tefah 133* Štev. 17 Trbovlje, 28. aprila 1955 Leto Vlil /0 let svobodne graditve socialistične Jugoslavije letošnjem 1. maju si bomo krepko stisnili roke Letošnji 1. maj bomo slavili v polnem zaletu naše desetletne borbe za zgraditev socializma ter za poglobitev in razširitev resnične socialistične demokracije, za ustvaritev blaginje vseh naših delovnih ljudi in za splošen napredek naše države. Pa ne samo to: letošnji 1. maj bomo praznovali tudi v znamenju vsesplošne borbe socialistične Jugoslavije za utrditev in ohranitev miru v svetu. Prvi maj bomo obhajali letos v znamenju krepitve borbene enotnosti naših narodov, za učvrstitev obrambnih sil naše države, za obrambo svobode in neodvisnosti naše socialistične domovine proti kakršnemu koli pritisku ali vplivu od koder koli. Mi smo socialistična država. Svojo svobodo smo *i priborili s potoki dragocene krvi, zato si bomo znali, če bo treba, to svobodo tudi o čuvati. Ko branimo našo prostost in neodvisnost, se borimo za ohranitev miru v svetu, za razvijanje, sodelovanje in sporazumevanje med narodi in državami, kar je Jugoslavija vedno dokazala, tako s svojim sodelovanjem z Grčijo in Turčijo v enotni Balkanski zvezi, s sporazumom z Italijo glede Trsta, z obiskom maršala Tita v Londonu, Turčiji in Grčiji, Indiji in Burmi, z obiski državnikov Turčije in Etiopije pri nas, z obiski raznih tujih delegacij v naši državi ter naših delegacij zunaj. Najvažnejši pa je bil med vsemi obisk maršala Tita lansko leto v Grčiji in Turčiji, nadalje nedavni obisk našega predsednika v Indiji in Burmi, ki mnogo pomenijo za očuvanje miru v svetu. Tudi sodelovanje Jugoslavije z državami vzhodnega bloka dokazujejo miroljubno politiko in pravilno pot naše socialistične države. Sodelovanje med narodi in državami je stvarni prispevek k mednarodni solidarnosti delovnega ljudstva vsega sveta In k resničnemu napredku vsega človeštva. Tov. Tito Je v svojem govoru v zvezni Ijud. skupščini v mesecu marcu letošnjega leta dejal, ko je govoril o mednarodnih odnosih ter o uporabi jedrske energije: »Prepričani smo, da je edina P°t, kj zagotavlja napredek človeštva, uporaba jedrske energij* v mirnodobske industrijske namene, v namene dviganja življenjskega standarda ljudi ter odstranitve bede in zaostalosti, ki so tudi v veliki meri razlog vojnih spopadov. Treba Je uni-člti vsa razpoložljiva jedrska orožja ter njihov material upo-r®*>lt| v energetske namene, za “'»Tinj,, ljudi.« Tudi v tem plemenitem cilju ho zrcalilo sodelovanje med naMxl! in državami, da bo člo-človeku človek ln ne volk. Prvi maj, dan delovnega Ijud-"tva vsega sveta m je prvič Praznoval leta 1690. Leto* praz-nulemn 1. maj že 65. leto. Pet-'nšestdeset let je 1. maj praznik, k| j* vzpodbujal vse napredne ljudi sveta k dosledni borbi za uničenje krivičnega kapitalističnega družbenega reda. Letošnji 1. maj ima za našo državo še toliko večji pomen, saj praznujemo letos hkrati 10-letnioo naše osvoboditve. Deset let svobodne graditve naše države, deset let ljudske oblasti, deset let lastnega upravljanja naše države, ki se je izkristaliziralo v delavskem in družbenem upravljanju naših gospodarskih podjetij ter deset let postopne izgradnje naše ljudske oblasti, ki je dobila prvo osnovo v časih narodnoosvobodilne borbe v narodnoosvobodilnih odborih pa vse do današnje ureditve države. Iz malih upravnih enot smo v teku let prišli po izkušnjah v delu do velikih upravnih enot bodečih okrajnih skupnosti in velikih občin-komun. Ta razvoj oblasti pri- haja do izraza tudi v bodoči skupnosti okraja Trbovlje in drugod, širom po naši domovini. V združevanju dosedanjih okrajev v večje upravne enote se združujeta tudi okraja Trbovlje in Krško v enotno