244 ARHIVI XXIII (2000), št. 2 Ocene in poročila o publikacijah iti razstavah Razstave Žiga Herberstein med Ljubljano in Moskve ali arhivsko bratenje 7, Rusr Ko je bil decembra 1997 ^Ljubljani podpisan do govor o sodelovanj mr-d Arhivom Republike Silo\£f nija in Federalno arhivskofcflužbo Rusije (Rosar hivom), sta se na predlog prvega namestnika direktorja Romhiva Vladimirja A. Tjunjejeva obe strani strinjali, naj podpisane besede meso postanejo v obliki slovensko-ruske arhivske razstave ob 450, obletnici izida Moskovskih zapiskov (Reruni Moseovmcarum commentaLii) Žige Herberstcina. Razstava z delovnim naslovom Moskovski zapiski Sigismunda Herbcrsleina in njegov čas naj bi bila leta 1999 postavljena najprej v Ljubljanl^nato pa še v Moskvi Čeprav so bile nekatere aktivnosti v smeri evt denliranja eventualnega razstavnega gradiva (zlasti najstarejših izdaj Moskovskih zapiskov) opravljene že sredi leta 1998fftpa se je resnejše delo začelo šele spomladi naslednjega leta. V marcu sta sij Vladimir A. I junjejev m mag. Vladimir Žutncr, ki sta vsak s svoje slrani organizacijsko koordinirala delo- dogovorila, da bo v letu 1999 izšel dvojezični katalog iz*a katerega smo ledai /t imeli oba slovenska članka, leta 2000 pa naj bi končno sledila tudi postavitev obeh razstav. Vsaka stran naj bi prispevala okrog 30 eksponatov, pri čemer bi se jih pol nanašalo na Ilsrbersteina in njegovo knjigo, pol pa na slovenske dežele in Rusijo v 16. stoletju Rok za pripravo prispevkov in slikovnega gradiva je bil 1. september; v Arhivu RS seje z njim spopadel mag. Vladimir Kološa, ki sem mu pri pravniško zaletavo in zato včasih bolj. drugič manj uspešno asistiral podpisani S tem tudi utemeljujem kornpetentnost za pisanje tcgajjpiiavka, seveda predvsem za slovenski del projekta Soavtorstvo jdS^p» drugi struni cokla objektivnosti. Na ruskntelrant je strokovna priprava materialov za katalog in razstavo pripadla Ruskemu državnemu arhivu starih aktov zlasti SvetLmi R. Dolgovi m Aleksandri J Kononovi. Koncept slovenskega dela razstave smo najprej udcjamli 7 okvirnim izborom, v katerem je bilo 45 eksponatov. Po pregledu le*teh smo sredi avgusta določili dokončen izbor, zbrali pa tudi že za katalog potrebne reprodukcije. Ker je bil to za mnoge čas doousltjv, vrh tega pa je Arhiv RS vpil v predporodnih bolečinah, ki (sw rodile tridelni Vodnik po fondih in zbirkah, je delo potekaloifcjorazrnerno počasi. Navzlic temu so bili do omenjenega roka pripravljeni \tsi slovenski teksti, dva sta bila tudi že dana v prehod m poslana v redakcijo ruskim kolegom Ti so zamujali tako 7 redakcijo kot s svojimi prispevki, a z današnjim vedenjem jim je mogoče večino stvari oprostili. Ko smo proti koncu ■septembra lorej prejeli oba ruska članka in nekoliko kasneje tudi kratke opise njihovih dokumentov, smo videli čudo tehnike. Iz dežele Sput nika in Gagarina so nas po pošli poznosrednjeveške naglice razveselili s svežnjem papirja kije se najbolj spominjal na peki papir, nani pa je starejši tipkarski stroj nametal lepo količino bledih cirilskih črk Vse ¡fkupaj je na pogled spominjalo na katero izmed okrožnic komandanta Vrhovnega poveljstva slovenskih partizanskih čpt Franca Leskoška - Luke, izdanih poleti 1942, s pomenljivo pripombo, daje nastala na položaju", Vtis so precej popravili