ZASAVSKI Izdaja Okrajni odbor Socialistične zreze deicmth »Judi v Trbovljah — Urejuje in odgovarja oredmikt odbor —- Odgovorni urednik Stane Šuštar — T.vk* Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredni&lv« tn uprave; »Zasavski vestnik«. Trbovlje I, uprava rudnika — Telefon štev 54 — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T-14« — List izhaja vsako sred< — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100, mesečna 34 din — Posamezna Številka 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak oetek dopoldne in se ne vračalo ihto vni — Štev. 8 TRBOVLJE, 23. FEBRUARJA 1955 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Dragi Nesti, ti si odšel — toda tvoj duh bo živel med nami Nepozabna zadnja pot narodnega heroja Toneta Okrogarja-Nestla Po slovo je prišel tudi predsednik Ljudske skupščine LRS tov. Miha Marinko Nepozabna zadnja pot narodnega heroja Niti Zagorje uiti Zasavje še ni videlo tako veličastne zadnje poti, kot je bil pogreb, na katerem smo pospremili posled-nijkrat narodnega heroja Toneta Okrogarja-Nestla prebivalci okraja Trbovlje, Ljubljane, Maribora, Črne, Slovenjega Gradca in še drugih krajev Slovenije. Sončni zimski dan v Zagorju je sprejemal množice in množice tz vseh krajev, da pospremijo umrlega Toneta na njegovi poslednji poti. Drug za •drugim so se ljudje vrstili do poslednje minute ob njegovi krsti. Med ostalimi so se prišli poslovit od nepozabnega pokojnika tudi narodni heroji Miha Marinko, Janko Rudolf, Franc Hočevar, Janez Hribar, Viktor Avbelj, Ivan Kovačič in Franc Avbelj. S Koroške so med drugimi prihiteli Karel Prušnik, inž. Pavle Zavcar in Tone Uirih. Prišli so tudi njegovi soborci-spomeničarjt: Dolfi Holikraut. Franc Kralj, Babič, Franc Kastelic, Ivan Sora, Viktor Kovač, Pavle Baloh in še drugi SLOVESNOST PRED SINDIKALNIM DOMOM RUDARJEV Zagorski rudarji so v popoldanski delovni tretjim prenehali z delom. Sami so se odločili, da bodo to delo nadomestili naslednjo nedeljo, same da bodo lahko vsi do zadnjega pospremili na zadnji poti narodnega heroja, junaka in borca za pravico in resnico, svojega dragega Nestla. Nepregledna množica se je zbrala pred Sindikalnim domom rudarjev v Zagorju. Nosilci spomenic in narodni heroji so kot poslednja častna straža stali ob ka-tafalhu svojega tovariša-heroja. Ob pol štirih popoldne je turobno zatulila zagorska rudniška sirena in dala znamenje Za Pričetek poslednje pogrebne slovesnosti. Najožji so tovariši pokojnega Nestla so prenesli “Jugove zemeljske ostanke iz sindikalne dvorane na pripravljeno lafeto. Poslednji pozdrav so dragemu pokojniku izrekli pred Sindikalnim domom tovariši Viktor Burkeljc. Otmar Pečar in Hinko Rus. Godba »Svobode« iz Topile ln njen pevski zbor sta se poslovila od mrtvega junaka z ialostinkaml, kj so turobno odjeknile v odd zagorski dolini. Zahajajoče sonce je narodnega heroja posled-njtkrat pozdravljalo. NAD 10.000 LJUDI IN PREKO 200 VENCEV V VELIČASTNEM SPREVODU, KI GA ZAGORJE NE BO NIKOLI POZABILO Tak junak ln človek, kot je bil Tone Okrogar-Nestl, je tudi zaslužil tako častno poslednjo pot. Veličasten sprevod množic se je vil od Toplic do Grčarja, kjer so pripravili šolska mladina in vsi ostali lep špalir. Sprevod se je pomikal dalje po novi cesti mimo Veternika, po stari cesti na zagorsko pokopališče. V sprevodu so zastopniki oblasti, množičnih in političnih organizacij nosili prekb 200 vencev, med njimi prelepe vence Centralnega komiteja ZKS. Izvršnega sveta LRS, Glavnega odbora ZB NOV Slovenije, Okrajnega komiteja ZKS Trbovlje, OLO Trbovlje, Okrajnega odbora ZB NOV Trbovlje in drugih. V žalnem sprevodu so sodelovale štiri godbe na pihala, In sicer godba »Svobode II — Toplice«, »Svobode — Center« iz Trbovelj, »Svobode I« Iz Hrastnika in godba JLA iz Maribora. Drug za drugim so se vrstili v sprevodu: godba, gojenci predvojaške vzgoje Iz Trbovelj In Zagorja, gasdlci z zastavami, lovci, zastave, nato vojaška godba, častna četa borcev JLA, za njo slika pokojnega Toneta, v naslednjem Je nosil narodni heroj Janez Hri- bar vsa odlikovanja pokojnega heroja na blazinici, nato krsta na lafeti, za njo pa naši najvišji predstavniki, Miha Marinko tn ostali spomeničarj] ter soborci pokojnega junaka tz NOV in ostalo občinstvo, rudarji, delavci, kmetje iz bližnje in daljne okolice — skratka, na poslednji poti so pokojnega Toneta spremili vsi, ki so ga imeli radi, ki so ga cenili in spoštovali. POSLEDNJE SLOVO NA ZAGORSKEM POKOPALIŠČU Na zagorsko pokopališče je legal že prvi mrak, ko so se začele zgrinjati množice številnih rudarjev, delavcev, soborcev in ostalih, da se poslednjič poslovijo od heroja Toneta. Skozi gost špalir vencev so junakovi najožji prijatelji prinesli krsto, prekrito s trobojnico. Nad svežim odprtim grobom so se sklonile stare delavske zastave, da poslednji krat pozdravijo pokojnika. Ob krsti so se zbrali pokojnikova žena Milena, mati, bratje in sestre ter sorodniki, med njimi pa ostala množica širom po pokopališča. V zadnje slovo Je spregovoril nad odprtim grobom predsednik okrajnega odbora ZB NOV Trbovlje, tov. Ivan Sorn-Bojan, ki je orisal lik pokojnega he-reja. Z ganljivim) besedami je opisal Tonetovo junaško pot, Id je služila domovini, narodu in Partiji. V imena glavnega odbora ZB NOV Slovenije je v slovo spregovoril tov. Mitja Ribičič, ki Je med drugim dejal: »Ob te/ ur' slovesa ostaja žfvo pred nami njegoo lik, lik člove-ka-borca, vedno nasmejanega tovariša, ki n: znal le junaško prenašati svoje telesne bolečine, ampak je vedel g svojo značilno zagorsko vedrino lajšati tegobe drugih o hudih trenutkih partizanskega ivljenja. Živo stopa pred nas spomin drznega fanta, ki je skupaj z drugimi komunist čmmi mladinci organiziral in vodil akcije v Zagorju v prvih dneh okupacije. Spominjamo se ga, ko je komaj 18-letnl lani prišel v I. revirsko četo v lebruarju 1942. leta. Pršel je takrat, ko je bilo najhuje v zim: in snegu, toda privlekel je s seboj sveženj puški takoj smo spoznali o Nestlu pogum odraslega moža. Takrat je Nesti stopi na j>ot legendarnega junaka; bil je vedno tam, kjer je bilo najhujše, sodeloval je v znanih borbah na Štajerskem in Koroškem — bil je skoraj v vsak: akciji med prostovoljci in ni čudno, da je bil sedemkrat ranjen Bil je primer partizana, aktivista, heroja, juna ka.o Zatem so govorili še narodni heroj France Hočevar, ki se je poslovil od pokojnika v imenu borcev JLA, podoficirjev in oficirjev. Kot njegov sodelavec v zagorski ZB NOV je govoril še tov. Rudi Bantan, za njim pa o naprednem socialističnem dahu, in dosleden tej ideji, si dobil rane v NOV na katerih posle. cUcah si sedaj izdihn:l. S prihodom nemških osvajalcev si bil med prvimi, k: so začeli sodelovati z NOV. Bil sr organizator leta 1941 prt zbiranju orožja, mun cije in prehrane za našo porajajočo se partizansko vojsko. Sodeloval si pri vseh akcijah proti okupatorju, ki so se izvršile v Zagorjju, tako tudi pri napadu na nemško žandarmer jo. Tako st bil od ramega začetka NOV svetel primer mladinca, kako se je treba boriti za svobodo. Zgodaj v letu 1942 si odšel v našo ta. kratno partizansko voisko, v kateri si se izkazal tako, kot je dolžnost mladinca-proletarca ter sl za te svoje junaške podvir e JL , KJsi ! »'■ * - ' ■mil i ■ ■■ jS r. JmsR s S :<* li_ Na zadnji poti ga je spremljal tudi Miha Marinko. Je povzel besedo v imenu zagorskih komunistov tov. Rudi Prašnikar, ki je dejal: *DRAG1 PRIJATELJ NESTL1 Ko se danes poslednjič poslavljamo težkega srca od Tebe, mi dovoli, da se v svojem Imenu in v imenu vseh Tvojih ožj h prijateljev ln v imenu Mestnega komiteja ZK Zagorje poslovim od Tebe. Spominjam »e naših otroških let, ki smo jih skupaj preživeli, in se Te dobro spominjam, kako si bil vedno tovariški in skromen. Od staršev si bil vedno vzgajan Na mrtvaškem odru v Toplicah ge dobil najvišje priznanje — Red narodnega herojaI Na Koroškem, kjer si o večini našega partizanskega boja vodil borbe s nemškmi osvajalci, si postal pravi legendarni junak in kot tak si tudi med nami. Dragi Nesttl Tebe ni več, iz-d hnil si, izdihnil sl za domovino, za delovne ljudi, svoje življenje si daroval za lepše življenje de. lovnega človeka! Nič več Te ne bomo videli v naši sredi, toda duh, ki si zanj dal svoje življenje, 'n Tvoj svetel primer, kako se je treba boriti za delavske pravice, bosta živela med nam: in naša dolžnost je, da. te pridobitve Vas, herojev, čuvamo in jih varujemo nadalje. V zgodovini slovenskega naroda bo Tvoje ime za večno zapisano, zapisano bo Tvoje trpljenje, ki s: ga daroval na oltar domovine. Dragi Nestll Ni lahka stvar, ko se v imenu Tvojih najožjih tovarišev poslavljam od Tebe, h kateremu smo se vedno zatekli po nasvete in pomoč, ki pa si jo vedno nasmejan :n dobre volje nudil. Te Tvoje pomoči in dobre volje pa ms- nudil samo nam, ampak st se takega pokazal tudi do vseh ljudi. Zavratna bolezen pa Ti je spodkopavala Tvoje zdravje, Za kar nisi vedel niti Ti niti mi, dasiravne smo vedel, da si bolan. T< pa tega nisi hotel nikdar pokazati; dosledno si se držal besede velikega učitelja delavskega razreda tovariša Lenina, da kadar so interesi delavskega razreda ogroženi, komunistom ne sme b ti žal za življenje. ln Ti, dragi Nesti, sl tisti junak, ki je te Leninove besede tmel toplo zapisane o svojem srcu. Ko se na lem mestu poslednjič poslavljam od Tebe v imena Tvo-(Nadaijevanj* na 3. strani) Okrog novega plačnega sistema Vsakomur po delu! Kot povsod v vseh naših krajih, tudi v Zasavju, zlasti v naših rudnikih mnogo razpravljajo o novem plašnem sistemu. Največ pa se seveda razpravlja ravno v tem času, ko so vsepovsod občni zborj sindikalnih podružnic Kar priznajmo: nekoliko se tudi ugiba, kajti mnogo je še delavcev, ki pravzaprav ne vedo dosti o novem načinu nagrajevanja preprosto zato. ker niso brali novih uredb, ali pa so jim nekateri tovar.ši govorili o tem si a površno. Prav bo, če se nekoliko pomenimo o teh novih določilih nagrajevanja, ki zanj menda ni treba posebej poudarjati, da je zelo važno za vse naše delovne ljudi. Najprei to. Ne moremo trditi, da je bil dosedanji način nagrajevani ravno slab; bil ie pač y danih razmerah najprimernejši in takšen, kakršen je bil mogoč, Nedvomno pa drži, da je bil destimulat ven, da ni bil Spodbuden, se pravi, da ni dopuščal večjih zaslužkov, kot »o bili postavljeni s tarifnim pravilnikom, skratka — bil je enostranski; na eni strani je omogočal vsem enake zaslužke, ali do domače rečeno: tisti, ki se ie bolj pehal in bil pri delu marljivejši, • je prejemal ravno toliko kot tisti, ki je slabo in manj delal. Prav zato je bil akrajni čas. da preidemo na nov način plač, nagrajevanja do učinku. Sicer smo v naših rudnikih že imeli uveljavljeno to načelo, toda le v jamah in nekaterih drugih deloviščih ne pa v naših ostalih podjetjih in tovarnah. Poglejmo torej nekoliko letošnji zvezni družbeni plan in se seznanimo z najvažnejšimi določili gospodarskih predpisov. V enem izmed njih beremo, da bom o letos izvedli spremembe v načinu delitve dohodka gospodarskih organizacij in v načinu oblikovanja plač S temi spremembami naj se vzbudi interes gospodarskih organizacij za večjo proizvodnjo. V 20. poglavju beremo sledeče: »Delavci in uslužbenci gospodarskih organizacij imajo iz doseženega dohodka pred ugotovitvijo dobička pravico do plače, obračunane Po času in po učinku na podlagi tarifnega pravilnika.« Spet drugje: »Iz dela dobička, ki je namenjen za plače, se najprej izplačajo premije za prihranke na materialu, za prihranke goriva in drugih stroškov, za boljšo kakovost proizvodov, za boljšo organizacijo dela in poslovanja, ostalo pa se razdeli med delavce in uslužbence glede na njih deleč pri podjetju.« Najvažnejša je vsekakor uredba, ki govori o dohodkih celotne gospodarske organizacije in njihovi delitvi. Na vseh delovnih mestih in prt delih, kjer se dš delovni učinek meriti, mora gospodarska organizacija poleg tarifnega pravilnika predpisati, kolikšen učinek mora delavec doseči v določenem času (norma). Nadalje lahko podjetje določi, da dobiva delavec plačo na določen delovni učinek ali pa za določeno količino proizvodov, pri tem pa mora paziti, da Je ta delovni učinek mogoče doseči v času. ki ustreza plači po tarifni postavki (akordna postavka). — To je le del najbistvenejših določil novega načina nagrajevanja. Iz tega sledi, da je plačevanje po učinku nagrada za predpisano količino proizvodov, ki Uh mora delavec v določenem času napraviti za določen zas.užak To so prednosti pred plačevanjem po času In kdo izmed naših delavcev se ne bo resno potrudil in si z boljšim in večjim delom povečal svoj zaslužek? Nekateri naši delavci so med drugim slišali, da se bodo letos povečale plače za 8 odst Seveda so v zmoti; za toliko je povečan le celoten plačni sklad, kj je namenjen za plače tistih, ki bodo na novo stopili v delovno razmerje Znano je, da določa letošnji družbeni plan znatno povečanje delovnih moči. Neko določilo družbenega plana pravi, da smejo okrajni ljudski odbori tistim podjetjem, ki boljše delajo in že imajo uvedene norme, odobriti 5-odstotno povišanje sklada na obračunske olače. Seveda se bodo spet našla podjetja, kj bodo skušala neutemeljeno dobiti teh 5 odst., | čeprav je v njihovih podjetjih še vedno majhna storilnost. S I tem, kajpak, namen uredbe ne bi bij dosežen, kajti tistih 5°/» I bj njihovo (storilnost ne zvišalo. Tudi težnje nekaterih, da bi se ! plače izenačile, niso osamljene. Ponekod menijo, da ni treba delati razpona med kvalificiranimi in nekvalificiranimi delavci, češ da imajo vsi enake želodce! Znano pa je, da vlagajo kvalificirani delavci največ truda in naporov za dvig proizvodnje in da so v primeru z nekvalificiranimi delavci zelo slabo | plačani. — In na kraju še ne-j kaj. V vseh okrajih so bile j ustanovljene komisije, kj bodo potrjevale letošnje tarifne pravilnike podjetij, ki bodo med drugim morali biti skončani do i 1. aprila. Se prej pa bodo morale | komisije poskrbeti da bodo kategorije delavcev delovnih mest in norme pravilno vsklajene. Prav tako bodo morale komisije ugotavljati, kdo je upravičen do 5-odstotnega povečanja obračunskega sklada plač itd. To bodo velike naloge, ki jih bodo morale komisije vestno izpolniti. Seveda pa je sedaj najvažnejša naloga komisij, ki delajo po podjetjih, in delovnih kolektivov sestavljanje tarifnih pravilnikov Ob vsem tem se porajajo pred našimi političnimi organizacijami velike naloge, ki so jim menda docela jasne. Istočasno je treba pripomniti da te naloge niso majhne in bodo morale zlasti sindikalne organizacije še natančneje tolmačiti posamezne člene novega plačnega sistema ter preprečevati škodljive parole, češ da je nagrajevanje po učinku korak nazaj v našem družbenem razvoju' O škodljivosti takega mnenja in o normah pa drugič. -an Zadnje dni po sveto Pred zberi volivcem v trboveljski komuni V Franciji sl dovoljujejo čudovite anomalije v delu parlamenta. Ko 20. predsednik Men-des-France ni uspel rešiti francoske vladne krize, je že tretji mandatar socialist Pineau pogorel, čeprav je prišel najdlje, do skupščine, medtem ko sta njegova predhodnika, neodvisni desničar Pinay in narodni republikanec Pflimlin že prej obupala, ko sta uvidela, da nimšta prav nobenega upanja na uspeh. Razmere v francoskem parlamentu so zelo zapletene. Sleherni mandatar se mora podati na pot med Scilo in Karibdo, dokler ga zaradi teh