upravno celoto. Ta gospodarsko, in d., geografsko, politično in kulturno zaokrožena celota bo prišla tem bolj do izraza in pomena še s tem, da se bodo naši industrijski kraji še bolj tesno približati naši vasi in naša vas Industrijskim centrom. Tako bo prišla še do večje veljave tista enotnost naših delovnih ljudi, ki so že leta 1941 zbrali pod zastavo Osvobodilne fronte na čelu z ZK in ki so nenehno vztrajali v narodnoosvobodilni vojni in v teku 10-letne graditve velike socialistične države Jugoslavije, čuvarja miru tn splošnega napredka v svetu. Krepko si bomo stisnili roke vsi delovni ljudje okraja Trbovlje ln Krško ob letošnjem 1. maju. S skupnimi napori in prizadevanjem bomo najlepše proslavili letošnji 1, maj. Letošnji 1. maj Je praznik vseh delovnih ljudi sveta, še posebej pa praznik vseh industrijskih delavcev, kmetov In delovne Inteligence, ki vsi skupaj vlagajo svoje moči v to največjo trdnjavo miru v svetu. Se tesneje bomo stopili v vrste za ohranitev miru in se še tesneje združili okrog naše ZKJ in tovariša Tita, ki je poosebljena težnja vseh delovnih ljudi. In v tem poštenem in pravičnem prizadevanju bomo zmagali, ker morata pravica ln poštenost zmagati. Naj živi 1. maj — praznik delovnih ljudi vsega sveta! Prvi mai v krajih Ssoit. Posavja Velik telovadni nastop v Sevnici V soboto zvečer bodo imeli Sevničani redko priložnost, vi- Prvi maj — mednarodni Pra- lete na St Vid, Stojdrago, v mo odpočili in se naužili priznale dela, bomo letos prazno- Čateške Toplice, ki so že začele rodnih lepot, vali prav slovesno predvsem s sezono, na Lisco in v razne tudi zato, ker začenjamo z njim kraje bodoče brežiške občine. V obsežne proslave 10. obletnice Dobovi pripravljajo od 1. do 8. osvoboditve. Socialistična zveza maja v počastitev 10-letnice delovnih ljudi vabi prebi- osvoboditve obširen kulturni valce vseh naših mest, trgov in program. Uprizorili bodo dve vasi, da množično sode ujejo pri igri, koncerte godb na pihala iz deti na svojem odru najboljše, tem veličastnem slavju in da Kapel in Loč in odličnega do- vrhunske telovadce Slovenije in počastimo DAN DELA tako mačeta orkestra Tudi fiz’eul- Vojvodine, ki bodo s pestrim kot ga doslej še nismo. turniki bodo nastopali. Za zaUju- sporedom in tekmovanjem po- ček bodo velike gasilske vaje z častili 10-letnico osvoboditve. PflVnrka V Krskpm ljudskim rajanjem. Na Bizelj- Tekmovanja se bodo začela ob skem bodo razstave s pestrimi 18. uri, ob 20. uri pa bo slav-V soboto, 30. aprila, se bodo sporedi, v idiličnih Cerkljah ob nostna akademija. V Sevnici delovni ljudje Krškega zbrali Krki pa bodo organizirali ta- pripravljajo nadalje dva kpn-pri Hočevarjevem spomeniku v bor> za katerega vlada že zdaj certa in vrsto prireditev, ki jih veliko zanimanje. Dovolj bo bodo nadaljevali vse do Dneva izletov in prireditev, da si bo- zmage — 15. maja. Borbene pozdrave In Cesnike vsem volivcem okrala Trbovlje pošilja ob delavskem prazniku l. matu in le. oblet, osvoboditve OKRAJNI LJUDSKI ODBOR TRBOVLJE, OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KRŠKO, OKRAJNI KOMITE ZKS TRBOVLJE, OKRAJNI ODBOR SZDL TRBOVLJE, OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV TRBOVLJE, OKRAJNI KOMITE LMS TRBOVLJE, OKRAJNI ODBOR ZDRUŽENJA REZERVNIH OFICIRJEV TRBOVLJE. Not živi l. mol praznih delovnih ljudi vsega sveta?