odlični diapozitivi. V prvih dneh navembia je sbdil prvi razgovor z oblikovalcem Danetom Petkom Pozno, Če upoštevamo, da je bilo treba katalog zaradi proračunskih zahtev udejaniti do konca leta, in zgodaj, ker nam je manjkalo še precej prevodov iz ruščine in obratno. V novembru je bilo ^ bistvu najhuje, Komur se je kdaj mudilo pri pripravi kniige, bo vedel, o čem govorim Brez izkušenega in potrpežljivega Mihe ter na realizacijo vseh (ne)mogoč;h zamisli pripravljenega oblikovalca bi v tednu po božiču iz rok ne zasmrdelo po sveži tiskarki barvi Dvojezični slovensko-ruski razstavni katalog z naslovom Žiga Herberstein - odkritelj Rusije / 16. stoletje v Rusiji in slovenskih deželah obsega 120 strani formata A4. V njem gre prvo meslo seveda 5t'rim člankom, izmed katerih dva zarisujeta pomen Herberstcina in njegovega dela iz jsl-dva pa predstavljata slovenske in ruske dežele v njegovem času (članek Šestnajsto stoletje in Slovenci je napisal i erdo Gcstrin, Rusija v času Sigismunda Herberstcina pa Jurij IVi Eskin). Knjigo zaključuje kataložni del z opisi 35 eksponatov, ki jih je zbral Arhiv RS, in pa opiii 25 fotografij dokumentov iz Ruskega državnega arhiva starih aktov. Mg " •) |' j ijjg; j|j| 1 S. H erb erste m, Gralae posteruatt, Viennae J 560, Knjižnica Ivana Potrča I'iuj, inv s t. H-24241-D. 246 Ocene in poročila o publikacijah iti razstavah ARHIVI XXIII (2000), št. 2 Meni Sigmundis Frcyherms zu Herberstein, etc dicnst itnd Roisen mit dem khurtiistcu ver%riffen S. d. /po ¡558/, s. L, Knjižnica hana Potrča Ptuj, Rokopisna zbirka Katalog je posejan s 63 pretežno barvnimi fotogra-lijami iz tazstavnega gradiva Preden preidemo na razstavo, spoznajmo Žigo (Sigismunda, Siegmunda) ilerbersteina. Rojen je bil 24 avgusta 1486 v Vipavi kot tretji sin iz zakona I enarta Herbersteina glavarja v Postojni in na Krasu ter vipavskega oskrbnika in deželskega sodnika, z Barbaro Jamsko. Pripadal je torej kranjski veji štajerske plemiške družine Herbersteinov, ki pa je svoja kranjska posestva kmalu zamenjala za lisla na Sta jerskem in v Spodnji Avstriji Rodbina Herbersteinov sicer izvira z gradu Herberstein ob reki Bistrici blizu Gleisdorfa na avstrijskem Štajerskem in je izpričana že v 12. stoletju. Služba za Habsburžane pa je Zigovega deda Andreja privedla v osrednjo Istro in na Kras, ki sta bila sestavni del dežele Kranjske Na tem mestu bi izpeljal kratek ovinek k problemu Žigove "narodnosti" in skušal zavozlati jezike tistim, ki ga imajo za Slovenca, kot tistim, za katere je hil Nemec. V 16. stoletju je bil pojem narodnosti v da našnjem pumenu še neznan m ri bil predmet sa-moopredeljevanja ljudi, o slovenskem narodu takrat torej še ne moremo govoriti. Visoko plemstvo je bilo pravzaprav vedno internacionalno Mnogo pomemb nejši kategoriji sta bili pripadnost posamezni dežeii in pa pripadnost stanu, in v tem smislu je bil Žiga Herberstein štajerski plemič oziroma deželan. Žiga r>e je vedno imel za Štajerca. "Nemec" je bil kvečjemu toliko, kolikor je bil nemški jezik njegova mate rinščina"Pznanje slovenščine, ki se je je zaradi vsakdanje komunikacije z okolico tako kot večina drugega plemstva s slovenskega prostora naučil v rodni Vipavi, pa nam nc daje pravice, da ga "ponašimo v Slovenca. Zgodnje otroštvo je preživel v Vipavi, kj^r je spoznal jezik