ali onih razlogov ne povozijo. In stvar se prične znova Slej ko orej pa bo moral priti na površje mož, ki bo odločno zagrabi, bika za roge in izvedel ustavno reformo, ki ne bo več dovoljevala takšnih anomalij. Novi mandatar je Edgar Faure, (S seje ljudskega odbora mestne občine Trbovlje) Na zadnji seji Ljudskega odbora Mestne občine v Trbovljah so podrobno razpravljal o izvršenih zborih volivcev na terenih občine ter se istočasno pogovorili o izvedbi zborov volivcev k bodo v marcu, m na katerih bodo vo-livc, obravnavali družbeni plan m proračun za leto 1953 Iz poročila o zborih volivcev je razviden tudi ob*k zborov, ki pa kj bil zadovoljiv Kljub temu so bili na teh zbor h sproženi dobri predlog., ki j.h bo Ljud&ki odbor mestne obč ne lahko s pri. dom uporabil in iz njih marsikaj zvedel s terena Tako so n. pr. vol.vci volilne enote 1 m II grajali poslovanje KZ Trbovlje, v III. volilni enoti imajo spet največ skrb-, kako urediti prevoz otrok v šolo, ki stanujejo po eno in tudi dve uri oddaljeni od šole. V tej zadevi bo res treba v naj-bližnjem času nekaj storiti ter se bo o tem vprašanju posvetoval Svet za prosveto pri mestni občini. Vsekakor bo najboljša rešitev, da se č mprej zgradi v Bev-škem nova osnovna šola za otroke Spodnjih Trbovelj m Zasavja, saj ;• nevzdržno, da bi učenci in učenke ki imajo popoldanski’ pouk, prihajali iz šole domov v zimskih mesecih že v trd temi. kot smo imeli priložnosti ugotoviti ravno pretekli teden, ko smo se vračali iz Zagorja s pogreba Toneta Okrogarja. V IV. ji V volilni enoti so se spet volivci pritoževal nad eg p-tovsko temo; tukai so predlagali, da DBS stori vse potrebno, da se bodo električne luči prižigale in ugašate avtomatično Čestokrat se namreč zgodi da je na tem terenu ponoč tema kot v rogu, podnevi pa v bel; dan svetijo žarnice, kar se upira pameti. — Prav živahno je bilo nadtslje na zboru v volilnih enota VI. XI in XII, kjer so vol vci ostro grajali slabo vzdrževanje stanovanj na Žabjeku. Vol vci želš. da čimprej prične z delom zobna ambulanta pri Sušniku Glede prostorov zanjo je že vse urejeno — saj plačujejo za ambulanto ie štiri mesece najemnino — samo vprašanje stanovanja za dentista, kj bo upravljal to ambulanto, še ni rešeno. Volivci VII volilne enote želiio da se začne z ured tvijo ceste iz Retja na Dobrno. Prebivalci Retja imajo sicer urejeno kolovozno pot do Hrastnika, vendar se sedal ne strinjajo, da bi se priključ-li hrastn ški komuni, ker so bili vsa leta vedno v trboveljski občini Vsekakor se bo treba lotiti gradnje te ceste, kakor se le to že začelo s cesto na Klek. Določena je bila posebna komis ja, ki bo ugotovila tehnične možnosti izgradnje te ceste, če je namreč ta na p’azovitem terenu tega okoliša moqoča, in kod naj bi ta cesta potekala. V ostalh volilnh enotah so prav tako razpravljali ponovno o cestni razsvetljavi, s katero ljudje niso zadovoljni v XXI., XXVI. in XXVII voliln enoti so volivci obravnavali nerednosti s prodajalno mesa v poslovalnici »Pokl-šek« Neumestno bi b lo. da bi sc tu urejevala prodajalna mleka, ker je na tem predelu mesnca potrebna. Na Kleku je bila udeležbe zbora volilvcev dobra Pogovorili so se o cest v njihovo vas, ki je že v gradnji; želijo nadalje, da se uredi tudi cestna razsvetljava z Globuiaks na Klek. kjer kodijo ljudie v službo n domov v noč-netr času, prav teko so prosili, da bi Klečanom pomagali s finančnimi sredstvi, da naprav jo vodovod iz Kleka v Prosvetni dom »Tončke Čečeve«. Seveda bo treba rešiti tudi elektrif kacij-sko vprašanje na K.eku. —Volivci v Gabrskem so razpravljali o vodovodu Vprašanje se bo ure-d lo z novim zajetjem pitne vode, glede telefona pa bo seveda treba še počakati V Čečah želč volivci, da bi se ured la pot ao Pilkovca proti Katarini, ki je v skrajno slabem stanju. V nadaljnji razpravi je govoril tov. inž Franc Jenčič o komunalnih vprašanj h. V glavnem je obravnava! vprašanje stanovanjske skupnosti Dosedanji razgovori so pokazali, da bi bilo umestno če do nadaljnjega ostanemo pri en sam stanovanjski upravi, proučil se bo pa predlog, če bi b lo res umestno, da se < glede na razsežnost trboveljske-i ga kraja in teritorialno razdelitev formirajo štiri stanovanjce skupnosti po rajonih medtem ko bi bila skupna uprava ena Glede stanovanjske tar te je pripomn ti, , da velja ta za vsa stanovanja ne j glede na lastništvo hiše. Pritožbe proti vilhi najemnine je vlagati pri stanovanjski upravi, katere vloge morajo b ti pr merno kol-kovane. — V nadaljnji obravnavi je bil nato na predlog podpredsednika sprejet sklep da se za Trbovlje ustanovijo štiri stanovanjske skupnosti, in sicer: Zg. Trbovlje, Trbov!je-Center, Tr-bovlje-Dobma in Trbovlje-Za-savje. spet odmaknila v prihodnost. Ob vseh kombinacijah pa je rešitev samo ena, združena Nemčija, seveda kot pozitiven čini-telj v mednarodni politiki Na daljnem Vzhodu je trenutno zatišje Nacionalisti so se umaknili z otočja Tačen, ne da bj Peking to akcijo kakor koli poskušal ovirati. Zdaj so na vreti drugi otoki pred kitajsko obalo, ki so bliže Formozi, to je Kvemoj in Matsu, stražarja kitajskih pristanišč Kmoj in Fu-čon. Ni pa znano, če bo pripravljen Čang Kaj Sak oditi tako mirno tudi od tod, kakor je odšel iz Tačena. Sam izjavlja, da bo ta dva otoka branil, izjava ameriškega zunanjega ministra Dullesa pa ni toliko jasna, da bi mu zanesljivo zagotov.la P<>-moč ZDA Nasprotno, govore, da bi bile ZDA pripravljene priporočiti tajpeški vladi prostovoljen umik tudi s teh otokov, kolikor bi dobile iz Pekinga slovesno zagotovilo, da napada na Formozo ne bo. Zahodna Nemčija se močno vnema za splošno razorožitev, ki bi ji prinesla finančno in ekonomsko olajšanje. Eden izmed mnogih razlogov, ki jih Varnostni svet še ni razčistil Nemci bolj ali manj odkrito na-! se ukvarja z ustavitvijo vaja,o proti svoji oborožitvi, je, v formoški ožini, da bo z njo konec^-njihovj zega, kar do sedaj niso imel:.' Hodili so doslej le tri-do št rikrat tedensko v dve url oddaljeno šolo na Polšn k Zato pa se naši otroci in vsi zavedni starši prisrčno zahvaljujemo naši | ljudski oblast; v Trbovljah, naši i tajnici Mariji Kotarjevi ln vsem, ' ki so na kateri koli nač-n pripomogli k ustanov tv; naše šole. Upamo, da nam bodo vsi tudi vnaprej, ke bomo v njihovi komuni. naklonjen: — da bodo imeli še v nadalje razumevanje za potrebe naših otrok ln do nem tako potrebne nove šole Otroci šole na Mamolju pa obljubljajo, da se hočejo pridno učiti, da bodo nekoč postali dobri driavljani naše domovin^ vij« — nič drugega kot »opomin od zgoraj« To pa nekaj velja! Posebno se bojda odlikujejo s spodobnim, zovim načinom življenja in z bogaboječnostjo v Šklendroveu. kjer se je — teko pripovedujejo — uslužbenec tamkajšnje nomožne netile verjetno prestrašil peklenščka tako hude da Je sklenil. da Je pošta ob ccrkven’h praznikih vedno zaprta... K temu p« pridejo še samude • pošto zaradi različnih tehničnih ovir, ki »o v Iklendrovou pogoste in teko se večkrat zgodi da rmtuje pismo iz Trbovelj v Sltiendrovee tuds po deset dni. Ker pa to nikaor ni način poslovanj« rodobne pošte, želijo vsi prizadeti prebivalci, da se takšno uradovanje pomožne polite v fiklendroveu preneha, ali pa n«1 se pomožna pošta v tem kraju sploh popolnoma opusti kajti s (takšnim) zamudami prihaja pošta lahko tudi z glavne aagertke pošte, prihranili borne pa državi denar. deklaracija sa razlikuje od vzdušja, polnega upanja ki je nastalo jeseni, ko je bila 32 pripravljena »prejeti anglo-francoske predloge o postopni razorožitvi. SZ se je, kot kaže, zopet Dostavila na staro stališče. da je proti nadzorstvu nad oborožitvijo. PREDAVANJA Posebni dopisnik »Slovenskega poročevalca«, Aljoša Furlan, ki Jf spremljal predsednika republike in člane jugoclovaa-ske delegacije med njihovim obiskom v Indij) in Burmi, bo ob predvajanju številnih izvirnih slik govoril o vtičih s »e zgodovinske pott v predavanja: »#009 KILOMETROV S PREDSEDNIKOM TITOM«. Predavanje bo v petek, dno 25. februarja 1955, ob 19,30 v Delavskem domu V Trbovljah. Istega dne bo to predavanj« stavil se Ie na progu. Zvedavo mu 11 zdrsnil pogled po mizah. Prestop i le ie korak napre/ In pogledal v levi In dežni kot. Že se fe hotel obrniti, ko se mu le oko ustavilo na miz poleg okna. Trenutek le omahoval, kakor da se ne more odločiti, vendar »o ga orkester in vstajajoč• plesalci skoro prisilil , da le pristopil. »Bi smel prisestit* »Kar, dovoli le prostora.« Val rdečice mu je polil obraz: v nasprotnem stenskem ogledalu fe namreč opazil, precef razločno opazil, da ma po čelu vse polno drobcev premoga. »Premog »e globoko ojč o kožo!* Hvaležno, nekam sproičeno me fe pogledal In prikimal »Da! Res fel Globokol Lahko se drgnei celo uro, pa kasneje drobci spet zstopljo.* Rahlo je sklonil glavo, se na pol obrnit fn sl z robcem podrgnil po čelu. Opazoval sem njegove roke. Četudi ne bi videl tistih premo, govih drobcev na čelu, so ga hr dalale njegove roke-, Imel ie široke dlani, globoke n razširjene znoinice, ki mu /Ih je razjedal vlažen premog ln ko le obrnil dlani, sem videl vrsto velikih, ie skoro krvavih žuljev Posreč lo se mu je, da sl le utrl v°e premogove drobce s čela. Zadnnolfro ie segel 1 gosle kostanjeve lase in si jih je na za- ttlniku popravU blato se je ozrl po sobi Dolgo je opazoval ple. soie pats, k> *o se skozi gost tobakov dim kazal: in spet izginjali Nato je dejal: »£e nikoli nisem bil v noben* revirski gostiln . Se manj v lokalu, klet se pleie.« Ko je videl moj dvomljiv m začuden obraz, je pokazal močno belo zobovje in ponovil: »Res ie nel Prliel sem s podeželja. Tamle v drugi jam delam Za kopača se učim. Jutri bo mesec dni, kar sem začel*. Medtem je orkester spet začel Igrah Prenehal je pripovedovati in se ves predal glasbi Nekajkrat je zmajai z glavo *n razšir i zvedave oči •Teh plesov pa res ne znam/ Pri nas lih ne plešejo. Le valček in polko Samo te znam. čeprav rad plešem Zalo sem tudi prišel.« Ko le orkester uigral valček, mu le obraz spreletel širok, grav nasmeh. Je) se je ozirati naokrog. Pri sosednt mizi sa hrbtom je sedela trojica dvoje deklet hi mlad lani Mlademu novodošle-mu rudarju se je ustavil pogled na en izmed obeh Nekaj časa je nekako nervozno mencal, potem pa se je ojunač’1. »Plesat greml Moram poskusih, če še znam!« Izpodhudno tem mu prikimal. Pred dekletom v sivi obleki te je narahlo priklonil :n nekaj za- mrmral. Dekle ga je zviška pogledalo, te ustavilo na njegovi po starem zavezani tamoveznicl in »e počasi, nekam leno de gnilo. Gledal sem ju. Plesal je preprosto, pač tako, kakor te le naučil doma v vati Na obrazu te mu je poznalo, da je užival oh valčku Toda dekle te fe spako. valo, vihalo not in so zmrdovalo naokrog Ljudje so st jeli nasmihati Tud fant jo lo opazil. Začel jo zardevali. Želel jo, de b> orkester čimprej nehal Takrat pa ga je dekle naenkrat spustilo, te sunkovito obrnilo In odhitelo k tvoj! m zi. Obstal jo kakor vkopan Skoro »s, plesalci to strmeli vanj Počasi le prišel k tebi, brez besed je do/sil k mizi n se usedel Se Ms« trenutek 'o nama na uho udarile besede dekleta pri sosedni m ti; »Kdo bi plesal z njimi Dlani Ima raskave, polne žuljev Eden te mu je celo razkl, Tega nisem mogla prenesti-* Ogorčega ;e vrgla pogled on najini m zi in prijela za kozarec. Fant je dvignil roke k sebi. Cisto k obrazu Zastrmel te je v nje. Dolgo jih le gledal Res — največ fi žulj je bil zmečkani Drobna sraga krv mu je polzela po dlani In nato jo bolj tebi kol meni zašepetal: »Nikoli te nisem sramoval žullev’ Se manj tem kdaj misli! na to, da se pri vas dekleta sramujejo žuljev. Kdo od rudarjev jih n mat Se danes ml jih le kazat star ves osivel rudar: ,Poglej,' je dejal, .kadar bdi Imel tako trde — boš postal pravi, pravcat, knapl' Tudi /az sem mu svoje pokazal Slrokovniaško jih je ogledoval te mi prhnal, da bom dober rudar.« »Vem,* je nadaljeval, »če 61 bil na mojem mestu kdo Izmed mojih tovarišev, ki delam skupno z njimi v jami, bi dekle že dobilo kar zaslužil* Sunkovite je vstal, pograbil svoj plašč in planil proti Izhodu. Na mizi je ostal slodinarski bankover in njegova na pol zpd. la pijača Prišel je natakar Izmenjal je bankovec in ostanek po- ložil nazaj na mizo ter me vprašujoče pogledal. •Nesite ostanek dekletu v sivi oblekel Recite jt, naj ti kupi m lo, da ti »pare roke!* Rudar, ki je slišal ta besede, *e ie nagnil k natakarju in aiu odločno dejal: »Dal Nesite denar dekletuI* Segel je e žep in privlekel še en bankovec za petdeset dinarjev »Se tega ji daj tal* To je iagover‘1 tako glasno, da so ga sl šah tudi rudarji pri sosedni mizi Natakar je moral ie k njihov 1 m*s«. Tudi lam jt dobil denar. Hkrati je završalo po gost Inč. V hipu je vedela za dogodek vsa družba. Natakarja so klicali od mize do tsize. Zmedeno je držal v roki vodno več denar/a. Končno ga jo nokdo poeta! k mizi dekleta Tamkaj fe položtl denar na mizo, pred njen kozarec, In dejal: »Tole vam pošiljajo rudarji, da el boste kupili milo m umil od žuljev umazano roko Stcer pa sI umijte ose telo. No bo vam škodilo/* Dekle jo onemelo. Pograbilo je denar n ga zagnalo po tleh. Teda/ pa je prmtopil k njej neki rudar te H ukaeujoče de jak »Poberltel* Dekle ga jt za hip premerite. Mož je pobllekaval z očmi in ponev I- »PobarHej* Dekle se je sklonilo in pačati pobiralo raztreseni denar Fant je hotel vzrojiti Rudar ga je prebodel z očim m mu od k mol. Vsa soba 7» opazovala kočljiv trenutek Rudar je stopil proti izhodu, odprl vrata na stežaj in pokazal s kretnjo roke proti dekletovi družbi ... Vsa trot ca je krenila proti M-hodu. Vsa bleda ie dekle povesila pogled in se pognala prva skozi vrata Nekdo je dejal: »Poznam jol Rudnik ji je dajal tri leta štipendijo, da se je šola. la. Sedaj se je pogo'-podila. Z našim žulji je napravila šolo: sedaj se jth sramujel* Z rudarlem ki je prvi pndefal bankovec, sva šla po ozki rudarski ulici domov Nisva govor la: voak po ’Voje sva premišljala. Ko sva se poslovila, m je dejal: »Takim smo! Vse tiste, ki zan ču/e/o naše žulje, bomo pr»-ganlaltl Naš čas to zahteva! Nei današnji revir je rad naših žul/a-vlh dlani * Prijel se fe ra desnico tn ml jo pokaral V medi svetlobi uHčne svetilke sem v dol vrsto trdih šu-tjev. Tam hrza jame fe rtrmel v zrak šaht. VeRka črna kolesa *o se vrtela. Iz r.emlie je prihajat premog. tad žulj not h dlani naših rudarjev. In vrtela se bodo ir dn« va v dan, noč za nočjo žaltave (Ran pa s* bodo oprijemale kramoov lonof o^-lfkov ,.. Kdo M sa jih srama valt MwituwtwmwniMntniMWi(iimimiitiiinRflifiiniMmiiiUH»wniHMWW»«»°^a^ ^ot ^an W pravi n neizprosni jur o, Jn ■ *an funkcionar na£ prof fem sovražnikom in si Mndikata rudarjev si je s svo- bi, lvetel plXmer tvo,ega pokojm jim delom pridobU velik ugled ®e samo v Hrastniku in sedaj v Zabukovci, temveč je bil ce-**■><*» od vseh rudarjev širom po Sloveniji. Pokopali so ga v če-"Ttek, 17. februarja, z vsemi rudarskimi častmi ob veliki udeležb) njegovih stanovskih to-varfšev In ostalega prebivalstva. Udeležb« na njegov; zadnji poti, vuiiko število vencev in zastav **®voij jasno priča, kako spoštovan je bil med nami pokojni Alojz Pirc. Posebno mnogokrat » bodo spomnili tovariši, s ka-tovimi je skupno delal na sindikalnem področiu. Nat mu bo lahka slovenska »ml ja! nega očeta, k: je tudi moral v preran« grob zaradi svoje komunistične zavesti, ker je bil preganjan po takratn.h kapitalistič-n h elementih, Drag« Nestll Želim Ti, naj Ti bo lahka naša svobodna slaven-ska zemlja! Tvoji ženi, mam/ in ostalim sorodnikom skreno soialjel Stava Tebi pragi Nestll« »Koroška ne bo pozabila svo- kmet Alojz Petrič h Črne, ki mu je nasul na njegov grob koroške zemlje izpod Pece. Pristavil je še: »Dragi Nesti, ti si odšel, toda tvoj duh bo živel med nami!