_________________ Praznik sevniških in zasavskih tabornikov Krškem, od koder bodo ob 19. uri zvečer krenili v povorki z gasilsko godbo na čelu skozi mesto na Videm Tu se bodo zbrali pred tovarno celuloze in časopisnega papirja Videmčani in okoličani, nakar se bo začelo veliko prvomajsko slavje s svečanim govorom in kulturnim sporedom, kj ga pripravljajo člani Svobode., Kresovi na Starem gradu Libni, Trški gori in na Kremenu bodo oznanjali daleč tja na Krško polje, da praznujemo Praznik dela. Nasled- Nedelja, 24. aprila. Lep spo- odpri predsednik SZDL mesta nji dnevi so posvečeni izletom mladanski dan se je obetal, ko Trbovlje, tov. Slavko BORST-na Lisco, na oskrbovano kočo na so od vseh strani — iz Zagorja, NAR. Predsednik je pozdravil Polomu na Gorjancih kamor bo Hrastnika, Trbovelj in drugod goste te slavnosti, med njimi priredilo PD Kostanjevica več prihajali od blizu in daleč naši sekretarja ZKS Trbovlje, tov. izletov, na Kozjansko in dru- rudarji, žene, mladina in ostati Viktorja KOVAČA, podpredsed-gam v naše lepe kraje na. Cebinovo k proslavi. Mestni nika OLO Trbovlje, tov. Vik- komite ZKS Trbovlje in Mestni torja BURKELJCA ter ostale odbor SZDL Trbovlje sta v predstavnike oblasti in množič- 1. maja dopoldne ob il. urt bodo člani sevniške taborniške Družine treh smrek odprli na fiz-kulturnem stadionu za Jugotani-nom dvodnevni propagandni tabor, na katerem bodo sodelovali tudi ostali zasavski taborniki iz Na zgodovinskem kraju nnse revolucije na Cebinovem veličastna proslava 1937. Govor tovariša Pqvšeta je zbrana množica večkrat pretrgala z vzkliki Partiji in Titu. Po tem govoru je sledil kulturni spored, pri katerem so sodelovali mešani pevski zbor »Svobode H« iz Trbovelj, reet- Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. Okoli dvajset šotorov bo gostom in obiskovalcem pokazalo, kakšen /e tabor in življenje mlad ne v prirodi. Popoldne si bodo taborniki ogledali tooarno tanina in sevniško žago, zvečer ob 19.30 pa bodo spustili z jambora državno zastavo. Ob 20. uri se bo začel ob tabornem ognju slavnostni del z razvitjem prapora, ki mu botruje predsednik OLO Krško Tone Zupančič, nato pa bo do približno 23. ure ob ognju taborniška zabava. 2. maja dopoldne bodo predstavniki Rodu temnega hrasta is Hrastnika, Rodu črnega diamanta iz Trbovelj, taborniki iz Zagorja in Družina treh smrek iz Sevnice ustanovili Taborniški svet Zo negative, ki bi prišli za razMavo v poštev Fotoklubu Krško najkasneje do 6. maja t. i. NIKDAR v C Prva konferenca Ljudske mladine ni pouka o gnojilih in gnojenju. O tem govori dopis iz Dmovega, v katerem me pozivajo, da naj v »Posavskem tedniku« pašem o umetnih gnojilih Najprej nekaj o apneno-amo- jenje z dušikom četo škodljivo, posebno z gnojnico. Dušik si namreč dete je naberejo same s pomočjo bakterij, ki žive na koreninah v lepem sožitju z de- bi RASTLINE. KI POTREBUJEJO SREDNJE KOLIČINE HRANIL so žitarice (brez koruze). Te potrebujejo samo eno tretjino hra- mjevem ^otitruLvedli. Tem navadno tudi L gn,o- v^stih koti^ti^kcrt1 žito k^k’ » jbno 8 hlevskim gnojem. Potre- v glavnem uiporEtoljamo od bujejo P3 100 (oves) do 250 k8 fosfatnih za detelje počasi de-imimtL ^ rvratti^m (ozimna žlto) dušičnatih, 250 do lujoča gnojila, kot je Tomaže- 300 N fosfatnih in pribl. 100 do va žlindra ali pa kostna mo- slovenskim imenom) je izklju-č- 150 kg kalijevih umetnih gnojil ka. Od n« dusičnato gnojilo, ki adi pa pribl. 500 do 600 kg me- imamo v prometu S’*ro_f 20 OQst- du-šll« m še pribl, šanih umetnih gnojil Od du- jevo ^ 30 odst. apna. To dušdčnato gno- gtčnatth gnojil uporabljamo jilo deluje hitro zato ga upo- apneno amonijev soliter »porabljamo ob setvi ali pa celo v miad^ apneni dušik pa ob setvi, začetku rasti ob okapanju rast- Tomaževo žlindro trosimo jese-ldn. Jemljemo ga torej v iste nl> superfosfat in kalijevo sol namene kot svoj čas čilski so- pg polovico v jeseni polovico liter, to je takrat, kzdar hoče- epamiadi. Zgrešeno bi' bilo uporno os abelim rastlinam hitro rahljati samo dušičnata gnojila________________ _. , pomagati ali pa če je za troše- brez