svojega okolja, slovenščino dobil pa je tudi osnove italijanščine. Znanje slovenščine mu je po njegovih lastnih besedah kasneje prišlo večkrat hudo prav Osemletnega je oče poslal v šolo k sorodniku v Krko na Koroškem. Čez dve leti se je Žiga vrnil v Vipavo, leta 1497 pa enajstleten skupaj z bratom Juriicm odpotoval po ¿nanje na Dunaj. Tam je naipiei dve leti obiskoval mestno šolo pri Sv. Štefanu nato pa seje vpisal na artistično fakulteto dunajske univerze in jo že po tren letih uspešno končal. Dve leti je potem obiskoval še pravno fakulteto in si tako že pr: 18 letih pridobil najvišjo možno izobrazbo. A kmalu seje pokazal^da ne bo delal znanstvene kariere. Leta 1506 je že sodeloval v vojni cesarja Maksimili|ana 7 Madžari, še bolj pa .se je kot vojak izkazal v vojni z Benečani, v kateri je bil v letih 1508/9 poveljnik najemnikov v Istri, poleti 1514 pa zastavonoša štajerskih čet, ki so razbile beneški obroč okrog Marana v Italiji. V tej vlogi ga je opazil tudi ccsar ki ga |e najprej poklical med ccsarske ordo nance, že konec leta 1514 pa povabil na dvor odlikoval 7 vojaškimi častmi, mu podelil viteški udarec in sprejel v dvorni svet, s čimer se je začela Žigova dolgoletna dvoma in diplomatska kariera Kot član štajerskih deželnih stanov m vladarjev svetovalec je imel kopico pomembnih in uglednih služb, predvsem pa seje izkazal kot občudovanja vreden diplomat Habsburškim vladarjem (tesarjema Maksimilijanu I. in Karlu V., nadvojvodi in kasneje cesarju Fei dinandu I ) je na različne načine služil 55 let (15061561), v diplomaciji 3S 1553). V teh letih je opravil 69 potovanj k tujim naslovnikom- od tega 53 diplomatskih misij. Bil je na Danskem, v Švici, Španiji, Italiji, dvakrat v Rusiji, večkrat na Poljskem, Češkem m Madžarskem, srečal se je tudi s turškim sultanom Sulejmanom Veličastnim. Umrl je v osem desetem letu slarosti leta 1506 na Dunaju, k|er jK^iudi pokopan. Kljub številnim diplomatskim misijam je Herber stein znan predvsem po obeh potovanjih v Moskvo (leta 1517 in 1526), čeprav v diplomatskem smislu nista Sili usptšni. Obakrat pa je svoje sedemmesečno bivanje v Rusiji s pridom izkoristil za spoznavanje moskovske države, ljudi, njihovega živl|enja, običajev, vere, mentalitete . Gradivo za knjigo o tedanji Rusiji je Herberstein zbiral na različne načme: študiral je stare ruske leto pise in samostanske kronike, poizvedoval pn ruskih ljudeh, uradnikih in svojih spremljevalcih zlasti pa je zna! pronicljivo in natančno opazovati. Pn tem so mu pomagali izreden dar za opazovanje, velika načitanost 1 znanje jezikov. Na svojih potovanjih si je delal zapiske in jih nato obdelane ohjavil v knjigi, ki je v latinščini izšla leta 1549. Pei spet v Ljubljano, v staro krilo Narodne galerije, kjer je 17. maja 20OU zunanji minister RS dr. Dimitrij Rupel ob navzočnosti kulturnega ministra Jožefa Školča, ruskih gostov Vladimirja A. Tjunjejeva in Svetlane R Dolgove, nekaterih članov diplomatskega zbnra v RS, delavcev Ariiiva RS m številnih drugih povabljenih slovesno odprl razstavo o odkritelju Rusije. Se pred tem dejanjem je h;|a v istih prostorih rrednie slabo obiskana tiskovna konferenca, na kateri smo poustvarjale! Žigove osebe, njegovega dela in časa zagodli o okoliščinah priprave in pa konceptu ter vsebini razstave. Zaradi narave razstave so