« Ob igranju Internacionale so spustili krsto v jamo, trboveljska »Zarja« in zagorski pevci »8vobode - Toplice« pa so zapeli žalostlnke. Trd mrak je že legal nad za- jega dragega Nesti a,« je dejal gorsko dolino, ko so še vedno prihajali ljudje iln se poslavljali od svojega dragega junaka, narodnega heroja Toneta Okro-garja. ki je našel sedaj svoj prezgodnji grob, našel pa ga je tam, kjer si je najbolj želel: našel je svoj poslednji dom v zagorski dolini. Zagorje pa je bgubilo z njim enega izmed najhrabrejšlh in najboljših sinov slovenskega naroda. Slava njegovemu spominu! Od Crae do Zagorja i > Narodni heroj France Hočevar govori v zadnje slovo 5 ovo od ponesrečenega rudar a fllo za Pirca Hrastnik. 18. februarja. do Sečovelj, delegati belih ru-_ Včeraj popoldne je nad tri da rje v iz Lendave, član Renub'1-tisoč rudarjev in Hrastničanov škegs sveta Zveze sindikatov spremilo na zadnji poti Alojza Slovenija France Boštjančič ter Pirca višjega jamskega nad- član Glavnega odbora Zveze »mika, ki ga Je ▼ premogovni- delavskih prosvetnih društev ku Zabukovca nepričakovano stela tragična smrt. Pred duelom »Svobode«, kjer so se v sredo in četrtek poslednjič posivili od svojega rojaka, vzornega borca z» de’avske pravice *n vzglednega delavca. Je pokojnemu govoril v zadnje slovo njegov dolgoletni tovariš v kul-raraoprosvetnem delu Viktor Malovrh, pevski zbor in godba *®v«bodo« pa sta počastila nje-••v spomin s žalostinkami. V žalnem sprevodu so nato ■»•c*, prijatelji, člani »Svobo-™ in rudarji spremili posmrtne n***»ke Alojze Pirca na pokopa-**« na Dolu pri Hrastniku. Na »dnji Ko smo v nedeljo opoldne izvedeli, da je v bolnišnici v Črni pr- Prevaljah umrl narodni heroj Tone Okrogar-Nestl, nismo mogli verjeti, da je to resnica Pa je le bila bridka resnica da je preminil mož ki ga je dala naša zagorska dolina, mož, j kakršnih je malo. Kako je bil pokojni Tooe priljubljen, kaže dejstvo, da so prebivale- Slovenske Koroške hoteli, da bi bil tam pokopan. Hoteli so zopet da bi bil pokopan v grobnici narodnih herojev v Ljubljani Končno smo ga ’e dobili v Zagorje, sat ga je Zagorje dalo in ga izučilo za doslednega borca za dosego de- ; lavskih pravic, V Cmi so se poslovili od njega prav vsj prebivalci; mlado in staro ie jokalo za njim. Tako je bilo povsod, v Gušta-nju, Slovenjem Gradcu, Prevaljah V Mežici so sirene dve minuti tulile junaku v slovo, otroci pa so sami od sebe začeli klicati »Koroški heroj«. Slovenska Koroška mu je dala na zadnjo pot 52 vencev, 18 avtomobilov pa ga je sprem'jalo do meje slovenjegraškega okraja. Čeprav je bila ura že blizu nolnoči so ga tudi v Zagorju Slovo na zagorskem pokopališču ženo Mileno in sinčka Branka, mamo, brata in ostale sorodnike in prijatelje, kajti smrt je neusmiljena in rada sega po življenju mladih, dobrih ljudi-Obiskali so ga skoro vsi Zagorjani, od tistega fantka ah dekleta, ki je komaj dobro shodil, pa do tistega starčka, k; je Vsi, ki smo Te poznati, dragi Nace, in Te radi imeli, smo preteki četrtek dopoldne osupnili, da Te ni več, da je prenehalo bitt Tvoje srce. Težko nam je bito ob tej nepričakovani, žalostni novici. Pred davnimi let: sva se srečala in spoznala, v časih pred Vukovarskim kongresom. Revirski mladinci smo se tedaj zbiral na skrajni levici socialistične stranke, Ti v Zagorju, jaz v Trbovljah. In razšli smo se z desničarji. Za revoluc onarne mladince ni bilo druge poti. Mnogo sva v življenju debatirala in filozofirala. B l si komunist v najčistejšem pomenu besede. Tebi socializem in komunizem n: bil samo svetovni nazor, za katerega se je opredelil napredni delavski razred — bil Ti je mnogo, mnogo več: bil ti je r e 11 g i i a, globoka vera In n te globoke vere s črpal tako veliko moč, da si z lahkoto prenašal preganjanje in trpljenje. V revirjih »mo tista leta preživljali hude čase, čase težke preizkušnje. Zloglasni Ludov k Pinkava neslavnega spomina, tedanji sreski načelnik v Laškem, je tiste čase uprizarjal s svojimi žandar/l in hlapci pravcati lov na komuniste. Komunist tista jeta v naših revirjih ni bil človek, bil je v očeh tedanje vladajoče družbe življenja nevredno b i/e Mnogi so takrat obupavali, klonili tilnike Ti, Nace. nisi upognil svoje glave! In ne samo to — kol k’m svojim tovarišem si s svojo živo vero vlival v srce pogumI Težko je bilo tedaj v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. Tudi bodo to dnino nadomestili v nedeljo. Enak sklep so napravili tudi delavci in uslužbenci trgovin in ostalih uslužno-stnih Tebi n so p-,zanesli Tudi Tebe slovesno sprejeli V rojstnem i po dolgem času spet šel tz sta- podjetij, saj so hoteli prav vsi do zadnjega pospremiti junaka Toneta. Zadnje čase nekoliko živahnejši utrip življenja v rudarskem Zagorju je kar čez noč kraju ga je pozdravil njegov j novanja, 'da vidi Toneta — he- utihnil. Pa kako bi tudi ne. tovariš — soborec ma1or JLA! roja. Vse ni mogoče prešteti, ~~ TTrani" ci se n* Hi -o V Tnryn »Svoboda« Roman Albreht. Na dolskem pokopališču so v slovo in zahvalo požrtvovalnemu bi vzornemu rudarju ob odprti jami govorili obratovodja zabukovškega premogovnika, tajnik sindikata rudarskih delavcev Slovenije Jože Piki. predsednik delavskega sveta Trbovlje-Hrastnik Gvida Urlep, zastopnika rudarjev iz Zagorja in Senovega, za Zvezo borcev pa Je pokojniku v zadnje slovo *m-egovori! spomenlčar tovariš Jože Jerič. V deževnem nalivu je nato zemlja zagrnila posmrtne ostanke rudarja In moža ki Je skoraj tri desetletja stal zvesto v naprednih vrstah delav- poti so mrtveca člana _______________________ _____ Mjdsedstva Sindikata rudarskih skesa razreda, moža. ki ga bodo "®*»vcev Slovenije spremili tu- | ljudje v zasavskih revirjih za delegati rudarjev iz vseh vedno ohranili v lepem spomi-^ovvnsk^ rudnikov od Mežice n n. (ž> strt« V krogu prvoborcev, je bil še nasmejan in vesel pokojni Nesti na dan 22 julija 1954, pri odkritju spomenika na Vrheh, kjer je bila leta 1941 ustanovljena prva revirska četa (Drugi od desne na levo je poemljal tudi Miha Marinko kar v delovnih oblekah noseč i zelo priljubljen med zagorskim s seboj sekire in svetilke, hoteli ljudstvom. prepričati na lastne oči, če je Posebno je bil priljubljen Tone res umrl Res Je bilo. Ce- med rudarji, saj so sklenili, da prav star šele 32 let — sred: popoldanska tretjina ni šla na življenja — ie moral zapustiti I delo v rudnik; sklenili so. da Kumune ■ nov pospešek socialistične preobrazbe ®®®l»lhllin» demokracija in ?^®**t nadaljnjega, še hltrej-7* razvoja dobivata svoj pola Jr** ▼ nastopajočih komunah. namJ? dobro »vodajo ne samo 1TN*« In družbene organiza-!!*■ *■* P« tudi najširše muo-dešovnlk ljudi, saj, smo v mosesih skoraj na vseh hi zborih vollvoev, pa ™ ^»11» slišali sproščene rua-tn predloge, pa tudi mar-koristne sklepe v zvezi tomnn. Prav ta množična razprava je v marsičem pripomogla da se priprave za ustanovitev komun že bližajo koncu. Upoštevajoč, da bodo komune zaokrožena gospodarsko-družbena celota, je prebivalstvo že Izreklo svoje stališč« tudi o tem kje in v kakšnem obsegu naj se formirajo komuna. Osvojeno je tudi stališče, da s« iz dosedanjih okrajev Krško In Trbovlje ustanovi nov ob-savtik) okraj »siroma zveza kozam s sedežem v Trbovljah. Zveza komun — Nažrt a« ustanovitev obsaveko koman je bil dokončno 1*. februarja 1955. ko rr.** »dražila »krajna komiteja okrajna odbora SZDL ltrrL*r>*th »krajev Trbovlje in Jr° v •*»▼», skupna poHUčna ▼ toku so tudi zdru-radetev Ljudske pro-sindikalnih In mladinskih M Tudi komunske »o bUe že organist-LjPošrehno j, samo Se do-Mh-?.,™*1**1 statute in ti zakola ..V**1« politično-ekonomske B«erltorU|B, spremembo ki s* privedli ds hsrJjT®. obssTskih krajev v , **** ■knpnost komun, so t,Fopsasvaaje delavskih ■ kmečkim zaledjem, za “• *•*•« dragih dam tudi bodoči okraj zemljepisni pogoji. Dolina reke Save s svojo železni-Iko magistralo In gospodarsko-kulturnlmi centri vae kraje ob ■Jej povezuje, ne pa razdvaja, kakor jih je v stari Jugoslaviji. Za center te zveze Je izbrano močn« delavsko središče Trbovlje. ki je s svojimi 17 000 prebivalo! največje mesto v Obsad-ju. V trboveljsko zvezo komun ho vključeno 8 komun, in sicer: Brežiee. Hrastnik. Radeče, Senovo, Sevnica, Trbovlje Videm-K riško in Zagorje. V teh predetih je ob popis« prebivalstva Sl. HI. 1053 živelo 113.000 prebivalcev (danes jih je že precej v*č). Od sknpnega števila prebivalstva j« 37•/. kmečkega In 03*/» nekmečkega prebivalstva (Industrija, rudarstvo, gradbe ništvo, promet Itd.) Celotni narodni dohodek na tem področju znaša po statističnih podatkih za leto 1953 12 milijard 500 milijonov dinarjev (po predhodnih cenitvah za leto 1954 pa nad 13 milijard din). Površina vseh ko- mun znaša 1268 km* Po številu prebivalstva in po površini bo največja komuna BREŽICE, po prebivalstvu najmanjša komuna SENOVO, po površini pa k muna HRASTNIK. Združitev Ljudske mladine Zasavja Kakor smo že poročali, sta se rod dnevi sešla v Partijskem 'omn v Trbovljah okrajna ko-iiteja ZKS in okrajna odbora ■?DL trboveljskega in krškega kraja te/ se združila in iz-rala enotno vodstvo. Preti kli •etek pa sta se zbrala v Vidmu ri Krškem okrajna komiteja ,MS obeh zasavskih okrajev, da e pogovorita o združitvi Ljudske mladine obeh okrajev in o adaljnjcm delu mladinske organizacije. Ljudska mladina »iovenijc bo praznovala 10-Iet-ico naše osvoboditve 21. in 22. na ja t. 1. v Kranju, posamezne >rganizacUe LMS pa bodo priredile po vseh krajih samostojne proslave tega jubileja. — Na konferenci v Vidmu so delegati LMS obeh zasavskih okrajev izvolili začasni inioiativni komite s predsednikom Stanetom Kranjcem in sekretarjem Ladom Levcem na čelu, ostali člani komiteja Ljudske tftladine v zasavski skupnosti komun pa so: Franc Šetinc. Franc Bukovinski, Hinko Rus Edo Vrstovšek, Tone Kukavica. Janez Verbič, Marija Golmnjer Adolf Kajzer in Franci Martinšek so, ker si bil veren komunist, vrgli iz sluit.e Bij si reduciran, bil s; ponižan, čeprav si bil marljiv delavec. S priložnostnimi deti si moral služiti tvoj kruh sebi in svoj družiniI Pa tudi to ponižanje Te ni zlomilo Vedel si, da bo Tvoja velika vera zmagala' na vsem svetu, prej ali slej. In Tvoja globoka vero res zmaguje in bo zmagala. Morda je dan le zmage še daleč, morda je bliže, kot mislimo. Povsod si delal za to veVko zmago: na političnem, sindikalnem, kulturnoprosvetnem in športnem področju Stal si v prvih bojnih vrstah Zadnja leta si bil posebno delaven v športnih vrstah. Bil s/ med graditelji lepega Športnega doma in stadiona ŠD »Rudar« v Trbovljah ter po zgradnit tega Doma njegov oskrbnik. Kaj je pomenilo Tvoje delo za SD »Rudar« Ti je krasno povedal Milan Kožuh ob Tvo/em odprtem grobu, ko je dejal: »Obljubljamo Ti, da bomo naše delo nadaljevali, kakor bi bil Ti med nami/« K tem lepim besedam b: pristavil samo še tole: povsod, kjer koli si delal, naj nadaljujejo, kakor bi bil Ti med njim: dragi Nacei Če bodo tako delali, bo vse dobro, se bo vse dobro zteklo. Zelo te bomo pogrešali vsi, ki smo Te poznali, cenili in radi imeli. Prenaglo s se poslovil od nas. Ohranili pa bomo nate svetel spomin, *Pomin — idealista! Naj Ti bo domača gruda, v katero tl odšel k počitku — lahkaI F. o Komune — občine V informacijo navajamo s» komune nekaj podatkov: 1. KOMUNA BREŽICE bo obsegala dosedanje občino Brežice, Bizeljsko, Cerklje, Čatež. Dobovo, Veliko Dolino, Plieoo, Artiče (del) in Podsredo (del). Vključevala bo okrog 26.006 prebivalcev, od tega 59*/» kmečkega in 41*/» nekmečkega. V tej komuni ustvarjajo približno 978 milijonov din narodnega dohodka. — Ta komuna jo teritorialno največja. 2. KOMUNA HRASTNIK bo vključila sedanj! občini Hrastnik in Do! pri Hrastnika Stela bo približno 9700 prebivalcev; od tega oejpade 93*/i na nekmečko in T*/» na kmečko prebivalstvo. Ta komuna jo industrijsko najbolj razvita komuna v Ob-savju. Delovni ljudje tega področja ustvarjajo nad 1 milijardo 645 milijonov din narodnega dohodka 3. KOMUNA RADEČE je teritorialno selo obsežna. Njeno področje so rastosa na sedanjo občine Loka pri Zidanem mostu, Radeče, večji del Podkuma in Dole pri Litiji. Šteje skoraj 9809 prebivalcev, od tega 65*/» nekmečkega, ter ustvarja letno več kot 780 milijonov din narodnega dohodka. 4. KOMUNA SENOVO bo obsegala področja naslednjih sedanjih občin: Senovo, Brestanica In del Blance. Imela bo več kot 8300 prebivalcev, od tega 66*/» v nekmečkih dejavnostih Narodni dohodek znaša 732 milijonov din. 5. KOMUNA 8EVNICA. V to komuno bodo vključene Sevnica. Božtanj Bučka, Studence Zabukovje. del Blance del Krmelja fcn Tržišče Stela bo okrog 15.200 prebivalcev. Nekmečko obeležje ima v tej komuni 46*/» prebivalstva. Letno ustvarjajo približno 786 m'lijonov din narodnega dohodka. 6. KOMUNA TRBOVLJE je teritorialno že dalj časa formirana, saj že nekaj let obsega mestno območje z bližnjo oko-lloo. Razen nekaj popravkov meja bo tud) sedaj ostala v istem obsegu. Šteje nekaj nad 17.000 prebivalcev; večina, to je 96*/» nekmečkih prebivalcev, ustvarja nad 3 milijarde 600 milijonov narodnega dohodka. 7. KOMUNA VIDEM-KRSKO. V to komuno se bodo združile dosedanje občine Vldem-Krško, Leskovec, Veliki Trn. del Rake in del Artič Ima okrog 13.300 prebivalcev (42•/• nekmečkih). Ustvarja letno okoli 1 milijardo 336 milijonov din narodnega dohodka. 8. KOMUNA ZAGORJE bo združevala sedanje občine Zagorje. Polšnlk. Senožeti. Mlinše, Cemšenlk Trojane in del Pod-knms. Šteje nekaj nad 14.600 prebivalcev, od tega 77*/» nekmečkih In ustvarja letno nad 1 milijard« 626 milijonov dh* narodnega dohodka. ZA PRIMERJAVO NAVAJAMO TALE PREGLED: | II a Na enega prebivalca odpade povprečno Komuna narodnega dohodka obdelovalne 1! it letno površine v ha I. Brežloe 41 59 38.000 0,48 2. Hrastnik 93 7 171.000 0,14 3. Radeče 65 35 94.000 0,30 4. Senovo 66 34 88.000 0,47 5. Sevnica 46 54 52.000 0,37 6. Trbovlje 96 4 210.000 0,05 7. Videm-Krgko 42 58 100 000 0.46 8. Zagorje 77 23 112.000 0,24 9. Skupaj 63 37 110.000 0,34 Kot Je razvidno iz doslej orne- sil pa bodo iz dneva v dan tudi njenega, bodo komune Obsavja boljši pogoji za reševanje teh gospodarsko In politično močne ter teritorialno velike skupnosti. V tako močnih celicah socialističnega organizma Je možen dokaj hitrejši gospodarski In družbeni razvoj, ki ga bo še zlasti pospeševalo delavsko obeležje teh komun. Seveda ne moremo pričakovati da bodo vsa nereča vprašanja bodisi gospodarska ali druga. ■ komunami če* noč odpadla. Nasprotno, poleg dosedanjih bo brez dvoma načeto še mnogo novih Vzporedno s porastom proizvajalnih problemov. Pri tem pa bo seveda odigrala svojo vlogo tudi močna socialistična zavest ter prizadevanje vseh delovnih ljudi. Nazadnje še nekaj besed o ka-drskem vprašanju. Vsem je jasno, da bodo naloge usM-'bonskega aparata komun neprimerno večie kot so sedaj v, občinah Mnogo večje pristojnosti, k; jih bodo imele komune, bodo lahko v celoti prišle do izraza le. če bo komuna razpola-zsln « politično in strokovno (Nadaljevanje na 4. strani) Deset let svobodne aro d it ve v TrbovT cth Tri nove tovarne - lep uspeh Med hribi, ki so poleti v bujnem zelenju in cvetju, n» katerih stoje privlačne planinske postojanke: Kum, Partizanski vrh, Mrzlica in Kal, leži trboveljska dolina Dolina črnega zlata, visokih tovarniških dimnikov, ki pozdravijo potnika ie koj pri železniški postaji dolga raztegnjena dolina, ki se konča v Gabrskem kjer se svet nekoliko razširi... V tej dolini prebivajo veseli ljudje, ki prežive skoro večino svojega življenja globoko pod zemljo, kamor nikoli ne prodre sončna svetloba in svež zrak To so Trbovlje, revolucionarno mesto ob umazani Savi, ki se niso ustrašile Orjune, kapitalistov, potujčeval-cev in ne obnove v novi socialistični domovini. Če pogledamo vseh deset let nazaj, lahko ugotovimo, da se je v mestu v tem času marsikaj spremenilo, in to v blaginjo vsem prebivalcem. Zgrajenih je bilo na desetine novih stanovanjskih hiš, ki se v marsičem razločujejo od nekdanjih »knapovskih« barak. In tem se bodo priključil) v bl žnjih letih še novi stanovanjski bloki, tako da se bo v Trbovljah lahko reklo, da ima vsakdo spodobno stanovanje Zgrajeni so bili novi kulturni domovi, nove ceste, vodovodi, obnovljena stara po- slopja, poskrbljeno za spodob-nejše vnanje lice »črne doline«, kakor so nekoč posmehljivo imenovali Trbovlje, ter ustanovljene kar tri nove tovarne —r kar je brez dvoma največji uspeh desetletne svobodne graditve v trboveljskem revirju. ★ »Saj to ni mogoče!