dodatka fosfora in kalija, vemo, da prav vsem zemljam nje počasi delujočih umetnih Ce so žita v dobri rasti, se lahko manjka dušik, pa tudi na fos- za področje bodeče občine kadeče V soboto, 16. t. m. se je zbralo v dvorani hotela »Jadran« v Radečah preko sto članov Ljud- teljami. Pač pa je ^treba detelje mladine s področja dosedanjih občin Radeče, Loka pri Zi- ka. Od kalijevih gnojil pa tako samo kali- PREISKAVO ZEMLJE opravlja po nizki ceni Okrajna danem mostu, Dole pri Litiji in Podkum, da izvolijo novo vodstvo LM za bodočo komuno Radeče. Konference so se udeležil: tudi sekretar OK LMS Trbovlje-Krško, tov. Lado Levec, član OK ZK Trbovlje, tov. Anton Kukoviča, predsednik mestne ček, kjer bj se zbirala, poslušala radio, igrala šah in druge družabne igre, brala knj.ge, imela debatne večere itd Posebno revolucionarno so postavili zahtevo po mladinski sobi mladinci Iz Radeč. Ta zahteva mladine je vsekakor upravičena, vendar sledi iz poteka diskusije in iz samih referatov, da vodstvom naših mladinskih organizacij ni še povsem jasna vsebina njihovega dela. O tem vprašanju sta na konferenci kon- zadružma zveza Krško. Ker pa naše zemlje še ne bodo mogle biti kmalu v celoti preiskane, se lahko držimo doslej veljavnih in danih normativov, ker občine Radeče, tov. Ferči Miler struktivno diskutirala predsed- gnojil že prepozno. Polni uspeh opusti gnojenje z dušikom, nik- toru so naše zemlje žeto revne. ne s fosforom in ka- pa s tem gnojilom (kakor tudi z dar pa vsakim drugim dušičnatim ujem umetnim gnojilom) dosežemo le ______ takrat, kadar ima rastlina zra- c) RASTLINE, KI POTRE-ven dušika še na razpolago do- BUJEJO MALO GNOJIL, volj fosfora in kalija. Fosfor je ^ detelje. Tem damo samo ob v super fo s f a t u, ki deluje hitro, ggtvi največ 50 kg apnenega ati pa v_ Tomaževi žlindn, ki dušika po ha. Pozneje je gno- deluje počasi. Kalij je v kalijevi soli, ki deluje hitro. Kar zadeva potrebo po gnojilih, delimo rastline v tri skupine: Le kaiijia imajo glinaste težje zemlje. Peščene zemlje, kot n- pr. Krško podje, pa tudi kalija nimajo in je na peščenih zemljah treba gnojiti .prav z vsemi gnojili. • Tit DcbrSek, kmetijski referent OLO Krško V ZALOGU POMAGAJO VSI a) RASTLINE, KI POTREBUJEJO VELIKO HRANIL Sem spada vinska trta, sadno PRI NAPELJAVI VAŠKEGA VODOVODA srjsfcs sCTSrsssisrs: s sla-bo) uku gnojimo s nwnwuu ze"1n razmahnile Na 16 « vije, jvouvvr luucuujounj vouvci de- ljem kopljejo t-rd teren, samo ni^e m sadno drevje, karpa j j ^ ^ posebno Jani v krškem da bi čimprej debili vodo. Tudi slabo) tudi gnojimo s hlevskim Na i6 cement so že dobili. Dostavili pa na smo jim ga do gosti he Pipan va- pod Zabukiovjem, od tam pa ga krajevne vodo- bodo s skromno vprego speljali vode, napajališča, perišča in po strmi in slabi poti v vas. - v pod. Z denarjem sta pomagala Dejali pa so, da se tudi ostalih čistih hram. potrebuje posamez- OLO Krško m davni odbor del ne bodo ustrašiti. Polni so na rastlina. Up s >v joč 5^ Rdečega križa, ljudje pa z vož- prave zavesti, da delajo za skup-gnoj norme msonjami in pomožno delovno silo. nost in za boljšo bodočnost svo-kot dodatek k h.evskemu gn ju, ietos imamo prav lepe na- je vasice. Franc Pegam če srednje dobro _ gnojimo, je ^ ^ ureditev mars*katerega in ravnatelj radeške nižje gimnazije, tov. Viktor Pergar, nadalje zastopniki delovnega kolektiva Papirnice v Radečah ter VPD. Iz referata na konferenci smo povzeli, da je Ljudska mladina na radeškem sektorju napravila v svojem delu korak naprej. Število članov LM se je povečalo, vendar je ena tretjina mladine še izven svoje matične organizacije ter bo treba še precej dela za vključitev te mladine v LMS. Organizacija LM v Radečah šteje 215 