tuli v Ljubljani pr^d stavljeni izvirniki in laksimili (knjige, listine, akti) iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Narod- 244 ARHIVI XXIII (2000), št. 2 Ocene in poročila o publikacijah iti razstavah nega muzeja Slovenije, Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Zgodovinskega arhiva Ptuj, Nacionalne i sveučilišne knjižnice iz Zagreba in Arhiva RS ter fotografske reprodukcije dokumentov iz Ruskega državnega arhiva starih aktov. Izvirniki in laksimih so bili na ogled v vitrinah fotopovečave ruskih in tudi nekaterih slovenskih motivov pa f^je bilo mogoče ogledati na 12 panojih. Med razstavljenimi eksponati gre prvo mesto nedvomno šestim najstarejšim izdajam Moskov skih ^apiskov, ki so v letih 1549-1563 jijšjp ffc latinščini, italijanščini in nemščini. (Moskovski zapiski so že v 16. stoletju -zšli v kar 20 izdajah poleg že omenjenih jezikov tudi v angleščini.) Posebna nozor-nost je bila posvečena prvi izdaji i,: leta 1549, ki je danes ohranjena le še v nekaj primerkih med katerimi jc nam najbližji \Jp.agrcbški PKE&ionalru i sveučilišni kn|ižnici. Razstavili smo nadalje nekatera avtobiografska dela (Gralag posteritati Acta, Nahmen- und Cj^chlecht-sifeihe der Herhersteinischen Farnilie, Selbstbiographie Siegmunds Freiherrn von Herberslcin 1486-1553, Das Familienbuch Sigmunds von Herberstein), v katerih se Žiga predstavlja predvsem kot diplomat veliko pozornost pa posveča tudiRvojemu Btrodstvu V ta sklop spadaj zanimivcj) oblikovan rokopifHs kratkiniiEpor,iini na poslaniško službo, listina o potrditvi fevdov in ogromen rodovnik njegove rodbine. Kar nekaj naštetega gradiva je bilo tokrat razstavljenega prvič. Drug del razstave je želel z nekaj dokumenti nakazati glavne tokove zgodovinskega razvoja v Žigo-vem času. Tu smo se znašli v11 primežu zgodnje novoveške inflacijo aktovnega gradiva in pa dejstva, daje 16 stoletje zaradi svoje razgibanosti in procesov, ki so v mnogočem zaznamovali nadaljnji razvoj zelo hvaležno za najrazličnejše predstavitve slovenske zgodovine O tem obdobju je bilo v zadnjih dveh ah treh desetletjih samo v I jubljani MEtavljenih kar nekaj razstav (Kmečki punti na Slovenskem, 1973, Slovenci v 16istoletju, 1986; Odmevi reformacijskega gibanja v dokumentih Arhiva SR Slovenije, 1987; Bilka pri Sisku, 1993, če naštejem samo nekatere)£zato se je mogoče komu zdelo ponavljanje nesmiselno. Pri izboru dokumentov tega časa jc bilo potrebno upošte vati, da je bila razstava v podobni obliki namenjena tudi ruski javnosti in da seje bilo zato nujno omejiti na najznačilnejše in čim bolj izpovedne dokumente] (njihi^iaj število je bilo precej omejeno) in jih pred staviti v novem kontekstu. Kontekst namreč razvozla dokumentom jezik. 7, igro kontekstov smo želeli do ■^iči, da bi posamezen eksponat povedal oziroma spomnil na cin! več stvari Za primer naj omenim znano šestkitično pesem Ain ncwes lied von den krayne nsehen bauren iz leta 1515, pogosto imenovano tudi letak "Stara pravda ', v kateri se med nemškim bg&ef dilom ponavljajo tudi besede "stara prauda. leukhup, woga gmaina", ki so najstarejše slovenske tiskane besede. A ta letak pove Še marsikaj drugega. Njegova vsebina zelo plastično pgJzema dogajanje ob kmečkem uporu" kmetje so se spuntali, želijo se maščevati gos poski m ji odvzeti premoženje^ plemstvo .e vojaško organizira, upor se razrašča, kmetje se spravijo že nad mefjTa, dokle^jjih stanovska vojska pod poveljstvom figovega brata Jurija katastrofalno ne porazi in pri merno kaznuje. Pesem se po tematiki uvršča med lands-knehtovske ali žnlnirske pesmi in predstavlja posebno obliko tedanjega literarnega ustvarjanja. Slavi najem niško vojsko- ki je imela v maksimilijanovskem vojaškem sistemu pomembnejše}! vlogo in je personi lieirala nove trende vojskovanj. Toliko o kontekstih. Slovenski eksponati so siccr ¡govorih predvsem o turških vpadih in obrambi pred njim:, kmečkih uporm in reformacijskem gibanju V vitrinah razstavijsni eksponati so bili pojasnjeni z obširnimi dvojezičnimi le gendami ki jih srečamo tudi v katalogu. Na panojih so prevladovale fotopovečave ruskin dokumentov in slikovnega gradiva o Hcrbersteinovem potovaniu v Moskvo ter cEosebah in krajih, ki jih je opisal. Ti motivi so bili kombinirani z utrinki iz Her heisteinovih del, vse z ustreznimi podnapisi oziroma razlagami. Po-razstavi, ki je bila odprta do 18 junija in si jo je ogledalo okrog 1600 oljsko val cevy'so bila za napovedane skupine organizirana vodstva z razlagami kon tekstov. Prispevki o razstavi so bih objavljeni v dnevnem časopisju, oddaji sta bili tudi na radiu m televizi j i l!Ka| Oblikovalsko stran ra^tave je poskrbel Dane Petek. Za postavitev razstave v Moskvi smo čez poletje v dogovoru z ruskimi kolegi pripravili 16 barvnih fotokopij dokumentov in 35 barvnih fotografij, nalepljenih na penaste plošče (razen nekaterih večjih stvari vse v merilu 1:1). Razstavo v Moskvi je po dobro obiskani tiskovni konferenci ter ob nekoliko bolj ekskluzivistični udeležbi (med drugimi jc bilo mogoče videti namestnika ruskega zunanjega ministra in nekaj v Rusiji 'ikredi'iran:h veleposlanikov evropskih držav) ¡8. oktobra 2000 odprl direktoijff^deralne arhivske službe Rusjje Vladimii P. Kozlov. Ko smo mag. Vladimir Zumer, mag. Vladimir Kološa in Andrej Nared kot člani arhivske delegacije, ki je bila med 14, in 20, taktobrom v g(Seh pri ruskih kolegih, stopili v Razstavno dvorano Ruskega državnega arhiva starih aktov, smo ugotovili da je bila moskovska postavitev v primerjavi z ljubljansko razširjena z izvirnimi dokumenti o Herbersteinu m krajih, ki jih je obiskal na svojih potovanjih v Rusijo, pa tudi z nekaterimi Z razstave o Žigi Herbersteinu v Moskvi 246 Ocene in poročila o publikacijah iti razstavah ARHIVI XXIII (2000), št. 2 zanimivimi muzealijami Iz reprodukcij slovenskih dokumentov in knjig je hil narejen zelo selektiven izbor, na ogled je bilo manj kot polovica poslan.h materialov. Pn postavitvi razstave \ MoskviJtaKo delovali tudi Rusko druSfvo zgodovinarjev - ar hi visto^ Tinini igodovmski muzej, Vscruska državna biblioteka tuje literature M I. Rudomma, Muzej arhitekture A. V. Suseva in v Rusiji delujoče Društvo dr. France Prešeren, ki je priskrbelo dva kipa žige Herberstoina. Glavna avtorica postavitve je bila Svetlana R. Dolgova. Razstava je imela velik odmev v ruskem časopisi in elektronskih medijih, malo manj pa med ljudmi ogledalo si jo je okoli 700 ljudi Pripravo kataloga, ljubljanske postavitve razstave in materialov za Moskvo je finančno v ccloti pokril Arhiv RS, ki se napaja iz proračuna ministrstva za kulturo. Ker se tole besedilo končuje (čas je že, kajneda), naj se zahvalim vsem avtorjem kataloga in razstave oblikovalcu, prevaialccma, fotografom, posodmkom arhivskega gradiva in knjig, ki sem jih naštel žc zgoraj, sodelavcem iz Arhiva RS in Narodni galeriji ki nam je brezplačno odstopila prAitore (računala jt samo režijske stroške). Hvala tudi vodstvu arhiva ki je tvegalo in mi omogočilo sodelovanje pri projektu Ko sta se Žiga Herberstein in Lconard Nugarolis*i spremstvom aprila 1526 bližala Moskvi, so ju tiK pred mešfbm slovesno sprejeli. Glasnik velikega kneza je najprej povprašal po zdravju cesarja Karla V. m njegovega brata nadvojvode- Ferdinanda I Nato je drugi glasnik izrekel dobrodošlico grofu Nugarolisu, tretji pa Herhersteiiiu. Poslanika sc je navadno vprašalo, ali je dobro jezdil, zato sta po njihovi šegi odgovorila: "Bog daj zdravje velikemu knezu. Hvala Bogu in dobroti velikega kneza, je/.a jc bila prijetna." Prijetna je bila tud> jeza z Žigo Herbersteinom med Ljubljano in Moskvo, med njo smo srečali ugledne diplomate in razdražene kmete, različne veri? men-taliteie, materialne kulture in vladarske sisteme živahnega 16. stoletja. Andrej Nared Razstave ZgodovmsKega arhiva Ljubljane Ko smo leta 1998 v arhivu dobil- primeren raču nalnik s skenerjem in barvnim tiskalnikom smo arhiv sko gradivo lahko zaceli reprodueiiai: v privlačnih kopi|ah, primernih za razstavo. Zato seje kmalu rodila ideja, da bi razstave v avli arhiva pogosteje menjali [h vsaj dvakrat na leto pripravili manjše poljudne razstav» ki bi obiskovalce opozarjale na bogato gradivo, ki ga hran mo. Odločili smo se za razstave, povezane z različnim obletnicami, n za predstavitev vizualno zanimivega gradiva, ki ga hranimo v našem arhivu. Ta tri osnovna načela smo torej upoštevali pri izbiri tem. Odločili smo se, da otvoritev razstav ne bo kajti po- goste otvoritve prinesejo arh'vu finančne obremenitve in kar veliko organizacijskega dela za arhivista^io pa vzame preveč časa. Kl|ufc tej pomanjkljivosti male razstave pritegnejo kar veliko zanimanja. Na vsaki rakavi je na ogled približno 40 dokumentov in kar v (ban narejen manjši katalog, ki da vsem obiskovalcem hitro in osnovno informacijo o dokumentih in času, v katerem so nastah le razstave so za arhiv res mi.iunalpi .;tro;,ek, obiskovalcem pa preprosto in zanimivo predstavijo gradivo. V dobrih dveh letih je Zgodovinski arhiv Ljuhljane pripravnost manjših razstav v avli arhiva. |lt |.lt Uffevi' Prva iz serije razstav v avli arhiva narejena ob pomoči skeniranih dokumentov, je bila postavljena avgusta 1998. Razstava Cirkus v Ljubljani do prve svetovne vojne, ki sta jo pnpt a vili Nataša Budna Kodrič in Barbara Pešak Mikec je pritegnila z lepimi dopisi, plakati in brošurami Pnleg stalnih obiskovalcev je pritegnila tudi naključne mimoidoče in tu riste. Zanimanje za razstavo je bilo tolikšno, da sta avtorici temo razkrili in se lotili temeljitejše obdelave gradiva. Pripravili sta članek za Kroniko in v njem obdelali razvoj cirkusov Ljubljani do prve svetovno vojne, Tako sta nam približali manj znano in redkeje obravnavano temo. iiKtafil SUNEfKEU. OffiOV lil ABC« V«MMNIfn>Oi:»UtMMIUim«IU Okrobra 1998 jc sledila razstava, ki je bila povezana 7 okroglo obletnico nastanka Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Tokrat veliko vizualno lepih doku