« Tako se je čudil ob pogledu na novo Strojno tovarno, ki se je razvila v letih po vojni iz majhnega obrata, že starejši Trboveljčan, ki Je pred vojno delal V Osrednjih rudarskih delavnicah in sedaj živi v nekem drugem kraju. »Da, dragi tovariš, z voljo in Kaj dela odbor Društva učiteljev olcra;a Trbovlje? Čeprav je m nilo že nekaj tednov od občnega zbora Društva učiteljev okraja Trbovlje, sodim za potrebno da na Kratko prikažem delo te organizacije, k povezuje učitelje m učitelj ce našega okraja v posebno delovno enoto, o katere delu pa smo le malo obveščeni Učitelji in učiteljice našega okraja po številu okrog 130. imamo svoje sindikalno društvo že nekako tri leta Do preteklega občnega zbora v Zagorju je vod 1 posle društva kot predsednik upravitelj osnovne In vajen ke šole v Zg. Trbovljah, tov Rudolf Strnad. Člani so delo opravljali predvsem po štirih sektorjih, na katerih smo vzpostavili pedagoške aktive, kj so po šolah sektorjev sklicevali sektorska zborovanja učiteljstva. Ta zborovanja so zajela strokovne nastope v razredu in razna strokovna predavanja naših in vabi i enih pedagogov. Člani društva so nadalje izdelali predlog za popravo učnega načrta za posamezne razrede n vrste šol, da bi bilo šolsko delo boljše in učinkovito. OdbOT je s svojimi člani sodeloval tudi pri delu SPK okraja Trbovlje, kadar je ta ustanova obravnavala namestitve in premestitve učnih moč: oziroma kadar so se določale nagrade za vestno in požrtvovalno delo učiteljev Člani odbora so v nekaterih primerih pomagali članom društva na terenu z nasveti ter z razčičenfem nastalih sporov tn nesporazumov Skratka: društvo je skušalo povezati članstvo v zavesten delovni kolektiv, ki naj skupno z ostalimi delovnimi ljudmi pomaga qraditi socializem, to pa zlasti na področju izobrazbe in prosvete. Na občnem zboru v Zagorju izvoljeni odbor našega društva ie na svoj! prvi seji izbral za _pred-sednika tov. Štefana Marcrjana, upravitelja osnovne šole na Lokah nad Zagorjem Polnoštevilna udeležba odbora je bila znamenje, da se učiteljstvo zaveda, da mora nov; odbor ne samo ohraniti aktivnost članov na dosedanji višini, temveč do mora v delo ponesti še večji polet, zlastj pa dati delu pedaqoških aktivov po sektorjih širšo in boljšo vsebno. Ob ugotovitvi da nekateri člani društva Izjavljajo — sicer »neuradno« — da od sindikata nmajo nikakih korsti ln da samo plačujejo članarino, je odbor prišel do sklepa, da bo v bodoče treba več obiskov članov po šotah, da morajo biti sektorska zborovanja pogostejša in da morajo zajeti sleherno čeprav najsamot-nejšo šolo. Odbor le zlasti Izrekel polno priznanje vsem tist m članom in članicam ki širijo izobrazbo jn vzgajajo našo mladino v eno- ln dvooddelčnih šolah. Delo teh učiteljev ni nikdar dovolj ocenjeno ne po članih društva v centrih, ne po pristojnih političnih in drugih forumih. Imamo n. pr. primere, ko se mora učitelj at učiteljica na taki šoli boriti ne same z raznim' materialnimi nevšečnostmi in zaostalostjo krala. boriti se mora celo z raznim' vaškimi ali kra levnimi »predstavn ki«. ki nvsll-fo, ker so v vari vse »od posestnika do gostilničarja in veržni-ka«, da lahko gosoodarjo In odločajo tudi na področju ku’tu-re In prosvete. Za te sta učitelj ali ufteljca »napredna« samo toliko časa, dokler trobita v njihov rog, če oa tega ne napravita, sta Komuna — nnv nosnp*f»k snoipligšjčne nrenhrazbe (Nadaljevanje • 3. stran!) ne.fboifillnii kadri. Glede na sedanjo iHnsel.V> »a dobi človek vik, da bo to trd oreh. NaJ-Mjtt fcader strokov" takov ostati« bodisi v središčih, kot so Ljub? lana in Maribor ali pa se zanosit v podjetjih, kjer Ins Mokrit boljše delovne In življenjske noeoje. Zato bodo tndi a tem vnra*anhi potrebne načelne hi konkretne raep*--’« S. G. učitelj ali uč-teijica »nazadnjaška in celo farška« Ker je odbor ugotovil nekaj takih Konkretnih primerov, je odločil posebne komisijo, ki bo take svoje člane obiskala in pomagala na množičnih sestankih, na rod teljskih zborih m pri odborih množičnih organizacij, ali pa pri pol tičnih in oblastnih organih take »priiatelie« izobrazbe in kulture razgaliti. Ker je delo naših članov takšne narave, da veže člane za daljšo dobo na sam kraj službovanja, naj sektorski sestanki tud glede oživljanja družabnost- nudijo članstvu v bodoče več. Ko danes obravnavamo vprašanje družbenega upravljanja našh šol in prosvetnih ustanov na splošno ter soglasno zahtevamo reformo našega šolstva, j« bil odbora društva mnenja, da tudi m. Izdelamo po naših izkušnjah ta prav tako ob ugotovitvah referentov na republiškem zboru učiteljskih društev LRS predlog, kako naj se reform ra naš šolski sistem. Tudi mi zahtevamo enotnost. predvsem ps praktično uporabljivost znanja k: ga mladina pridobi ir prinese s šol v življenje. Odbor je nadalje pozdravil sklep zbora društev uč tel jev v Kopru, da bodo v bodoče vsi člani društva ob primerno zvišani članarini prejemali svoje stanovsko glasilo »Prosvetni delavec«, kar bo delo in zan manje za delo društva med č ani našega društva gotovo dv gnilo Ob pomoči svojih članov, SPK našega okraja in vseh ostalih odločilnih forumov bodočih komun želi odbor ne samo dvign ti strokovno delo svojih članov temveč želi, da zavedn člani sindikalnega društva učiteljev okraja Trbovlje stoje z ostalimi delovnimi kolektivi z ramo ob rami v prvih vrstah v borbi za socialistično bodočnost naš h narodov. Jože Kenk. upanjem v uspeh Je vse mogoče!« Strojna tovarna Trbovlje je danes eno izmed najmočnejših industrijskih podjetij v Zasavju. V njej najde zaposlitev veliko revirske mladine, ki se ne ogreva več za poklic svojih očetov, ki trgajo zemlji, globoko v rovih njeno bogastvo. Podjetje vzgaja svoje učence v lastni kovinarski šoli ki ima več oddelkov. STT izdeluje prvenstveno rudarske stroje, ki so znani po svoji kvaliteti že daleč po domovini. * Se pred nekaj leti spokojni mir v Gabrskem duši sedaj rezki glas cirkularke in drugih mizarskih strojev, ki prihaja iz nove tovarne pohištva, ki si jo je zgradil kolektiv ob podpori Ljudske oblasti in s prostovoljnim delom. Podjetje, ki se imenuje Splošno strojno mizarstvo, izdeluje razno pohištvo po zelo nizkih cenah in ostala v mizarsko stroko spadajoča dela. ★ Nekako v kolu pod Ostrim vrhom stoji nedaleč od osnovne šole na Vodah tovarna finome- Iz Litije in okolice Dan Prešernove smrti, praz- bliskati in grmeti, kakor uradi nik vsakoletne slovenske kul- Pletla. Vmes pa je začelo de-tu re, smo slavilj v Zasavju z ževati 111 le tudi naletaval sne«, več prireditvami. Kulturna Liti-1 ki ie pobelil dolino. Seveda so ja se je oddolžila pesniku Pre- j tudi vsj hribi nad Li- šernu s slovesno akademijo, na, kateri so sodelovali profesorji litijske gimnazije, dijaki in gojenci Glasbene šole. Prešernove proslave pa so bate tudi po vseh večjih krajih litijske okolice, predvsem na vseh šolah. Zaključek kuharskega tečaja Poročali smo že, da je agilni RK v Litiji povabil litijska in okoliška dekleta v šest tedenski kuharski tečaj, ki ga je vodila tov. Iva Kolšek. V tečaju so se dekleta seznanila tudi z ročnim delom, obvezno so nadalje obiskovala predavanja Ljudske univerze, osnovna načela naše današnje družbene ureditve pa jim je tolmačila tov Minka Strlekarjeva — Slavka. Ob zaključku lepo uspelega tečaja so priredili razstavo, ki je privabila mnogo oteskoval-eev. Vsi ti so bili soglasni, da so talci tečaji našim dekletom nujno potrebni. Na slavnostni zaključek tečaja je prišlo tudi haničnih izdelkov -Mehanika«,; naše ljudske ki se je razvila iz majhnega Iz Hrastnika Dejavnost odbora Rdečega križa v Hrastniku je bila pod predsedstvom tov. Viktorja P av-štajnerja prav uspešna. Število članstva se je dvignilo od 600 skoraj na 800. Začeti tečaj prve pomoč; je odbor nadaljeval in slavnostno zaključil. Od 18 mladink je opravilo petnajst zadeven Izpit in dobilo spričevala. Ob koncu tečaja so tudi priredili srečolov. za katerega so nabrali lepe dobitke od hrast-nlških podjetii — dobiček pa so porabili za zdravstveno kolonijo v Savudriji S pomočjo hrast-niških sindikalnih podružnic je odbor RK poslal sedem potrebnih otrok na zdravljenje v Savudrijo. V Protituberkuloznem tednu je odbor razpečal za 9400 dinarjev blokov Za pomoč poplav! Sencem oh lansk* povodnji ▼ celjski okolici W drugod je odbor RK organiziral nabiralno akcijo, ki je dala 16.190 din za ponesrečence Meseca avgusta lanskega leta je odbor Rdečega križa izvedel akcijo za zbiranje prostovoljcev za oddajo krvi. Uspelo je zbrat! 569 prostovoljcev, ki so bili pripravljeni oddati kri za bo nike in ponesrečence. Ker pa je bila ekipa za odvzem krvi preobremenjena in nj mogla priti pravočasno v Hrastnik, se je odvzem krvi odložil. V mesecu oktobru Je društvo nato izvršilo priprave za novi tečaj za prvo pomoč, v katerega se je vpisalo 35 deklet. Tečaj bodo predvideno končali letos sredi aprila. V Tednu Rdečega križa Je odbor organiziral dve zdravstveni predavanji, ki pa nista bili dobro obiskani. Lansko !eto Je imelo društvo 160 676 din dohodkov in 137.217 din izdatkov. Na letošnjem občnem zboru so člani izvolili nov odbor, tako tudi predsednika društva, ker odhaja dosedanji agilni predsednik na novo službeno mesto Upamo, da bo tudi novi odbor hodil po stopinjah dosedanjega delavskega odbora. — Ob zaključku redakcije te številke smo Izvedeli, da Je predsedniško mesto RK v Hrastniku prevzel tov. Silvo Žnidaršič, gimnazijski učitelj. Nepoboljšljivi mladi tat. — V hrastniški steklarni Je bil v službi 20-letni delavec Milan Ferčec, doma iz Koprivnice na Hrvatskem. Stanoval Je v tovarniškem Samskem domu v Podkraju. Tu je pred meseci izmaknil svoHm tovarišem okrog 8000 din. Dobil je pohlep tudi po steklu; ponoči se Je splazil v tovarniško skladišče In odnesel nekaj stekla. Zato je bil odpuščen iz službe. Zapustil je Hrastnik. V noči od 14. na 15. t. m. pa se Je fant spet vrnil v Hrastnik z vlakom. Napotil se je v Samski dom in počakal, da so šli fantje zjutraj ob štirih v službo. On pa si je v odsotnosti svojih bivših kolegov dobro nabasal s seboj prinešeno vrečo ter se zjutraj odpeljal nazaj proti Zagrebu. Med potjo pa ga je že v Sevnici prijela Ljudska milica in ga poslala z ukradenimi rečmi nazaj v Hrastnik. V vreči so našli: čevlje, obleko, perilo, puloverje itd — v žepih tega mladega dolgoprstneža pa še tri žepne ure ter 13 000 din gotovine. Skupna vrednost • vsega ukradenega blaga in denarja znaša 70 000 din — Dolgoprstni Milan čaka sedaj v trboveljskih okrajnih zaporih na plačilo za vse tri tatvine. Izvedeli smo, da je fanta speljalo na stranpota nesrečno kvartopir-stvo, ki smo nani v revirlih žal vse premalo pazljivi. L. H. obrata finomehanike v bivših centralnih rudarskih delavnicah. »Mehanika« izdeluje vrsto priznanih predmetov iz precizne mehanike. To tovarno pa nameravajo v bližnji prihodnosti še razširiti. Vsa zgoraj omenjena industrijska podjetja pričajo da se v rudarskih Trbovijah razvija vse bolj in bolj tudi ostala industrija, v kateri bo našlo zaposlitev še veliko revirske mladine. Jano Koprivc :n množ čn h organizacij, med njim: tudi litUskj ljudski poslanec in predsedn'k okraja tov Miha Berčič ter predsednik Okrajne zadružne zveze tov. Stane Keber. Lep uspeh razstave le priznanje vsem, ki so jo omogočili Nova zima Letošnja zima pa res — nori! V času, ko bj moralo bitj največ snega, pa imamo kopno. 10 februarja 1955 se je začelo — po jasnem, sončnem dnevu — Eofstvo, poroke In smrti V mesecu januarja se je rodilo v našem okraju 91 otrok, umrlo pa je v okraju Trbovlje pretekli mesec 51 ljudi Poročili so se minuli mesec sledeči pari: V občini Cemšenik: kmetova- lec Franc Podlogar in kmetoval-ka Antonija Drnovšek. — V občini Dol pri Hrastniku: rudar Ivan Hotko in uslužbenka N ža Pavlič. — V občini Dole pri Litiji: poljedelec Henrik Jamšek in gospodinja Cecilija Sladič; gozd. delavec Alojz Vrtačnik in gospodinja Frančiška Grm; poljedelec Janez Štempihar m gospodinjska pomočnica Štefanija Potrpim — V občini Hrastnik: delavec Karel Povh in gospodinja Marija Bajda — V občini Loka pri Zidanem mostu: delavec Milan Szoks in gospod nja Ljudmila Moro. — V občini Podkum: delavec Alojz Kovač in učiteljica Jožefa Bricel — V občini Radeče: uslužbenec Franc Judež in šivilja Ljudmila Božiček; delavec Anton Zgorelec in delavka Terezija Johant; delavec Dominik Blaj in delavka Frančiška Funda; zidar Anton Ban in natakarica Mihaela Le-šek; kmečki delavec Franc Za- Veliko zanimanje za razstavo o higiensko-tehnični zaščiti dela v Trbovljah Malokatera razstava je naletela v Trbovljah na tako velik uspeh kot razstava o hig.ensko-tehnični zaščit; dela, ki so jo otvorill v restavraciji »Turist« v petek 11. februarja Od jutra do večera so razstavni prostori polni ljudi iz Trbovelj in drugih krajev Zasavja. V skupinah so obiskali to poučno razstavo tudi delavci raznih podjetij iz krškega okraja Razstavo in poučne filme, ki jih vrtijo prav tako v »Turistu«, so si ogledali tudi vsi oddelki trboveljske gimnazije. Dijak; so vsak razstavljen predmet ogledovali z velikim zanimanjem. J. K. Občni zbor litijskega »Partizana" Na občnem zboru litijskega »Partizana« so se poglobili v vso problematiko, ki ovira razvoj in napredek te naše telesnovzgojne organizacije. V litijskem »Partizanu« so aktivni predvsem pionirski in mladinski odseki. Izrečena pa je bela želja, naj bd začeli z redno telovadbo tudi člani in članice. Odbor društva želi, da bi bil v bodoče deležen večje finančne podpore kot doslej. — Telovadnico obiskuje i okoli 200 mladih telovadcev, večina iz delavskih in nameščen-skih družin. Za bodoči načrt so Si postavili nalogo, da bodo pritegnili tudi kmečko mladino iz okolice in s tem zadostili cilju »Partizana«, ki mora vzgajati telesno in moralno pripadnike vseh slojev Na občnem zboru so tudi sklenili da bodo složno sodelovali z litijskimi športniki in njihovim društvom. Veterinarski ambulanti — motorno vozilo Na Grbinu pri Litiji deluje veterinarska ambulanta, ki zdravi obolelo živino v litijski, pa tudi v vseh