članov in članic, po nepopolnih podatkih Pa je na tem področju okrog 600 mladincev in mladink. Štiri sto petdeset mladincev in mladink deluje v raznih organizacijah in društvih, od katerih je ,50 članov LMS. — Lansko leso bili prav uspešni kmečki v Vrhovem, ki jih podpirala CK LMS in republiška Zadružna zveza v nik mestne občine Radeče ter tov. Kukoviča iz Trbovelj. Predsednik radeške mestne občine je med drugim dejal, da ima mladina v Radečah na razpolago zelo prostorno dvorano in sicer v TVD »Partizanu«, prj katerem se je število sodelujoče mladine znatno povečalo, prostore ima nadalje v Domu »Svobode«, v Zidanem mostu in v Papirnici — skratka: v vseh društvih, kjer deluje mladina, je dovolj prostora za zbiranje mladine. Poudaril je pa, da potrebuje mladina svoje posebne prostore, v katerih se bo shajala in reševala svoja vprašanja in naloge. Tov. Kukoviča se je v svojih izvajanjih na široko dotaknil raznih mladinskih problemov in nalog, med katerimi je posebno važno, da ima mladina stalno pred očmi geslo: Čuvaj pridobitve naše osvoboditve! — Govornik je omenil nadalje, da bo Ljubljani. Mladina v Vrhovem imela mladinska organizacija na S25 STVSSSC «• '-M** tedniku« tudi navedel, koliko je pridno pomagala graditi svoj Dom kulture, ki ga bodo slovesno odprli — kakor poroča- upravljanje, ki pozna delovni proces svojega podjetja in njegove probleme. Dolžnost mladinske organizacije je, da usposablja mladince za te naloge. Tu niso prvenstvene važnost organizacijske oblike, pač pa samo delo. Nakazano nalogo n. pr. prav lahko opravi klub mladih proizvajalcev s svojim odborom, ki bo mladino seznanjal s problemi podjetja, tarifno politiko, sklepi DS in UO, ki bo skrbel nadalje za zdravstveno zaščito mladine, za strokovno usposabljanje mladine itd Važno za oceno dela mladinske organizacije je, kako je znala mladno mobilizirati za izvršitev njenih nalog in dolžnosti, med katerimi je posebne važnosti dvg strokovnega znanja in splošne izobrazbe, kajti le s strokovnim znanjem in splošno Izobrazbo oborožena mladina bo resnično kos nalogam ki jo čakajo v bodočnosti. — Tud: kmečka mladina ima možnosti, da se izobražuje in dviga tudi v strokovnem pogledu. Delo v mladinskih organizacijah na vas: naj se nadaljuje tudi v poletnih mesecih. To delo se lahko razvija v raznih krožkih, v katerih bo mladina praktično izpopolnjevala svoje znanje, tako n. pr. morajo mladinci skurno obdelovati določeno parcelo, k; jim jo bo dala na razpolago kmetijska zadruga, delajo lahko nadalje v sadiarckem krožku in podobno, vzporedno pa «,e utegreio porrovo-o svojih tekočih nalgah, riti področto bodoče radeške komune različni socialni sestav in sicer delavsko, kmečko in štu- ™o na drugem mestu — 1. ma- dentsko mladino. Vsaka ima pre- je ti 1. V vseh osnovnih organizacijah mladine se postavila vprašanje mladinskih sob ali pa vsaj souporaba istih, v katerih bi tj svoji matični orgamzaeiii svoje posebne naloge in dolžnosti. Če govorimo n. pr. o delavski mladini, potem bo dober član LM tisti mladinec, ki se uči in mladina lahko imela svoj koti- se zanima za delavsko samo- treba največ do 1501Lg clušična- v(xjnjaka ^ studenca. Nekaj fi-fosfatmh m 200 kg nafičnlh je tudi M leto tih, 300 kg kalijevih gnojil. Če pa s hlev- 1955 že zagotov jenih, potrebu- skim gnojem sploh ne gnojimo, še'gradbenega strokov- je pa treba tem rastlinam dati teh delih 500 d° 700 kg dušičnatih to prav je geveda voat)boo važno da toliko fosfatnih m kalijevih prebivalci taklh k^jev sami kar ' ha n ji' 15' tto 20 ke na sodelujejo to pomagajo. 