilei naj svoje doticne prosnje ^ Idokazi-da so zmo^ui slovenskega in nem§-ikega jezika v spisu in v govoru—ulo^el v tukaj^ni obSinski pisarnici do konca] [novembra t. 1. Doti^nemu tajuiku je na voljo danol It tukaj&ri pisarni gosp. odvetnika D.or JKocelli-ja si v prostih nrali §e kaj pose-|baj prisluziti. [uiavaratvo KrSke oMine dne 28. okt.1875. ________ "^ Pfeifer, foipan. Poslano/) Razglasilo se je po porednih osebah, da sem jaz faliral inprepisal vse svoje premoSenje na ime svoje zene in svojega sina. Ker je to obrekovanje §kodljivo moji Sesti in rao-jemn blagru, sem primoran, imenovati tukaj javoo vse one, ki so to vest raz&irili,grde laznjivee in obrekovai-ee in povabljam ob enem vse tiste, ki bi imeii kaj tir-jati pri meni, naj se oglasijo pri g. c. k. notarjn, dr Dellabonu v Goriei, pri katerem sem v ta namen depo-sifcirai zadostno vrednost in pri tem gospodu bo vsak-do, za vsakih 100 gold, opravtdene tirjatve dobii 110 Naznanjam p. n. ob«Hnslvut da sem z dana§njim dnevom prevzel gostilnico pri Batist&u v Solkann in ker obetam skr-befei za prav r o 5 no postrezbo, zaoknsnejedi, dobre pi j ace, fcedno opravljene sobezapre-no6is6e in vse to po spodobni ceui, zanasam se, da me bodo p. n. doma&m in tojei radi in pogostoma sd svojim obiskovanjem pofastili. Y Solkanu dne 21. oktobra 1875 ASTOK SPACAPAK. Pcdpisani naznanju slavnemu oMinstvu, da je odprl krojasko delalnico v Solkanu in da so bo potrudil gg. narodiike postreCi dohro in prav dober kup. MARTIN POBEBAJ Lastnik: VIKTOIl DOLENEC. Izdavatelj in za uredniStvo odgovoren; ALOJZIJ TALENTmClC — Tiskar: PATEENOLH v aorici.