okoliških občinah. Za redno vzdrževanje ambulante je ustanovljen poseben med-zadružni odbor. V tem odboru je predstavnik vsake okoliške KZ. Medzadružnemu odboru na-čeljuje tov. Pavel Ambrož iz Smartna, tajnik pa je veterinarski tehnik tov Marjan Kubot, ki opravlja na terenu tudi umetno osemenjevanje krav Medza-družni odbor je sklenil, da bo nudil strokovnemu osebju ambulante vso pomoč Da bi jim olajšali pota v okoTco, zlasti v Hotič, na Vače. na Prežganje, v Šmartno. Kostrevniško dolino in Javorje L dr bodo kupili motorno vozilo. Prav bi bilo, da bj podprla ta načrt tudj OLO in Okrajna zadružna zveza v Ljubljani Novi porotniki Te dni so bili postavljeni novi porotni sodniki pri sodiščih v okraju Ljubljana-okohca. Prav ta imenovanja so načela vprašanja o izvoru te besede, zatorej naj sledi nekaj pojasnil. Sodstvo sp poznali že najstarejši narodi, tudi naši predni- jec in kmetovalka Julijana Zajc, roj. Gradišar — V občini Senožeti: rudar Franc Vozel in delavka Štefanija Klančišar. — V občini Trbovlje: strojni tehnik Ivan Lazar in učiteljica Marija Klemenčič; delavec Stanislav Podbevšek In delavka Karo ina Tomažič, električar Henrik Rep-še in delavka Ana Kavšek; strugar Alfonz Besednjak in administratorka Pavla Čretnik; uslužbenec Franc Poglajen in bolničarka Marija Benko. — V občini Trojane: rudar Jože Slapničar in gospodinja Frančiška Hribar. — V občini Zagorje: dijak Henrik Drnovšek in nameščenka Štefanija Brezovar; rudar Rudolf Juvan tn gosp pomočnica i to- Izjavam pred sodiščem so TEKMOVANJE DOPiSNIKOV »ZASAVSKEGA VESTNIKA" pod geslom »Deset let svobodne graditve" Letos bomo praznovali desetletnico naše osvoboditve hkrati pa tudi desetletnico svobodne graditve naše socialistične domovine. Da bi tndi naš »Zasavski vestnik« čim dostojneje počastil ta zgodovinski jubilej, razpisuje uredništvo lista tekmovanje dopisnikov »Zasavskega vestnika«. Članki, poročila, dopisi in reportaže za U*t naj obravnavajo razvoj naših društev, organizacij podjetij in uit*nov, komunalno dejavnost, delo naših prosvetnih ln športnih društev in podobno, posebno pozornost pa naj naši dopisniki posvetijo vprašanju delavskega samoupravljanja, prav tako izgradnji naših komnn. Iz vseh teh poročil in sestavkov naj bi bila razvidna desetletna rast ln razvoj vseh področij naše družbene graditve. Seveda so dovoljeni tndi specialni časniški sestavki. Za enajst najboljših časn Iških sestavkov razpisujemo poleg običajnega honorarja ie 11 nagrad v skupnem znesku 20.000 din in sicer: 1 nagrada 5000 din, 5 nagrad po 2000 din 5 nagad po 1000 din Tekmovanje bo trajalo od 15. febrnarja do 15. maja 1955. Tekmuje lahko vsakdo — dopise pa Je poslati na Uredništvo »Zasavskega vestnika« v Trbovljah UREDNIŠTVO IN UPRAVA ZASAVSKEGA VESTNIKA« Pavla Vranič: rudar Roman Mrva in strojepiska Joža Lapuh; ključavničar Ferdo Jenko in gosp. pomočnica Jožefa Klopčič; rudar Ivan Leben In de avka Zofiia Mohar; rudar Jože Drnovšek in gosp. pomočnica Vincencija Jelševar; rudar Alojz Jelševar in gosp pomočnica Magdalena Kos; rudar Ignac Pestotnik in delavka Jovanka Kraljevič; ključavničar M.lan Kastelic in trg pomočnica Ljudmila Gričar; ključavničar Filip Gričar in šivilja Stana Markovič; komerc:a'ist Matevž Kušar in blagajničarka Zora Goloto, roj. Potisek; rudar Janez Lenart in Olga Bukovšek; sotoni slikar Franc Semen in natakarica Ivanka Jerman. Umrli so: V Čemšeniku: Alojz Jevševar (74 1.). — N* Dolu pri Hrastniku: Katarina Kolar (86 1.): Metka Lovrenc (2 mes.). — V Dolah pri Litiji: Jožefa Sivavec, roj. Erjavec (53 L); Janez Do inšek (57 L). — V Hrastniku: Frančiška Kavsar. roj. Maišek (88 L); Franc Letnar (54 1.); Frančiška Dolar, roj. Strikar (63 1.); Ana Hrup. roj. Učakar (45 L); Ivan Horjak (60 L); Marija Guerra, roj. Urbajs (75 L). — V Mlin-šah: Marija Grošelj, roj. Prašnikar (75 L); Jakob Joger (74 1.). — V Podkumu: Jožefa Požun, roj. Kmetič (73 L); Frančiška Bravec, roj. Mivec (70 L); Jožef Marini (91 L). — V Radečah: Matij« Bajda (77 L); Franc Gros (65 1.); Martin Matko (87 L); Jernej Lazar (68 1.). — V Senožetih: Franc Omahen (76 1.). — V Trbovljah: Ivana Bigman, roj. Bajda (86 L); Filip Skrabar (721.); Leopoidina Forte (46 L); Danica Lebar (1 mes.); Antonija Klemenc. roj. Kure (82 L); Pavla Stroj, roj. Kalan (72 1.); Jože Zupanc (1 dan); Franc Slapšak (74 L); Ivan Zajc (72 1.); Franc-Dominik Jerman (78 J.); Leopold Koritnik (58 L); Matilda Roškar, roj. Zorman (73 L); Peter Raje-vec (59 L); An« Gračnar, rol. Kovač (73 1); Marta Primožič, roj. Borušak (46 L); Roza Cestnik. roj. Cestnik (75 L). — V Zagorju: Terezija Ravnikar, roj. Jesenšek (80 L); Katarina Perko, roj. Cantelj (54 L); Cecilija Kirbiš, roj. Kovač (89 L); Štefanija Pavšek. ro‘ Omahne (68 1.); Henrik Ms?d<č (50 1J; J(V?e Herle (23 L); Ivan Koci (62 L); Roza- dajali posebno važnost in priče so morale resničnost svojih izpovedi potrditi s prisego; na svoje besede so se zaklele. Besedi prisega in zaklet ev so slovanskega izvora, teto pa pomeni tudi beseda »rota«, le-ta Je in-dogermanskega izvora, čeprav je v našem besedišču že tisoč let. Besedo »roto« najdemo kar v treh stavkih v brižinskih spomenikih, kj so najstarejši slovenski in celo slovanski zapiski; nastali so okrog leta 1000. Porotniki so osebe, ki naj s svojo navzočnostjo pomagaj« pri ugotovitvah dejanskega stanja v posameznih sodnih primerih. V davnih časih so priče segale porotnikom v roke v dokaz točnosti svojih izjav (od tega je nastala beseda prisega). Stari Latinci so imenovali skupino prič, sprijetih za roke »co. hors rupta«, kar se je v srednjem veku obrusilo v izraz »ruota« in kasneje v »rota«, kat so sprejeli tudj naši predniki. Tol"ko o pomenu besede »porota*. Za dobo prihodnjih dveh let so postavil eni te Ltbile Ule sod* niki porotn ki: V ktor Sešek, Jernej Kaplja. Milan Majcen, Ivan Otorepec. Jakob Kralj in tovarišica Darka Jenko, nadalje Metod Lajovic tz Hotiča in šolski inšpektor Ivan Tome te Kresnic. Porotniki (te. Smartna P® so: Franc Rt rman, Jože Koritnik, Franc 2užek ln Jože Volk- I pododbor združenja REZ. OFICIRJEV JUGOSLAVIJE V TRBOVLJAH sporoča vsem rezervnim oficirjem mesta Trbovlje, da ho ^ sredo, 3. marca t. 1- ob 17. uf* v klubskih prostorih redni lctnj občni zbor Združenja rezervnU* oficirjev mesta Trbovlje. Pododbor UROJ TrbovU* ..................... lija Kukec. roj. Gričar (Ji ^ Frančiška Šuštar, roj. (56 1.); Antonija Grčar, roV •Ter.' man (85 L); PaVla Sntenšek. r°’r Juvan («1 1.): Mirko Rž#"1* (60 1.): Marija Slkovec rol vsč m I.); Jožefa Kališnik, r«J Pučnik (65 1.). Z a boljše življenje Ali si že Član Prešernove družbe? V začetku februarja se je pričel na Gospodinjski šoli v Trbovljah dvomesečni kuharski tečaj za delavke in uslužbenke. Priglasilo se je 34 tovarišic, ki so se nato razdelile v dve skupini. Vsaka skupina obiskuje tečaj dvakrat na teden. Ker pa je delo v teča jih pisano in zanim vo, zato bo tudi »Zasavski vestn k« prinašal nekaj osnovnih nasvetov iz hratroslovja in kuhanja, tako da se bodo lahko tudi tiste tovariš«, ki ne obiskujejo tečaia, seznanile z osnovnimi problemi naše prehrane. Vsako leto nam moda prinaša novosti. Kako nas veseli, če se lahko po modi ob'ečemo! Marsikatera tovarišica gleda samo na to, kako se bo oblekla, pozablja Pa pri tem na prehrano. Če se ne oblači po najnovejši modi, ne bo obolela, ampak bo pr dobila nekaj sol dnih ob’ek, ki ji bodo prišle prav tudi tedaj, ko bo moda spet drugačna. Nekaj drugega pa je s prehrano. Ce se ne hrani po načelih zdrave — pravilne prehrane, bo telo oslabelo in to varišica bo obolela. Če ima morda na skrbi tudi družino, bo to napako ponovila tudi na druž n-sk;h članih In potem pride zdravljenje Koliko stane to njo m vso našo skupnosti Kaj naj torej napravmo? Znanost nam bo odgovorila: prehrana je najvažnejša podlaga zdravju! Pravilno hraniti se, ni tako enostavno Poznati je treba sestavine našega telesa in tud: sestavine živil, ki j b uživamo. Le ta-ko bomo kos odqovorni nalog', ki 1 jo postavlja življenje zlast' pred ženo Pri kemični analizi človeškega j telesa so ugotovil, da ga sestavljajo sledeč' element; ali prvine: kisik ogljik, vodic duš k ka'cij, fosfor, natrij, klor, žveplo magnezij. mangan, baker, jod kobalt in cink. Naša hrana mora vsebovati vse naštete elemente, če se ho čemo pravilno hranit'. Od pravilne prehrane je odvisno naše zdravje zmogljivost za delo. ve- j selje do žVjenja itd. Poznati j moramo potrebe organizma po ; hram' in kemično sestavo hrane. več znanja o prehrani! (Iz gospcdinjskega tečaja za delavke in uslužbenke na Gospodinjski šoli v Trbovljah) Nadev za orehovo ptto. Umešamo 5 dkg margarine (smetana ali surovo maslo). 15 dkg sladkorja, 20 dkg zmletih in z vrelim mlekom poparjenih orehov, | Bogati dar, ki so ga letos dobili naročniki Prešernove družbe, je vzbudil splošno zadovoljstvo vseh njenih članov, zlasti še njen koledar ter knjiga »Dežela sveta«. Za prihodnje leto pa nam bo Prešernova družba spet pripravila lep knjižni program; tako bodo dobili člani te družbe za 300 din; 1. KOLEDAR ZA LETO 1956, 2. Ivan Potrč: cimet, limonine lup ne, 2 žlici ru- 1 ZLOČIN, roman (pripomba ured- vsake od naštetih skupin živil ] vsaj po eno živilo. ! Na Angleškem imajo navado, da obi'no zajtrkujejo, od tod i tako imenovani »angleški zajtrk«. ! Pri nas se kmetje založe s skledo žgancev, preden gredo na delo. Kaj pa delavec? Neredko se zgo-d l, da gre na delo tešč, ker pač »ne more« ničesar zaužiti na prazen želodec. In tako se navadijo. da hodijo nekateri tešč v službo, otroci pa tešč v šolo. In posledice? Taki otrooi navadno v šolj slabo uspevajo, delavec pa ne more dela tako opravljati, kot b' ga moral Zato naj gospod nja premisli alt so zajtrk: v njeni družini dovolj izdatrii, da bo mož v službj lahko delal, otrok pa se v šoli lahko učil. Ali ni morda prav zaradi udobnosti zjutraj ostala v postelji in je družina odšla brez zajtrka na delo ali v šolo? Zapomnimo si še ma Če je nadev preredek, primešamo po potrebi drobtin. Nadev za jabolčno pito. Jabolka (1 kg) operemo m naribamo na rezance. Nato damo v koz co 1 žlico margarine ali surovega masla, pridenemo naribana jabolka, 15 dkg sladkorja in cimet. Ko je na pol zdušeno; rabimo za to, da če je bil zajtrk pomanj- I nadev, ki j'v, naj bo vsaj malica izdatna! ! Napisala sem nekaj osnovnih , načel zdrave prehrane Potrebno različne pite Količina nadeva je — Clanj, ki hoita ^prejeli^bnjige je, da to upoštevamo, če hočemo predvidena za 1/3 testa. Kadar **’ ,“x~4* 9n "* Navedeno krhko testo razdeli" tri dele m rabimo za tri nfštva: pisatelj je letošnji Prešernov nagrajenec za svojo knjigo »Na kmetih«), 3. Vekoslav Kaleb: ČAR PRASlNE, povest, 4. Anton Ingolič; DEČEK Z DVEMA IMENOMA, mladinska povest, 5. Gustav Šilih: VZGOJA NAŠIH OTROK, poliudno-znsnstveno delo. — Kdor od i članov bo doplačal 59 din ho dobil še knjigo »ZDRAV ČLO VEK V ZDRAVEM OKOLJU«. dobro sebi in svoji družini. Naj nobena tovarišica ne misli, češ saj sem še vedno sama n ni , važno, kako se hranim. Morda ! bodo kje tožili, da za to ni denarja. Morda bo zato res treba znižati izdatke za pijačo pri čemer mislim predvsem na alkoholne p jače, ki zdravju samo ško-i dijo in pogubljajo cele družine. Za sedaj še nekaj kuhinjskih nasvetov in receptov Če hočeš imeti dobro govejo ali kostno juho, ne pusti da ti meso leži v vodi, temveč ga operi pod tekočo vodo n pristav; v mrzlo vodo. Mrzla voda izluži topljive beljakovine (albumin), zato je juha bolj okusna Juha naj počasi zavre in naj vre 2 do 3 ure Pen ne pobirajl Pridaj na kostnem mozgu ali na masti prepraženo debelo narezano čebulo, korenje, por, peteršilj, ze»eno, rumeno kolerabo zelnat storž, lovorov list, cel poper in paradižnik Juho obarvamo tudi s tebul-n mi olupki Spomlad; pa posušimo grahove lušč ne ter jih pri-devamo v juho Zelenjavo pridenemo v juho takoj in n: treba čakati da zavre Juho osolimo n pust.mo. da počasi vre Za juho vzamemo prsni kos rebra flam in rep Kaj zakuhamo na juho? Če ima gospod nja na razpo'ago čas ln gram -n Kemično sestavo nrane. jajca bo pripravila domače rezan-Hrano sestavljalo: behakovme. 'J zdrobove ži:tnike - če pa ne tolšče. ogljikov tvdrati. rudnn-ske snov’, voda in še vitamini ce utegne bo (tovarniške) delamo samo eno izmed pit, tedaj vzamemo manj testa, ali pa nared mo več nadeva. Marmornih. 1/4 kg margarine, 30 dkg sladkorja, 4 jajca, 3 dd mleka, 1/2 kg moke, limonove lup ne, vanilijev sladkor, 1 in pol pecilnega praška, 2 žlici kakaa. — Margarino, sladkor in rumenjake umešamo, da naraste. Med moko presejemo in zamešamo pecilni prašek. Nato prilivamo med margarino mleko ter doda-jemo moko. Nekaj moke pustimo, da jo umešamo v testo s snegom 4 beljakov Ko je testo umešano, ga razdelimo na dva dela ter enemu primešamo kakaa, ki smo da zmešali z dvema žlicama sladkorja in 1 žlico mleka. Testo zlagamo v dobro pomazan in z moko potresen model (podolgovata ali okrogla oblika ali pekač) vimenoma belo in rjavo testo. Oblike napol* ireg 2 j nuno do polovice. Pečemo v beljakov Vse primešamo k siru. ! zmerno topli pečici 3/4 ure. Pe- sti in obliki pekača ter na pol spečemo Potem namažemo z nadevom. pokrijemo z drugo polovico testa, pomažemo z raztepenim jajcem in spečemo. Pečeno potresemo s s'adkorjem v prahu 'n razrežemo na poljubne kose. Nadev za sirovo pito Pretlačimo 1 kg skute, posebej umevamo 10 dkg margarine. 