1^ Zgodi se, da takrat, ko je naj- ** 80 nai6'jemlje zelo rev več poljskega dela, -ni k asana-ao gornje koicme umetnih noben€lBa v E© boIj bomo oživljali kad et e narodnoosvobodilne borbe političnih dogodkih itd. V naših organizacijah se ne smemo držati topih oblik dela Delo. ki ga mladina napravi v okv'ru svoje organizacije, ie prečesto-krat mnogo preozko. IVTedina na1 svojo dejavnost razširi v razna naša društva in organizacije. v katerih naj formira svoie posebne mladinske odbere. LM nai Z mladino, kf ie včlanjena v teh društvih in organizacijah obravnava tekoče politične in druge probleme, išče v niih nove oblike dela. priteguie v društva neorganizirane mladince in mladinke itd itd. ne, «*»u, če . = V TržUu so lepo proslavili svoj III. občinski praznik ne gnojimo, nujno potrebne za moramo opravljatl ^ teko-navedene rastline. čem načrtu, pa seveda ne mo- Kadar pa gnojimo tem rastli- rejo zastati to je zato potrebno, nam s hlevskim gnojem, kar da se z ljudmi dobro pomenimo je običaj, je pa dodatek umet- 0 tem sodelovanju, ndh gnoill malenkosten. Če n. pr. Lep primer sodelovanja nam Po starih partizanskih krajih, po sledovih naših borcev, ki so preganjali okupatorja to obračunavali z domačimi izdajalci, smo pretekli četrtek našli pot v prijazno Tržišče, ki je po novi upravni razdelitvi vključeno na Cemšeniku ati pri Beltincih kaže mala vasica Zalog v občini tudi v okraj Trbovlje. Tržišče uporabljajo tako velike količi- Blanca. Vasico je obiskal tudi ne hranil, kjer je zemlja boljša predsednik OLO Krško tov. Tone kot pri nas, smemo brez potni- Zupančič, katerega so ljudje elekov uporabljati podane nor- toplo pozdraviti. Takoj so mu mati ve. pokazali, da so na lastno pobudo Splošno gradbeno podjetje »B t T 0 N« CELJE s svojimi gradbišči v revirjih čestita vsem dehvnim ljudem k praz. niku 1. maju! je praznovalo v dneh od 17. do 21. aprila svoj tretji občinski praznik v spornim na množičen odhod v partizane leta 1942. Za občinski praznik so v Tržišču tudi letos postavili mlaje, okrasili svoje hiše ter se res lepo pripravili na to slavje, kjer so se še posebno izkazali Mal-kovčani. 2ie v nedeljo, 17. aprila so pričeli s praznovanjem. Igralci KUD »Stane Rozman« v Tržišču so priredili prejšnjo nedeljo v šoli igro »Sveti plamen«. Drug! dan, 18. aprila so tečajnice RK v Tržišču uprizorile na čast občinskega praznika igro »Prisegami«, v torek pa so spet je bila na M alkov cu pred spomenikom padlih borcev slovesna komemoracija, nato pa so vsi udeleženci odšli h gledališki predstavi. Na- predvečer praznika so po vaseh občine Tržišče prižgali kresove ter priredili domače rajanje. Tudi v vasi Tel-če so že v nedeljo 17. t. m. imeli večjo slovesnost v počastitev občinskega praznika; v organizacijo Ljudske mladine so sprejeli nove člane, nato pa je sledila igra »Oh tj mostovi«. Na glavni dan proslave občinskega praznika v Tržišču so se slovesnosti udeležili tudj gostje iz okraja Krškega to okraja Krško to Trbovlje, med njimi predsednik OLO Krško tovariš Tone Zupančič, sekretar SZDL okraja Trbovlje tov. Janez Jesenšek, podpredsednik OLO Trbovlje tov. Viktor Bur-keljc in še drugi. Ob 8 uri zjutraj je bila na postaji Tržišče slovesna komemoracija pred spo- so pripravili v šoli Tržišče pionirji ter mladinci to mladinke iz Telč, pionirji iz šole in nižje gimnazije v Tržišču ter mla-d.nci iz vasi Gabrijele. Lep spominski govor, Id ga je imel predsednik občine tov. Rafael Tiso, je napravil na navzoče, ki so se zbrali v šoli, velik vtis. nastopili v šoli v Tržišču mla- minsko ploščo talcev-železničar- dind iz vasi Gabrijele z Igro »Ženina Je iskala«. Prav tako lepo je bilo pa predvečer občinskega praznika na Malkovcu, kjer so mladinci kar pod kozolcem pri Murnu prirediti gledališko predstavo. Prikazati so tri enodejanke s prav dobrim uspehom. Pred pričetkom Igre jev. Takoj zatem je bila v Tržišču slavnostna seja Ljudskega odbora v Trž šču, na kateri je govoril predsednik LO Tržišče tov. Rafael Tiso, rudar. Na Seji sta spregovorila še predsednik OLO Krško tn podpredsednik OLO Trbovlje. Pisano ln bogato akademijo Pisan spored v katerem so sledile pevske točke, recitacije, solo nastop s harmoniko, proste vaje z venčki to obroči ter še vrsta ostalih točk, je bil pripravljen s tolikšno ljubeznijo, da ga bomo ohranili v najlepšem spominu. Dokler bomo imeli takšno mladino, ki bo zmožna pod takimi pogoji, kot so v Tržišču, Telčah in okolici, pripraviti tako lep kulturni program. se nam ne bo treba bati za bodočnost. — Akademijo, ki jo je pripravilo z mladino tamkajšnje učiteljstvo, moramo najtopleje pohvaliti ter vsem izreči priznanje — najlopše priznanje pa jim bomo dali takrat, ko bomo skušali uresničiti željo domačinov, da pridejo do svojega Prosvetnega doma, ki je tamkaj nujno potreben. Po uspeli akademiji je sledila v Malkovcu gasilska vaja. nato pa ljudsko rajanje Tudi študentska mladina ima v LM svoje naloge, je opozoril tov. Kukoviča Večje obzorje, ki ga pridobiva v šoli, more koristno prenašati med člane LM skratka: vsak član LM ima v večji ali manjši meri svoje specifične pogoje, s katerimi more pozitivno vplivati na uspeh mladinske organizacije, ne glede na področje, kjer živi to dela. Naloga vodstva LM v radeški komuni bo. da bo znala mladino pravilno zaposliti m ji nuditi možnosti, da se vzgaja v okviru svoje organizacije v vredne člane naše social-stične skunnosti. Terenske organizacije LM naj na svojih sestankih usmerjajo delavnost svoje mladine, jo seznanjajo z dogodki doma in po svetu itd. Prikladne oblike dela zg vsako posamezno področje bodo pripomogle, da bodo uspeh: LM prihodnje leto vse večli ln boljši. Ob zaključku konference so izvolili nov občinski komite LM ter sprejeli sklepe za Izboljšanje to izpopolnitev dela Ljudske mladine na področju bodoče radeške komune. A. K. V Tržišču so svoj tretji občinski praznik lepo proslavili —■ praznovali ga bodo še dalje, kajti naša dolžnost je, da čuvamo tradicije naše osvobodilne borbe. -ar. iiiGiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Obnavljajmo vinograde! V krškem okraju je vinogradništvo ena Izmed najbolj zastopanih panog kmetijstva, hkrati pa tudi panoga, za katero bo treba v prihodnjem desetletju — poleg sadjarstva vložiti največ truda, če jo bomo hoteli izboljšati. Povečini so vinogradi stari in izčrpani, zato jih bo treba obnoviti. Naši kmetje take stare vinograde sicer še obdelujejo, ker jim je vino nekaka življenjska potreba, a če bd računali vse strcš/ke in delo (tudi svoje) bi iz računa videti, dd ee obdelrva takih vinogradov ne izplača več in da imajo čisto izgubo. Veliko vinogradnikov za to izgubo ve in so tudi že začeti obnavljati, a žal samo po nekaj arov to še to po starem načinu. Da bi omogočili obnovo na malo večjih površtorh, da bomo sadili samo prvovrsten materiali in da bomo bbnav jali po novih načelih, je OLO odobril regre; na cepi'en ke. V jeseni je bilo po kmetijskih zadrugah razpisano, naj vinogradniki preko zadrug prljavTo na Okrajno zadružno zvezo, kar mislijo obnavljati. Stnokovnjaki-ualuibenci kmetijske pospeševalne službe pri OZZ so sj po prijavah ogledali za obnovo namenjene parcele. Z -vinogradni-kam-lastnikom 90 potem na terenu določili, katero sorto bo sadil, na kakšni podli: gi, kako bodo usmerjene vrste in kakšne bedo razdalje. Skoraj v vseh primerih so vinogradniki hvaležno sprejemali navodila in nasvete. Zanimanje za sodoben nov način naprave vinogradov je vse večje. 