20 dkg sladkorja 2 rumenjaka, limonine lupine, vanilijev sladkor in sneg 2 Namesto margarine vzamemo lahko smetano ali surovo maslo. Anton Lebar. Zagorje: čeno zvrti en o V. modela ter potresemo s sladkorjem. A. B. po pošti, doplačajo 20 din za S poštnino. Prešernova družba bo letos sprejemala člane SAMO DO 10. APRILA, po‘tem roku se novi člani za knilžno zbirko 1956 Prešernove družbe ne bodo več sprejemali Zato naj torej vsa kdo pohiti ta plača naročnino za Prešernove knjige, saj mu za to ne bo žal! • Pclr» knjig še veliko nagradno žrebanje za vse naročnike Radijski aparati, kolesa ku-h:njske oprave, spalnice, knjižne zbirke, razni praktični predmeti, blago za obleke in podobno Dobitki bodo vredni nekaj milijonov dinarjev. — Vsak član Prešernove družbe bo dobil v Koledarju *a leto 1856 dva kupona s številko, ki bo služila za žrebanje — Iz vse Slovenije dobiva Prešernova družba v Ljubljani že lepa darila. Tudi v našem okraju so daia podjetja svoje prispevke, in sicer: Sploš- no strojno mizarstvo v Trbovljah 1 KUHINJSKO KREDENCO, Rudnik Zagorje 1 TONO PREMOGA, Steklarna Hrastnik 1 SERVIS (stekleni sodček) in 1 SERVIS ZA KOMPOT. Strojna tovarna v Trbovljah 1 ELEKTRIČNI PEKAČ, Papirnica Radeče 8 ZAVITKOV BREZLESNEGA PAPIRJA, Podjetje »Mehanika« v Trbovljah 1 KOMPLETNO OKOVJE ZA SPALNICO. — Ostala podjetja v Zasavju! Posnemajte dosedanje darovalce in sporočite, kaj boste prispevala za veliko nagradno žrebanje Prešernove družbe. Utrdimo poverjenisko mrežo! Na zadnji seji Okrajnega odbora Prešernove družbe v Trbovljah so podrobno razpravljali, kako razširiti krog poverjenikov in s tem v zvezi število naročnikov na knjige Prešernove družbe. Posebno dobro so prijeli za delo v Radečah; tamkaj je neutrudni poverjenik Knavs sam zbral že 160 članov ter poleg tega organiziral poverjeni-ško mrežo v okoliških krajih Svibno, v Papirnici, Loki. Zidanem mostu in na Studencih. Na področju komune Radeče je sedaj 205 naročnikov za Prešernove knjige. Kaj pa ostali kraji? Hrastnik in Zagorje še nista poslala poročil. medtem ko si je v Trbovljah zadala mestna SZDL veliko nalogo, da bo vsaj vsak deseti prebivalec komune naročil knjige Prešernove družbe. Kako bo ta akcija v Trbovljah potekala, bomo še poročali. Ce bo SZDL mesta Trbovlje Izpolnila svojo nalogo, potem bodo Trbovlje prav gotovo nosilo zastavo v pogledu zbiranja naročnkov za knjige Prešernove družbe. V vsako hišo knjige Prešernove družbe! O varnosti pri delu v rudarstvu Pomni: Nosj zaščitne naočnike svariti ter opominjati mlajše na j pri vseh za oči nevarnih delih! nevarnosti pri delu Med mladi-Kaj raje nosiš — stekleno oko • no, pa tudi med nekaterimi od- zakuhala kupljene _____testen ne ovsene Do. sedaj se je mnogo govorilo , kosm fe aj; rii Gove/i zrezki v čebulni omaki. Vzamemo meso od stegna, poberemo z njega kož co in narežemo zrezke Preden denemo meso na desko jo zmočimo ker suhi les vpija mesn: sok Dobro te da j ali zaščitne naočnike? Ker še ne vemo, kod vse bomo o kalorični vrednosti naše hrane. Danes pa poudarjajo, da je ta kalorična vrednost pravilna samo tedaj, če bo odpad'o 10—15% kalorij na beljakovine (predvsem živalske beljakovine) 25 do 30% na maščobe in 55—60°/o na oglj kove hidrate. Če n, tega razmerja. hrana lahko vseeno kalo- ^ rično ustreza, vendar bi človek 1 m^na v)akna Tako dobimo lep- Nezgode na dnevnih obratih Ko govorimo o nevarnostih v rudarstvu. mislimo predvsem na nezgode v jami. Toda tudi med delom hodili, bomo za vsak delo na dnevnih obratih rudni- primer vzeli s seboj še zašč tni ka je povezano z marsikatero, privezovaini pas Znano j«, da nevarnostjo za zdravje in. ž:v-1 moramo na zunanjih obratih ljenje posameznika. To velja še j rudnika pogostokrat delati na tembolj. če pomislimo, da je na krajih, k; so visoko od tal, kjer Iz dovozAča smo stopili v separacijsko poslopje k prebiralnemu traku Poslušajmo kaj dnevnih obratih zaposleno večje število mladoletnih delavcev Mnogo nesreč bi izostalo, te zmočimo tudi kladivo kadar tol- j b; prizadet: delali z večjo pre- čemo zrezke Meso režemo z ostr m nožem pravokotno na v tem primeru kljub zadostni količin: kalorij umrl Voda rud- še kos« obenem Da preprečimo prekomerno izcejanje mesnega nitiske snovi in vilam ni telesu soka Narezane zrezke potolčemo, ne dajejo toplote, vendar so za posol mo in na obeh straneh po-njegov obstoj in zdravstveno rnokamo Nato jih h tro opečemo stanje nujno potrebni :n so tudi I na vrof; mafll T obeb stran, in za nje določene posebne količine, j j:b tožimo v primerno kozico Amer ški urad za prehrano člo- . Na masti nrepražimo še drobno veka in domače gospodinistvo je 1 zrezano čebulo in io pridenemo k mesu Pridamo še lovorov list dva sesekljana zrna česna in pokrito dušimo, da se mesg zmehča Prilijemo ko5tno ali zelenjavo juho, in sicer toliko, da je omaka lepo gostljata Po oku-| su jo osolimo, pr denemo 1 do 2 j žlic' kisle smetane ali gorčice Krompirjevo testo za svaljke, j cmoke krokete Na tkq krom-j pirja vzamemo 20 dkg moke 1 do 2 jajci 1 ž’ico masti sol. Kuhan krompir olupimo pretlačeno, pridenemo mast jajca sol in moko hitro pognetemo v testo, oblikujemo cmoke, koreujčke ali krokete Svaljke in cmoke kuhamo v vreli šlani vodi koreujčke in krokete pa ocvremo na masti. Jed: iz krompirjevega testa sestavil s«dem skupin živil Iz teh skupin naj b. človek po možnosti zaužil vsak dan vsaj eno živilo. Te skupine so: t. Mleko in mlečni izdelki; ti vsebujejo živalske beljakovine, Vitamine A, B, D in kale j. Dnevno potrebuje telo vsaj pol litra mleka. 2. Meso, ribe, perutnina in jajca. Ta živila sestavljajo tudi ž valske beljakov ne Meso naj bo v našem jedilniku štirikrat na teden, vselej po 10 dkg na osebo. Gospodnja kupi meso ali mesne izdelke dvakrat na teden in ima vselej za dva obroka. Enkrat v tednu naj pripravi ribe (Podjetje »Vitam nka« jih poskrbi po dvakrat v tednu, in sicer ob torkih In petkih). Kadar ni mesa, naj gospodinja pripravi suh fižol ali jedi s skuto. Jajc potrebuje telo dnevno pol do eno jajce To lahko pripravimo kot samostojno jed (ocvrta jajca) ali kot dodatek k drugim jedem 3. Kruh in močnate jedi vsebujejo ogljikove hidrate. Črna mo-ka vsebuje še vitamin B, zato je prehrana s črnim kruhom s stališča zdrave prehrane boljša kot uživanje belega kruha. 4. Maičobe (surovo maslo, mast, margarina, olje) Dnevno potrebujemo 2 žlici maščobe. Margarina je umetna tolščaj če *o ji dodani vitamini — kar je *a*namovano na ovitku pošiljke ■— je kalorično ln vitaminsko minka surovemu maslu Včas h n®a moti okus m cena, če jo ori-merjamo s surovim maslom. V splošnem p« ustreza vitaminizi rana margarina, da jo namažemo otrokom na ki^t. 5 Solata, ip nača alt druga *rlertjava. Ta skup na živil vsebuje v tamin C ln kalcij. Zaradi lu-*ln j« potrebne za pravilno prebavo. 8 Sadje, limone tn paradtiniki. V tej skupini žhril sta zastopan« zlasti vitamin C ln B ter kalcij. Krompir tn druga zelenjava vsebuj« vltam u C tn kalij. Ce hoče gospodinja svojo družino prev prehraniti, se pravi, da bodo njeni družinski člani zdra-Jfcn privoMi vsak dan Iz vidnostjo in z boljšim razumevanjem a) Obleka, zaščitne naprave in splošna navodila: Pri našem današnjem obhodu po zunanjih obratih rudnika se bomo ustavili najprej na rudni- imamo čestokrat malo ali pa sploh nobenega varnega prostora. kamor bi. stopili. Pri takšnih in podobnih de ih kaj hitro zgubiš ravnotežje in padeš v globino. Da se izognemo tej nevarnosti, bo prav. da smo vzeli s seboj varnostni pas. Z njim se bomo privezali na varno mesto, od koder bomo šli brez skrbi bodisi v zbiralnik premoga šk separaciji ter si og edali, kje j (bunker), sipalnik, na visoke ’ ' ' ’ in po- groze tam zaposlenim ljudem nevarnost; n zakaj. Oglejmo si najprej našo obleko! Vedeti bi morali, da je lahko vzrok nezgode na raznih delo- deiovne odre. drogove dobno. Pomni: Pri delu, kjer nimaš varnega stojišča, se naveži! Nekdo iz naše skupine je pred viščih preohlapna ali raztrgana vhodom še vprašal: »Kako pa je delovna obleka, prosto viseči z okrepčili med delom?« — Da, trakovi predpasn ki itd Res je'tudi primemo okrepčilo je tele-sicer, da so zlasti vsi giblj vi su potrebno med de om. Težko nevam; de ; strojev zavarovani fizično de.o in delo v vročini na ta ali na oni način pred do- povzroča, da se človek poti. Ob tikom z njimi, vendar se nesreče potenju izgubljeno energijo je pri strojih zaradi neprimerne treba nadomestiti s hrano in obleke še vedno dogajajo. Pomni: Telesu prilegajoče se obleka varuje pred nezgod.:mi! Ohlanna obleka pri delu je nevarna! Ko smo slišali kakšna mora biti delovna obleka še pomislimo, kaj bomo obuli Dobra, primerna obutev je tudi važna za preprečevanje nezgod. Posebno primemo pijačo. Na vročih delovnih krajih je posebno važna pijača. Samo Po sebi je umevno, da je nevarno in zaradi tega tud; strogo prepovedano uživati neposredno pred začetkom dela raslimi delavci naletimo na lju- pripoveduje noš spremljevalec! di, k: hočejo več ali vse bolje Tudi pri prebiralnem traku, vedeti kot njihovi starejši in ( rešetkah, mrežah in sitih Je po-izkušend delovni tovariši Mi pa trebna previdnost Posebno nebo mo na našem obhodu hva ežno' varno in zato tudi prepovedano sprejeli vsak dobrohoten nasvet' je stopati na tekoč' prebiralni in opomin. i trak. rešetke, mreže in sita, ko Pomni: Poslušaj strokovne na- so v pogonu Zbiralci jalovine svete starejših ta izkušenih to- j morajo biti razmeščeni v za-varišev! Nihče ni tako učen, da ’ J -« se mu ne bi bilo treba več učiti! dostnj medsebojni razdalji, da _____________ _ ne b; morda kdo s 6vojim Pa še "nekaj nasvetov, preden orodjem zadel v bližini stoječe-gremo dalje! Ne vtikaj se v ga tovariša Ce pa morda najdejo drugih delavcev! Ne od- j dete med premogom razstrelivo, daljuj se brez dovoljenja v dru- ga je treba seveda takoj oddati ge obratne prostore! Po delovišču hodi previdno in mimo! Hodi desno! Na stopnicah se opri- pristojnemu nadzornemu organu. Zaščitne naprave Pri strojih smemo odstraniti le tedaj, ks- jemaj ograje! Ne meči ostankov dar stroj; mirujejo. Ravno tako je prepovedano čiščenje mazanje in popravljanje strojev med obratovanjem Pomni: Ne stopaj na tekoči prebiralni trak premikajoče se rešetke, mreže In sita! Popravljaj. maži ta čisti stroje le takrat, kadar mirujejo! Ne odstranjuj zaščitnih naprav! Posamezni zbiralci jalovine morajo stati pri delu v zadostni medsebojni razdalji! Najdeno razstrelivo takoj oddaj! Iz separacije smo se napotili po stopnicah navzgor v zbiralnik (bunker! premoga Tu je naš jedi. papirja, olupkov, cigaret nlh škatlic in podobnega na' okrog! Ne kadi kjer je kajenje prepovedano! Ne pljuj po delavnicah po t'eh! Ponašaj se in govori spodobno! b) Na separaciji: Končno smo le odšli na pot. Prijazni varnostni tehnik, ki ga je dodelilo obratovodstvo naši skupini kot strokovnega vodjo, se je ustavil pred separacijo ta nam pričel razlagati. Nenehno premikanje polnih in praznih vozičkov na dvorišču pred separacijo je vir mnogih | tDuiuser. premoga u nevarnosti. To delo terja- roč-, spremljevalec nadaljeval: nost, telesno urnost in skrajno pazljivost. Okornega ali ne- in med delom alkoholne pijače, pazljivega delavca kaj hitro Da se dobro odžejaš, je pripo- ] zgrabi al; zbije voziček Ce pri- ročni va topla pijača (mleko, kava, čaj itd.). Uživanje prevelikih lahko damo poleg solate ali kake / obutev za delavce, zaposlene ob neprimerna je n. pr platnena; nmodin tekočin pa je za č'ove- druge zelenjave na mizo V tem primeru bomo testo naredili z jajci Če p« damo jedila iz krompirjevega testa poieg mesa ali mecne omake n« mizo, tedaj jih lahko priprav-mo breiz jajc, vzamemo p« malo več moke. Krhko testo za razne pite, drobno pecivo. Za srednje dobro testo vzamemo na lkg moke pol k^ograma margarin« (al? surovega masla), 20 dkg sladkorja, 2 celi jajci, 2 zavitka pecilnega praška, !dd mleka, Vmonove lupine, 1 zavitek vanilijevega sladkorja. Za bolj preprosto testo lahko vzamemo na 1 kg moke V{ kg maščobe, a zato 2 del mleka, ostale primesi ostanejo nespremenjene Če hočemo Imeti Se boliie testo, pa vzamemo na 1 kg moke % kg maščobe, mleka ne damo nič, ostale primesi pa ostanejo nespremenjene. Margarino ta sladkor umešamo, pridamo sladkor, nato še cela jajca drugega ** drug'm Med moko zamešamo presejan pecilni prašek Nato zmešamo _ vse skupaj, pridenemo mleko m limonine lupine ter umo pognetemo v testo Da s« ne prijemi J« rok, razvaljamo parkrat z valjarjem ln zložimo skupaj. Tako pripravljeno testo pustimo da poč va pol ure. nato ga lahko uporabljamo Če delamo pito, zvalismo najprej polovico tasta v velko- izbiratnem traku na separaciji in seveda tudi povsod tam. kjer morejo padaiočj predmeti povzročiti poškodbe na nogi ozir. stopalu; nadalje pri prevažanju vozičkov, prj delu s kislinami, z žarečim železom, ob ognju itd. te najbolj varujejo dobri usnjeni čevlji. Pomni: Zavaruj st noge pri deta * močnimi čevlji! Tudi ni vseeno, kaj denemo na'g’avo. Brez pokrivala, z dolgim; lasmi (ženske!) smo v ravno takšni nevarnosti kot z ohlapno obleko; še celo v večji. Na deloviščih kjer je nevarnost padanja predmetov nas bo močno zaščitno pokrivalo varovalo pred morebitno nezgodo. Pomni: Uporabljaj pri delu primemo pokrivalo! Ko smo se torej pravilno oblekli, dobro obuli in primemo pokrili glavo, se vprašajmo, kakšna nai bo naša ostala oprava! Brez zaščitnih naočnikov ne smemo k vsakemu delu. Saj vemo, da nastajalo pogoste ranitve oči pri obdelavi raznih delovnih predmetov, kakor n. pr. pri kovanju, pri žaganju, rezanju. zakovičenju, brušenju, varjenju, sekanju, pri drobljenju karbida, apna, smole itd. Delci obdelanega predmeta odskakujejo okrog ta seveda ni čudno, če odskočijo tudi v oči pr; delu navzočih oseb. ški organizem seveda škodljivo, trpeti žejo pa tudi ni dobro. Pomni: Izogibaj se mrzlih pijač! Med delom pij v zmernih količinah mleko, sladko kavo ali čaj, toda — toplo! Z navedbo obleke, obutve, oprave in telesne preskrbe smo poudarili osnovne zahteve za varnosti pri delu. Nismo se pa dotaknili še raonih drugih zaščitnih sredstev, ki jih uporabljamo prj delu. Treba je vedeti, da je namen zaščitne oprave zavarovati človeka oziroma njegove poškodbam izpostavljene organe. Vsak uvideven človek in delavec bo tako zaščitno opravo z veseljem sprejel ta z razumevanjem uporabljal čeprav se mu spočetka ne bodo zdela ravno udobna. Kdo pa bi bil rad po lastni krivdi pohabljenec? Kdo bi rad, da bi mu po prestani nesreči očitali: »Saj si bi! sam krivi« in podobno. Nihče! Pomni: Da s] ne bo* delal lastnih očitkov in jih poslušal od drugih, da ne bo* trpel nepotrebnih bolečin ali ostal morda celo po nezgodi pri delu pohabljenec, uporabljaj zaščitna sredstva! Zavedaj se pa tudi, da je lastna previdnost prvi pogoj tvoje zaščite! Pomisli pa tudi da Je tvoja nezgoda nesreča tudi za tvoje svojce! Ze staro rudarsko pravilo narekuje, da morajo starejši ta izkušeni delavci poučevati ln deš med vozičke, je težja nezgoda skoro neogibna Tudi mehanizirane in odvozne naprave povečavajo nevarnost pri delu, če ne ravnaš z njimi po predpisih in o pravem času. Pomni: Pri vožnji vozičkov imej odprte oči in ušesa! Ne vtikaj se v stroje ali pa v signalne naprave, s katerimi nimaš opravka! Ne stopaj med vozičke, dokler s« ne ustavijo! Pri odpravi obratnih motenj najprej ustavi prevozne naprave! Pri spenjanju in odpenjanju vozičkov se ne nagibaj mednje! Glej, da te pri tem delu ne zgrabi za roko! Pri delu v zbiralnikih premoga pride do nesreč zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov. Te nesreče so največkrat smrtne. Premog, k; drsi skozi ustnik zbiralnika v vagone se večkrat zagozdi Delavec, ki bi poskušal ta premog sprožiti, mora bit; navezan, ker bi ga sicer premoč potegnil e seboj v globino Kor pa je sprožitev premoga izredno nevarno delo, se ga smeš lotiti le po odredbi !n pod nadzorstvom svojega predstojnika Pomni: Pri delu v zbiralnikih premoga se naveži! Po vstopu v zbiralnik st najnrej no išči varno staJISČe! Ne hodi v zbiralnik premoga z odprto lučjo! (Nadaljevanje na 6. str.) Tukaj odrežite!1 DOPISNICA Upravi ,Zasavskega vestnika' TRBOVLJE uprava rudnika Iz življenja športnih organizacij Vso skrb idejir, kvalitetni in množični |SD »Bratstvo" na novi poti Potrebna je enotnost, potrebno je skupno delo, če hočemo, da bodo trboveljski iportn.lci do* segli v bodoče še več uspehov. To je potrdi tudi letni občni zbor na j večjega športnega društva v Zasavju, SD »Rudarja«, ki je polagalo obračun svojega dela pretekli petek v dvorani Delavskega doma v Trbovljah. Poročila na občnem zboru so utrd.tvi članstva (Z občnega zbora ŠD »Rudarja" v Trbovljah) Košarkarska sekcija v pretek- ba v tej sekciji več disciplin«, piasfcai za tekmovanje aa Nedavno je imel letni občni srečanjih je trla zmaga nad ligi- venstvo Slovenije. Tudi sahistj zbor tudi nogometni klub ŠD nim moštvom celjskega »Kladl-Mlrko Šlibar sd je na nedav- »Bratstvo« v Sp. Hrastniku. Ude- varja«. katero tekmovanje se j« nem turnirju v Celju priboril težilo se ga je nad dve tretjini končalo 5.0 Za nogometni šport pravico do nastopa na prven- članov. Nanj so prišli nadalje stvu Slovenije, prav tako si jej zastopnk NZ Slovenije, pred- lem letu ni zadovoljila pričako- če bo hotela imeti kaj več uspe- Pridobil II. kategorijo. — Skup- sednik Celjske nogometne pod- vanja kljub pogojem, ki so ji hov. Med letom so ustanovili »o je sekcija priredila 23 brzo- zveze, predstavnik LOMO Hrast- bila dani V sekciji se ob- tudi žensko kegljaško sekcijo, turnirjev (med njimi vsakome- nik ter direktor hrastniške Stek- čuti pomanjkanje dobrega vod- ki vidno napreduje. V svojem sečni brzotumir za prvenstvo j larne in še drugi stva. — Prv0 moštvo je tek- zadnjem tekmovanju je dosegla posameznikov), dve simultanki, t Iz poročil smo povzeli, da več pokaza a, da je društvo napra- rnovalo v republiški A-ligi in Lep uspeh, saj se je plasirala I11® v,_razJvo{u Spona korak na- je doSeglo od šestih nastopajo- za prvenstvo Slovenije. tih ekip peto mesto, kar ni; * uspeh. Pozitivno delo te sekcije, Sekcija boksarjev je v orga-pa je, da je ustanovila mladin- ! nizati.jskem pogledu ▼ Izredno sko ekipo, ki bo ob vestnem težavnem položaju. Tekmuje tu- treningu lahko uspešno nasto- da za prvenstvo Slovenije, kjer prej, četudi še ne v toliki meri, kakor bi b-lo želeti. Sama d-sku-»ija pa je potrdila, da je v Trbovljah mogoče razviti športno dejavnost v vseh področjih, saj so za to dani vsi pogoji. Ce pogledamo število članstva, se nam zd. za Trbovlje premajhno. Skupno 944 članov, od katerih je le 510 aktivnih, je vsekakor tudi lepa številka, toda za Trbovlje vendar premajhna. Lani je članstvo porastlo za 267, kar je tud; napredek — V društvu je delovalo lansko leto 12 sekcij in sicer: nogometna, košarkarska, smučarska (ki se )e med letom odcepila od društva), rokometna, namiznoteniška, kolesarska, plavalna, kegliaška. boksarska, šahovska, lahkoatletska in odboj- j ' pet moštvenih tekmovanj ter osem tekmovanj izven kraja. ★ je trenutno na 4. mestu. Naj-boOLjšj v tej skupini je Mato 5e- karska. Celotno društvo je imelo v lanskem letu 347 nastopov, za 20 več kot leta 1953, Največ nastopov je meta nogometna sejc-cija in sicer 143, rokometna 49, košarkarska 41 itd — najmanj pa lahkoatletska in odbojkarska, ki sta meli samo po en nastop. — Razveseljivo je nadalje, da je društvo večino sklepov, ki so bil: sprejeti na lanskem občnem zboru, izvršilo Lahkoatletska steza še ni v celoti kcnčana (lahkoatletska je najšibkejša točka društva) vendar bo le ta še letos uporabna za vse lahkoatletske nastope m je upati tudi v tem pogledu na izboljšanje in napredek — Z gradnjo nove tribune društvo še ni začelo ker je treba v Trbovljah skončati druge, važnejše objekte kakor na primer novo kopališče. Delavski dom itd. Društvo je tud lansko leto izvedlo svojo tombolo in z njo uspelo. Uredilo je nadalje košarkarsko igrišče ter osvetlilo stadionske prostore. Društvo se je r letu borilo proti vsem pojavom profesionalizma ter je vzgajalo mladino v pravem športnem duhu Med letom je SD »Rudar* v celoti sodelovalo pri proslavi 100-letn:ce trboveljske občine z istočasno slovesnostjo 150-letnice trboveljskega rudnika ter praznovanjem 30 obletnice zloma Orjune Prav tako je društvo organiziralo več gostovanj m jih združilo z izleti članstva Polnoštevilno so se člani SD »Rudarja« udeležili velikega zleta na Ostrožnem, po eebna ekip« kolesarjev pa je oc;la tjakaj v koloni. — Ob zaključku leta je društvo gostovalo na proslavi Dneva rudarjev v Kreki z 39 športniki; ob tej priložnosti je nastopila tudi odbojkarska ekipa, M je bil njen prvi nastop v lanskem letu. 0 delu posameznih sekcij Kakor že rečeno, so imeli največ nastopov nogometaši, in sicer 143 Pohvalno za to sekcijo je, da se je znala lotiti vzgoje mladega kadra. Prvo moštvo ni doseglo pomembnih uspehov | mladincema in dvema mladin — saj je ostalo na 1 mestu v ■ kuna. — V Radečah je sekcija slovenski ligi in na 2. mestu! izvedla propagandne tekme, v jesenskem delu nogometnega Osvojila si je v plavanju po- Največ simpatizerjev pa pri-1 fer, dobiva v Trbovljah rokomet.! za Kmalu jih bo na rokometnih Franc Kovač, ki se je prav tako tekmah več kot na vsaki no- razvil v dobrega boksarja, gometni tekmi. — Moška in ★ ženska ekipa je sodelovala v j Lep razvoj zaznamuje nada-prvenstvu Slovenije, in sicer v lje šahovska sekcija, y kateri malem in velikem rokometu, j se je mladinec Hinko Jazbec Medtem ko je bila moška ekipa V spomladanskem delu tekmovanja kandidat za prvaka Slo- j venijo, je v jesenskem tekmo-; vanju 1954 popustila. Ženska _ , „ pa se od tekmovanja do1 »Dobri tovariša«, ka pa ni bila častna finalna tekma s trboveljskim »Rudarjem«. Na srečo je ta incident že poravnan z željo, da se kaj podobnega več ne zgode, Discipl na igralcev »Bratstva« se je zadnje leto izboljšala, mora se pa še popraviti. Drugo moštvo ne tekmuje v prvenstvu ker je NPC izločil vsa Lahkoatletska sekcija je ime- Zasedlo ie z lahkoto 1. mesto v la satmo en nastop, prav tako tekmovanju Celjske nogometne tudi odbojkarska sekcija. ; Ppdzveze, v zaključnem jesen- Na občnem zboru so člani te- ®kem prvenstvu pa 4 mesto. To meljito razpravljali o poročilih, j® velik u6Peh za novince v ligi. 130 nLSp Po izvohtvf no^ u^vnega ^štvo teke?Wt Srie S? »Rudarja« to odbor, pa so sprejeli vndo akta- *• “. srečanj pa izgubilo i minimalno razliko razen z »Odredom« iz Na sklepe im ostalo se bomoLjubljaoe povrnili drugič. -ar Največji uspeh v prijateljskih SD »Rudarja« še uspešnejše, kot je bil lansko. tekmovanja popravlja ter bo ob šteje 70 članov, je v soboto, vestnem treningu lahko dose- ^ ni., priredil izlet na Celjsko gala dobre uspehe. Moška tiri- kočo nad Celjem. Čeprav je že pa je odigrala v velikem roko- na postaji začelo deževati, U-metu 13 prvenstvenih tekem; bomiika niso obupali nad vre-enajstkrat je zmagala, dvakrat men«««- V najhujšem nalivu Pa je bila poražena. V malem 811110 ® Celja začeli vzpon proti rokometu pa je odigrala 11 koČ!- Ze..na Postaji v Celju smo prvenstvenih tekem, na kate- prijetno presenečeni, ker rih je 7-krat zmagala, štiri igre nas j« pričakal tajnik Planin-pa izgubila. Poleg prvenstvenih slte2a društva v Celju in nas tekem je moška vrsta odigrala sPremil na P°*- Prav do vrha tudi enajat prijateljskih tekem. naliv ni prenehal. Teklo nam Zenska ekipa je nastopila na ie M VTat- v ievli« ® vendar devetih prvenstvenih tekmah erno 23P° P°ti. Na ter je šestkrat zmagala, tri igre ^ nas i« že zajel snežni pa izgubila Prav tako je v ma- V koči so nas že priča- lem rokometu obe prvenstveni ^7^ in„ob d01511 Poetrežbi je tekmi izgubila. dobra volja hitro naraščala. IV) * | izmenjavi pozdravov med pred- Namiznoteniška sekcija je stavniki Planinskega društva uspela v teku leta ustanoviti Colie in tabornikov smo preše žensko sekcijo. Načelnik sek- aveli Prijeten in vesel večer, rije tov Burja si je mnogo pri- ! v nedeljo ob 9. uri smo imeli zadeval za uspeh. V tekmova- člal?i kluba »Dobri tovariši« v njih so namiznoteniška igralti ko^j svoj redni letni občni zbor. zasedlj prvo mesto v Zasavski Kot S«5* mu j« Prisostvoval ligi, v prvenstvu Slovenije pa: taim'k oeli®kpga Planinskega so se plasirali za vstop v drugo društva. V razgovoru in iz po-zvezrvo ligo. To tekmovanje je 10511 Predsednika kluba tov. bilo v Skopi ju, zaradi finanč- Murat* 8,110 ugotovili, da so Taborniki rodu Temni hrast na iz eiu v Celfsk« koči pite; pomagali bodo mlajšim vodnikom vzgajati člane vodov; zavzeli se bodo zlasti za vzgojo najmlajših tabornikov, t j. medvedkov in čebelic; v času počitnic bodo kot odgovorni sodelovali v taborih mladih tabornikov ob morju in končno bodo čim večkrat odhajali na nedeljske izlete na bližnje planinske postojanke. Ob zaključku občnega zbora je delo tabomikov-članov kluba izrekel priznanje za uspešno delo In za obisk v Celjski koči tudi tajnik planincev iz Celja ter jih povabil še v ostale postojanke tega društva. Tabor- Meddruštveno tekmovanje v slalomu na Kumu Zima Je letos precej muhasta Se kolikor tol.kor ugodne snežim nagajiva ter je navdušene ne razmere na Kumu pa je smučarje zelo razočaiala. Sem in prejšnjo nedeljo, 13. t. m., izkorr tja je padlo nekaj centimetrov stUo SD »Trbovlje« ki je organi-snega, k pa je pod topi.mi, že ziralo meddruštvene tekmovanje skoraj pomladnimi sončnim žar- | v slalomu ter povab lo vsa ki hitro izginil. Po naš h do- društva našega okraja Toda ta linah je sredi zime zapihijal društva — razen SD »Kum« z nih težav se ga pa igralci niso J 51anl kruha steber rodu. Vedno pravi pomladni vetrič. Toda po Dobovca — »e niso odzvala udeležili, pač pa je bilo tam- Sin lx>v3°d so pomagali pri vzgoji naših zasavskih hribih je pred kaj moštvo ZŠK »Ljubljana«.! mtadine-tabomikav, ki eo včla- kratkim le zapadlo kakšnih tri-— Preteklo leto je moška tiri- ~<~~J ~ ' ™~“ ** * *~ J ‘ letni napori kluba niso bili zaman. Prvo. moštvo je doseglo lep uspeh, ko si je priborilo vstop v vzhodno skupino slovenske lige. B moštva iz prvenstvenih tekmic - i.vi «--------»----1 vanj B lanca iger tega moštva ni najboljša, saj je gralo v zaključnem spomladanskem tekmovanju le tn tekme, nato pa samo še osem prijateljskih V enajstih srečanjih je petkrat zmagalo. Nujno je, da drugo moštvo več igra Manjka pa mladine Kolikor je je bilo, je vključena v B moštvo Klub ima nadalje ponirje, vendar so bili ti na žalost prepu-ščen: še sami sebi, akoravno je lanskoletni občni zbor sklenil, da bodo posvet i večjo skrb pionirjem Klub bo mora' posvetiti več pazljivosti pionirjem, sicer bo ostal brez nujno potrebnega podmladka Na osmih članskih sestankih so član: obravnavali pravila nogometne igre Klub je lani poslal enega svojih članov na trenerski tečaj Ta sedaj zadovoljivo vodi treninge v doglednem času pa bo potreben še en trener Da ie klub laže premagoval finančne težave, so mu pomagali kolektiv Steklarne, LOMO n KSS Hrastnik prav tako OLO Trbovlje Nekai sredstev si je pridobil klub sam Proslava 30-letn'ce nogometa* Hrastniku je bila dos'ei največja prireditev v zgodovni društva. Na njej je sodelovalo osem sent-orsk h moštev In dve pion Tski moštvi nadalje hrastnišk: »Parit-zan« prav tako pa tudi gostje iz Trbovelj in Hrastn ka Ob tej slovesnosti so počastil" v NOV padle člane kluba »Bratstvo« * odkritjem spomnske plošče nad Igriščem Odnosi društva « SD »Rudarjem« iz Hrastrrka so te skalili zaradi nastopanja članov »Bratstva« ori »Rudarju* brez vednost1 in dovoljenja vodriva kluba, kar tudi pravila ne dovoljujejo. V žeili da se odnos- med obema hrastn šlrima nagometnima kluboma izboljšajo in da se preneha S niki so »e mu. navdušeni za-, hvalili za gostoljubnost in vzorno postrežbo v koči ter za po-j zdrave članov-plaruncev v Celju Taki medsebojni obiski in stiki bodo tuch v bodoče koristila planince«) in tabornikom, saj imajo enake smotre obiskovat« našo prirodo In jo braniti pred vsakomur, lri bi nam hotel te lepote vzeti V krasnem sončnem vremenu smo si nato ogledali lepote okrog doma in uživali razgled po celjski dolini in okoliških vrhovih zasneženih planin Prijateljstvo in gostoljubnost celjskih planincev ter lepote naš:h okoliških planin in uspeli občni zbor bodo članom kluba ostali še dolgo v prijetnem spominu. Vojko pa igrala skoro na vseh tekmovanjih Najboljše uspehe so dosegli Herman, Repe in Fric. * Kolesarska sekcija se je preteklo leto vidno popravila, vendar se bori z največjimj težavami glede nakupa 'potrebnih rekvizitov. Razen treh tekmovanj je sekcija organizirala tudi osem Izletov. it Z najvefijimi težavami se je lansko leto borila plavalna s®k. cUa — neugodno vreme, tež- koče s kopališčem v Trbovljah, ______________■___ _ . . ki }• bilo zaprto vse do 2. ju- »OlC SO tlTIOll SVOj ŠpOftni lija p. L — vse to seveda ni njeni v rodu Pri vseh izvede- deset centimetrov snega, k pa nih taborih so člani kluba pio- se je obdržal le na senčni strani magali in c svojo pridnostjo ta Kuma, na idealn h smučiščih tega delovno zavestjo pripravili mla- dolenjskega očaka. Vendar pa ie dini lepe počitnice in več pri- snega premalo, da bi bilo mogoče jetnfli izletov Razvili so svojo zastavo in se zlasti v velikem številu udeležili kot taborniki II zleta tabornikov Slovenije na Ostrožnem. Za bodoče delo so zlasti važni tile sklepi: tudi Kani kluba se bodo vestno pripravljali na ia- Pionirii dobnvike osnovne moglo roditi posebnih uspehov Tako so trboveljski plavale! v tekmovanju slovenske lige — ljubljanska skupina — ostalina zadnjem mestu. — Sekcija je sodelovala na mladinskem tekmovanju Slovenije z dvema prvenstva. V teku celotnega tekmovanja je sekcija nastopila s 6 moštvi, ta sicer ■ prvim moštvom, rezervnim moštvom, mladinskim moštvom ter 3 pionirskimi ekipami. Največji uspeh sekti 1e je bile osvojitev pokala rudarjev Jugoslavije ▼ letu 1954. * kal OLO Trbovlje. Najboljši plavalci v eekedji so: Franc Letnik. Silvo Glas, Miha Turk ta Nada Goršek. — Upajmo, r-zoturnir za prvenstvo v februarju. Tekmovanja sa je udeležilo 14 šahi-siov Po zelo zanim vi bor- vabilu, niti niso obrazložila svoj izostanek Ker verjetno oa ta dan ni bilo nikjer drugod v našem Zasavju smučarsk h prireditev, menim, da je tak odnos sosednih društev do prireditelja nepravilen in zgrešen Kljub temu pa »e je zbralo na startu; okrog 30 tekmovalcev z Dobovca in Trbovelj. Prišlo J* tudi dosti gledalcev Član in mladinci so startali na isti prog: ki je bila dolga kakšnih 250 metrov n Je imela 36 vratič Pion rji so imeli krajšo in lažjo progo, ki pa je bila precej strma. REZULTATI: Člani (nastoprio jih je 13): 1. Ivče Berger (SD Trbovlje) 1.03: 2. Silvo Lan šnik (SD Trbovlje) 1:07,3: 3. Milan Kuhar (SD Trbovlje) 1:12,4 Mlad nc’ (atartalo jih je osem): 1. Ivan Strgaršek (SD Kum) J:21,5i 2 Ivan Dolanc (SD Kum) 1:22,2| 3. Zdravko Ačkun (SD Trbovlje) 1:26,8 Pionirji: 1. CirM Dolanc (SD Kum) 0:58.5: 2 Nandi Mrzel (SD Trbovlje) 1:02,9: 3. Mirko Tro-tovšek (SD Kum) 1:03,1. Tekmovale1 so bili dobro razpoloženi Nebovo dobro vol)o je lri s klubaštvom ni »Bratstvo« rz-vaialo noben'b konsekvenc, kar pohvalno omenjamo Klub bo ime’ leto« mnogo dela z gradnjo novega stadiona, ker je prostor dosedanjega igrišča določen za zidanje stanovanjska bloka Kolektiv Steklarne je v zamenjavo za staro igrišče že kupil drugi, boliš teren. Treba bo vložiti v to veliko tro-da in tud- finančnih sredstev. Z udarniškem delom, « katerim bodo člani qotovo pomagali, se bo-dn stroški 'eveda Izdatno mižali. bi ,t. zmagala Gerž.lj i. Rugel. , «*£*■£•* *{! Oba sta iamihll« nn «r>« narti Ir. / d*J° ,R0,t° »•ta0. ’« pa dobra organizacija ttiemovanja Oba sta izgubila po eno partijo. Prvega je premagal Opreanik, Rugel pa je izgubil igro z Gerie-ljem Tretje mesto je presenetljivo zasedel OpreSnik. Četrt1 je bil Jože Drobeč peto mesto pa sta si razdelila Jazbec st in Rami- boljše dvojice eo biie naslednje: j kaT Hrastnika). Dobro se je 1. Mira Tofaltai ta H. Kovač (0:34,5); 2. Koritnik in M. Str-garšek; 3. Podlesnik in Ravnikar. — Tu eo številčno prevladovale deklice V smuku so na isti progi tek- movale pionirke ln mlajši pionirji. Rezultati: Pionirji: 1 Jože Jamšek (0:28); 2. Ivan Strgaršek; 3 Bine Strgaršek. — Pionirke: 1. Mira Tofalini (0:28); 2. M. Medvešek; 3. Mira Koritnik. V slalomu z lažjimi liki, a precejšnjo viilrvako raaltko ta brnimo pa je zmagal Iva« Dolanc (1:04); »Jedil* sta mu Jo*e Strgaršek (1:14,1) ta Jurij Kovač Pnro meti« je zaeedel Janez Hr'^ izkaza' še Hoda) medtem ko je Irt tokrat razočaral, — Končni vrstni red je bil naslednji: 1.—Z Gerželj in Rugel po 12 točk: 3. Opresnk 9 točki 4. Jože Drobež 8 točk: 5.—6. Jazbec et. in Ravnikar po 7,5 toSkj 7—9. Hodej, Škrbec ta Anton Drobež (Svoboda, Trbovlje) 6 točki JO. Irt 10 točk itd. . H. J. Šahovski brzotumir »Svobode" Prejšnjo nedeljo je priredita tudi šahovska sekcija SD »Svobode« v Trbovljah brzotumir. Udelei lo se ga je 10 Igralcev. (1:14,2). — KaetopUo j« lt pionirjev. , Tehnično vodstvo ned tekmovanjem to imelj člani SD »Kum« na Dobovcu. Posebno presenečenja eo Jim pripmvi e pionirke, k< eo tekmovale • smučmi, kar w je »godilo prvič na Dobovcu. K njihovim uspehom Jim čeati-tamo, obenem pa želimo da pridno gojč smuč« peki šport še naprej. L. R. bar. drugo, tretje ta četrto mesto »o si pa delih z enakim Ste-rilom točk tovariši Jane* Lavrič, Lovro Guštta n Anton Droba! — Želeti bi bilo, da hi »e šudl oetejj č'am »eketje udeleževal' vsakomMečirib šahovskih hrzotunairjev, lri to tetk prv1 ponedeljek ▼ mesecu Na nffh ti bodo širili svoje šahovtko rna-nie ter utrjevali medsebojno tovarištvo. L. S» 0 varnosti pri delu v rudarstvu (Nadaljevanje t 5 strani) Po ogledu seoaracije smo stopili še na rudniški železniški tir Naš spremljevalec nam je tu pripovedoval'• Na rudniškem tiru je treba upoštevati splošne vamosteje predpise državnih železnic Hitro smo se umaknili na stranski prostor, da bi na varnem kraju eledili pripovedovanju našega vodnika Vzroke v rudniškem železniškem prometu nastaifh nesreč je tekati največkrat v napačnem, prepovedanem delovnem postopku ali pa jih jo pripisovati nepazljivosti pri delu. Vstop v železniške obratno prostore je dovoljen le zaposlenim osebam Vagone. Id niso pod nadzorstvom, je treba zanesljivo podložiti, da se ne bi začel' iz kakršnega koli vzroka premikati. Na kratko rečeno: to, kar • j« nevarno pri delu z jamskimi vozički, j« nevarno tudi v prometu z železniškimi vagoni. Pomni: No skači tz vozečega vlaka! No »kači na vozeč! vlaki Pri spenjanju ta odpenjanja vagonov bodi oreviden! Ce že mora’ prekoračiti železniški štr. glej na !«vo in desno! Prekorači tir le tam kjer J« prehod dovoljeni Ne naribal m la vove-čega vlaka! '/.»varuj (podlogi) stoječ« žtieenlHt«, vagon« proti morebttnrmn nepredvldoi>eri>a premikanj««! S temi nasproti je btl naš današnji obhod končan Ob pnsk>- .. . ..... .. _ _____i vitri nam le naš snromSirvriBe m te dotel' »v Ivo ima In v Interesu ”ta n.1-ljrwrmte tv/v*h ta tvoje«, n*d- . , V^1*' f™**?*** i Jot ja Ja, da detet varan ta da m •e noranja ■ denarno luientje. —.j M .—»------------------------- LOMO Trbovlje domovi« Dvoje (joetovanj — dva neodločena rezultata Prvo moštvu trboveljskega Rudarja j« goetovalo prejšnjo nedeljo na Reki ta doeeglo proti nogometnemu klubu »Torpedo« neodločen rezultat 3:3. V nedeljo pa je gostovalo v Ljubljani, na et&dionu v Šiški, ter doseglo proti Alanu Sloven-sko-hrvateke Hge Ljubljani rezultat neodločen 0K). Igra se to mogla razviti zaradi snežnega terena. Rudar je nastopil brea OprosnHra. OPOZORILO VSEM GOSPODARSKIM TN DRUŽBENIM ORGANIZACIJAMI Po odteka • uporabi hoan •talnih ■ sprav Je prapoveda vsak« pisanj« p« agradbah {lani In m»vsr|«nllvljah Prihodnji teden v soboto, 26. Mi, ki smo ohranili srce in ! sameznika, spontan izbruh člo-t. m., bo gledališče •Svoboda- iskro človečnosti v vsem tem večnosti ki ne gleda na oblike, ki center♦ v Trbovljah uprizorilo blaznem, degeneriranem pokolu išče vzroke za to umazano broz- kol 3. premiero — dramo Hama zadnje vojne? Mi, kt rino bili »I seveda, tudi Miško mora Priti. Draga moja, mem bi bila W»v všeč takale pojedina; toda kje n«j dobimo toliko jedil, ko še midva sama dostikrat oblizujeva prasne sklede?« »Kaj bi S{ delali preglavice, striček in teta; kar se tiče jedi, kom ie vse jas preskrbela!« se Pohvali Zvitorepka, pomenljivo trkajoč ob prsi. »A nekaj drugega bi vam nasvetovala, tetica! Umaknite se sa nekaj časa s sinkom Redkobradkom v rvoj Mtrjeni grad Volkoatečtno! Midva s Lakotnikom bova bodila na bero, in saj veste, če greš! Pobirat obresti svoje, da ti rado Po grbi poje. Ne bilo bi torej' Posebno varno v tej pereli k©-sa tako nežno gospo ln *a drobno dete.« Tako se je sladkala Zvitorepka, a sama pri sebi si je mislila; »Kdo bi neki pital obio-Koltne vampeže; naj si le sama **oeta česa sa v lonec!« »Glej g« kleka, na to se še •mislila nisem!« je potrdila Pohlastavka. Naprtila si je nekaj potrebnih reči, prijela Red-kobrada *a roko ter odkorakala * njim proti Volkoetečini. Ko sta bila sama, je dejala Zvitorepka lakotniku: »Veste kaj. strte — v Zahostnikovo stajo pojdeva najprej na ogledi!« Odpravita se na pot; n« goednem obronku lisica postoji *n dč: »Vi, striček, se boste splazili v hlev, a jaz bom med-tom pogledala po svislih za ku-retino!« Toda lisica se je potuhnila za grm, no meneč se za svtsll, kier so kokodajskale kure. lakotnik pa se je splazil, nič hndega sluteč, v hlev: a komaj je bil odprl vrata, se že sasMii hud: »Hov. hov!« Cnječi Pes je bil sparil prttepenega rokosnavharja ter je zagnal krup tn trušč. Kmet in njegovi hlapci so urno prileteli ter prav pošteno ožehtall ln onokali predrznega pomikavsa. Ves razbit i« krvav se je naposled Izvil trdim kmetskim pestem ter od-**nta! proti goščavi; tam pa je W«?n H«’«« grmom In vzdihovala, da b| se smilila kam-n«l »O joj. mili moj striček, o toh. pr e in h meni, ubogi revi! Kmetje so me zasačili In mf Polomil' vse kosti. Ako se vam le kpjlčkal smlUm. nesite me domov, sicer me bo tukaj na samot« konce!« Volk je sicer komaj krevljal, *j*da lisica se mn je tako sml-!"*• da jo je nanrtll na hrbet , odčotal s tešldm bremenom Za nekaj časa pa *a-sodmtn Zritorepka. hudomušno ®o kihajoč; »Osel je bolan tn krvav, jezdec pa čil In zdrav!« »Kaj govoriš?« vpraša Lakotnik. *Kič. niš!« as bitf opraviče-•*** Zvitorepka; »samo po gla-^ m, blodi.« Volk krevlja dalje, ves poten "k holašin in težkega bremena; * osica te muza in se zopet ponorčuje: »Osel je bolan ln krvav, jezdec pa čil in zdrav!« »Kaj pa zopet godrnjaš?« zavpije volk. »Oh nič, prav nič, ljubi striček; gaj sem že rekla: sanja se mi, ker se me loteva mrzlica.« Ta odgover je volka zopet pomiril; ves izmučen je korakal svojim potom; B lisica zagodrnja tretjič: »Osel je bolan ln krvav, jezdec pa čil in zdrav!: »Ščebetulja dolgojezična!« vzroji volk. »kaj čvekaš venomer?« »Prosim vas, nehajte me vendar izpraševati, saj veste, da sem bolna, pa se mi meša.« In volk je stopical dalje, dokler ni pristopal domov, kjer je položil lisico na mehko ležišče. Zvitorepka se je zadovoljno namazala; oblastno se zleknivši po ležišču, je kmalu smrčala in spala, kakor da bi bila prišla s tlake. Volk pa se je raztegni) po trd! kiopj za pečjo ter stokal in vzdihoval vso noč, ker so ga rane slino mučile in skelele, 8. Lisica — babica Vzbudivši se zarana, st* občutila volk ln lisica silno praznino v svojih želodoih. Zvitorepka dvigne lene kosti svojega telesa ter pravi: »Striček, ali greva dane« zopet skupaj po plen na vas? Sinoči sem jo presneto izkupila. pa naj Sj bo, spremila te bom tudi danes; jaz bom stražila, a ti boš odnašal, kar se bo dalo iztakniti.« In šla sta skupno na kradež. V vasi je. bilo vse tiho in prazno: moški tn ženske so bili odšlj na senožet, otroci pa so bili v grahu; »Hm, striček, zdaj sva vendar brez skrbi; kakor da So vso vas z brezovo metlo ometli, tako je vse prazno in izumrlo! Zdaj peč smeva početi. kar nama je ljubo in drago.« In Zvitorepka se je splazila na parno ter zadavila dve kuri; ko je donesla svoj plen. je dejala volku: »Zdaj pa pojdi ti,1 striček — na tebe pride vrsta! Jaz pa te počakam tule na straži, oprezujoč na vse strani!« Volk jo je ubral naravnost v vas: dospevšf na sred vasi. Je začul laianje; ljudje so namreč zaprli psa v hišo. Lakotnik jo je preplašen ulil tja proti koncu vasi ter se skril ra samotno klet. Ko pa je videl, da ga nihče ne preganja in da mn tud) lisica ne daje nikakega svarilnega znamenja. Je vlomil v klet ter pofnlll piskrc masla, ki je stal na polici. Nate st« se odpravila volk In lisica s svojim plenom domov. Za večerjo sta si priredila nalovljene ku-retine in ko sta ss najedla do sitega, sta legla spat. Lisiei pa te je zljubilo ponoči masla; potihoma Je vstala ln se splazila k piskrcu. Ali prav tedaj se Je volk prebudi] ter se godrnjaje prevalil na drugo plat Lisica Je švignila od pl- skrca ter naglo zopet legla. Vrtku pa se je takoj zazdelo, kaj da Je; vstal je torej, vzel pdskrc z maslom ter ga nesel v vežo, kjer ga je postavil na visoko polico, da b| lisici ne bilo mogoče do njega, »Kako bi jo splela,« Je premišljevala zdaj lisica, »da bi prekanila vrtka ter mn polizala maslo.« Drugo jutro se je volk odpravil v log po drva. da bi bilo s čim zakuriti mrzlo peč. Ta priložnost se je zdela Zvitorepki prav kakor nalašč, da »1 nekoliko posladka svoje hripavo grlo. Poiskala si je lestvico, pristavila jo k steni In zlezla n* polico, kamor je bil volk shranil svoj sladki plen. Ze se je hotela lotiti masla, toda hipoma se je zmlsllla volka. Strah Jo Je prešinil, kaj bo, ako se vrne zvečer domov ter najde piskrc prazen. Premagala se je torej, pogoltnila sline ter legla zB peč. Volk se je vrnil prav pozno zvečer domov: obiskal je bU Pohlastavko. a pred Volkoste-člno so ga spazlli psi ter ga pč-jali no goščavi Prlšedši domov, je tožil da Je silno uthulen; j zleknil se Je torej na ležišče, poprej pa se je še prepričal, ali, ni morda maslo načeto. Ponoči potrka Zvitorepka, ležeča na oknu, z repom ob steno ter zakliče s spremenjenim glasom: »M»mioa babica, vstani hitro ter hiti k nam!« »Kdo je znnaj?« zagodrnja volk. »kal je tako silnega?« »Oh. striček moj dragi, moj prijatelj konec me kliče h krstu.« »No, pa poidi: toda glej, da se do svita vrneš!« »Če poide vse po sreči se vrnem takoj!« (Dalje prihodnjič) reSttev nagradnega kvadrata iz pretSnte številke Pravilna rešitev nagradnega magičnega lilca te preišrne številke »Zasavskega vestnik a c se ffln*i (vodoravno in navpično); 1 Carvek. 2. Atila, 3. parit, 4. S. katar. 2reb jc prisodil nagrado za rešitev te besedne uganke pionirki Dorici Skdrget. učenki 4 b razreda osnovne šole v Radečah. ki nai pošlje o priložnosti v naše uredništvo p© razpisano VnHžno darilo. NAGRADNA pohot VTTNTCA ZA PIONIRJE —LIKA —KAR —RAK —SEL —ANA —ENA —PTKA —ADA —KOSA —MARA Pred vsako besedo postavi še eno črko, p« dobiš novo besedo. Nove črke dajo ime in priimek slovenskega pesnika. Pravilne rešitve nam prinesite ali pa pošljite po polij do nedelle, 27. februarja opoldne. Izžrebani rešitelj te dopolnilni-ee ho dobil od nas lep© knjigo v spomin Tiemeyerja »Mladost pred sodiščem• v režij mladega režiserja Franca Jarca. Zasedba vlog je bila dana najboljšim igralcem tega kolektiva. Drama je izpoved današnjih go vsakdanjost v posamezniku — in prav zato je ta upor v bistvu tragičen Ne rešuje problemov, temveč pr ha j a samo v nasprotja z »ustaljenim« redom. Je upor indivdua proti sistemu. In zato otamljen, a kljub temu opeharjeni, ki vidimo, da je bila kr' milijonov zaman prelita? Mi — mladina zahodne Evrope? Ne, tako se ne sme končati. Treba se je boriti naprej. In mlad1 ljudje se tudi borijo. dni ‘n potrditev prav la velikega Borijo se z zanosom Toda neor- dragocen Angleža, ki je imel čast, da je ganizirano. — Kajti ta vojna nas Prepr čant smo, da bo trbovelj-bil podanik zadnje predstavnice ni ničesar naučila Nimamo no- s ko občinstvo sprejelo to prerrn-dinaskje Tudorjev n ki je ob bene skupne odgovornost do ero z zadovoljstvom m polnim koncu življenja še moral gledati družbenih problemov Vsak gle- obiskom ter tako dalo priznanje na prestolu bebastega Škota Jo- da le nase. — In tako je tudi igralcem za ves trud in prizade-koba l Stuarta, potrditev pravi- upor proti tem razmeram, upor po- vanje, ki so ga vložili v to delo. la o drami, kot o »ogledalu časa«. | Zato ni slučaj, da je nizozemski .Aodioiur et altera ?ors* gledal škt delavec Hans Tieme-yer postal z Mladostjo pred sodiščem čez noč znana osebnost ‘n n « ■ • ■ >, ■ , prav tako ni slučaj, da je prišlo Poročevalcema o zagorske m „Veselem večeru njegovo delo po široki strugi j premislek uspehov tudi na naše odre. Kajti ; brezobzirna obsodba s stema ki Razprodane dvorane ob naje spravil voz rahitične Evrope v stopih' Veselega gledališča v krvave kolovoze krvi in nasilja Zagorju (trikrat), v Hrastniku in pustil, da je po vojnem neur- in v Radečah (po enkrat), pa ju obtičal v stari brozgi, daje de- poročila o njih v »Zasavskem lu pečat družbene aktualnosti; vestniku« dne 25 januarja to žgoče spoznanje mladih ljudi, da 8. februarja t. 1. nehote vsilju-so opeharjeni za svoje ideale, pa jejo treznemu bralcu te-le po-življenjsko prepričljivost In če- , misleke: prav stoje pred sodiščem mlad'- j — ali je bil program Vesele-Ijudje in v njihovi senci starši, Sa večera res tako slab, oz:ro-ki so jih napak vzgajali, ni pr- ma ali so ga nastopajoči res venstoen v dram »pedagoški teko slabo izvajal:? problem«, temveč problem sodobne družbe na zahodu V neposredni obliki izpovedani problem je tragika mladih ' 'J' vojna, kri, žrtve, trpljenj* je bilo zaman. > N č se n' Spremenilo. Vse je, kot je bilo. Ogoljufani smo za mladost, za pogum, za žrtve. In družba, ki je nekoč kapitulirala pod vojaškim ali je pri takih, torej neslanih duhovitostih in nekvalitetni g’asbi slaba sama publi-//udi; i ka, ki danes niti ni več najtrše | slabši ocenjevalec pa vendar napolnjuje dvorane ob takih prireditvah? In — ali gre občinstvo morda res k taki prireditvi samo zaradi nagrad — kar pa bi vsaj deloma negiralo navdušeno ploska- valjem prusovstva, ki je bila \ n3e Pri posameznih točkah pro-brez moči, brez veljave, ki je grama! bedno in resignirano obležala kot mrlič v zaduhlih pernicah, ta družba nas danes obsoja. Smo res dolžni polagati njej račun? program bolj zabaven to bolj pisan«. Se boli pa bi bilo pozdraviti pri obeh, da eventualno nakažeta tudi izhod te te nezabavne zabavnosti ^ket je to napravil lansko leto poročevalec iz Litije, čigar dobronamerno kritiko 1e Veselo gledališče vsaj deloma tudi upoštevalo pri sestavi letošnjega programa (primerjaj Zas vestnik 16 junija 19541). Poročevalca te Zagorja pa bi pri tem mimo drugega zlasti prosil, nai pokaže vso tisto »množ‘co ljudi ki bi bili kos marsikateri nalog; režiserja in bi tudi kot nastopajoči lahko svoje vloge z uspehom podajali« — to je ljudi, ki bi bili zmožni in seveda tudi pripravljeni sodelovati pri teatru take vrste; tovariš Smon bo namreč sila sila zadovoljen, da bo dobil pomoč ali celo konkurenco! Glasbeni del sestavljajo modema in svetovno priznana jazz-dela ter lažja glasba na-Če tovarišema po-osebno ni všeč Pusta t« ob strani zadnje pomisleke tn bi se ustavil samo pri prvem. Program je obstajal! rodne smeri te dveh delov: ša’jivega to ročevalcema __________ ___ glasbenega Tovariš Šmon je i glasba take vrste, bi bilo pošte-res nosil težo tega dela spore- no, da to uvodoma povesta da da — saj je domala vse točke sestavil sam — izvajali pa so te točke tudi drugi ne samo »eni in isti ljudje« Ce je večina teh točk bila res nemogoča (ali vsaj slabša kot lansko leto), bi bilo pričakovati od poročevalcev o Veselem večeru da natančneje analizirata te posamezne slabe točke in ne samo. da ugotovita na splošno »slabo vsebino« oziroma da »je bil lani »Rad kalna kura« v 7a 1 Mlak ali iz okoliških vati- prlneEli v »abukovško mrt-na kitro zbite krste, »e it»»rii *e .”e ^ znienil če se bo čalo ° mr* Cev *e 18 »nega pove- ^'konjur ne bo prišlo na misel, smrt ’* ,'ks umrl nenaravne dol«'.-n . tc ®« ne bo sponmil, Vri k' .nJ°’ d* ®u je zavdala. kan da ga je zadela P, saj |e toliko p j, ie: je tako sJ*M*