4) Zaradi več j in razdalj to prečno na strmino speljanih vrst je omogočeno zeleno gnojenje to e tem zelo zmanjšamo Izpiranje zemlje, kar Je velike važnoetL Vinograde obnavljamo enkrat za 40 let in moramo res dobro premisliti, kaj in kako bomo sadili Pri prvi obnovi, ko je trtna uš uničila vinograde, je nastal problem, kako bi sploh še obdržali vinsko trto, To 90 rešili 9 cepljenjem. Na cenejšo obdelavo takrat niso misliti, ker je bilo dosti ljudi na kmetih. Sedaj, pri drugi obnovi, pa je nujno, da napravimo vinograde, kjer bo obdelava vprežna ati strojna. Z njo bomo nadomestili ljudsko delovno silo, ki nam je primanjkuje. Taka obdelava je mnogo cenejša, z njo bomo znižali tudi proizvodne stroške To se posebno poudarja seda', ko stojimo pred nekrito vinsko k i-zo. Vino se težko proda. Sosednje republike nudijo velike ko- ličine vina po nižjih cenah V Franclji imajo zalogo dve etne-ga pridelka. Dosti škode pa dela našim vinogradnikom tudi Izdelava umetnih vin. Pri obnovi Imajo ored očmi naslednja načela: 1) Vinsko trto sadimo v prvovrstne 46 to vzgajamo ob žici. 2) Sadimo kvalitetne sorte. Dobro sortno vino se bo vedno lahko ln dobro prodalo. Precej težko ee je odločiti za smer to razdaljo vrst. Pri parceli do 15 stopinj nagiba vrste še lahko speljemo prečno na strmino brez kakšnih teras Pri 15—20 stopinjah je potrebno pred sajenjem narediti male teraslce ati pa terase, da se pozneje pri oranju med vrstami ne bi trte zasipavale. Pri nagibu 20—25 stopinj padca pa Je bo je, da ao vrste speljane po strmini ker bi na terase odpadlo preveč zemlje. Tu pa moramo že zaradi odnašanja zemlje sejati čimveč rastlin za zeleno gnojenje Obdelava se pri tej strmini lahko vrši na vltlo ali na škripec Na parcelah s preko 25 stopim padca pa se vinske trte zaradi otežkočene obdelave ln prevelikega odnašanja zemlje, hranilnih snovi in težke oskrbe ne izplača več saditi. pridelka. S poskusi smo ugotovili, da je pridelek večji že z ozirom na to. da je tak nasad manj podvržen peronosport in drugim boleznim Tu so listi bolj izpostavljeni soncu Vedeti moramo da potrebuje trta v zemlji in nnd zemlto mnogo več življenjskega prostora, kot ga ima v dosedanjih vinogradih. Trte se pri večjih razdaljah bolje razrastejo 'n nam tako les eno trte da pridelek dveh ati treh trt. če jo bomo primemo razpeljali ob žični opori, ki se naj uporablja v bodoče. Pomoč vinogradrrkom, ki so za napredek 3) Vrste naj bodo speljane tak-, in v takih razdal'ah. da bo možn,. vprežna al| strojna obdelava. Razdalje trt so po novem načinu sajenja večje. O tem ... 10-gi razmišljajo češ da pride mani trt do aru to bo z;, to manj Vinogradnikom ki se bodo držali navodil strokovnjakov, so bile za to spom ad že razdeljene nakaznice za cepljenke. To spomlad je bilo iz sklada za pospeševanje kmetijstva OLO izdano 750.000 din za regres na cepljenke To je pomoč 50 vinogradnikom skupno ,za 15 ha. Predvidenih je še 500 000 din za regres na žico Regres na žico bi predvidoma dobili oni vinogradniki, ki so pred nekaj leti obnovili večje površine po no- vih načelih in je sedaj treba tem trtam napraviti žilno oporo. Za jesen je predvidenih nadaljnjih 1.000.000 din za regres na cepljenke. Ta regres bodo koristili vinogradniki, ki bodo pravočasno prijavili, kar mis U» obnavljati. Prednost bodo imeli oni, ki bodo obnavljali večje površine in na najboljših, ne prestrmih kvalitetnih legah seveda po novem sodobnem načinu ebnove. Regres na cepljenke in žico tc za dvig nršega vinogradništva velikega pomena in bo imel same dobre posledice. Tako se bo začelo z obnovo v širšem razmahu in sc bo izvajala načrtno-Saiene bodo samo kvalitetne sorte to najbo jši trsni material, kar bo ugodno vplivrlo kvaliteto to plasiranje naših vin Onemogočena bn pr da)a ln sajenje manjvrednih cePj ljenk. ki jih proizvajajo zakotni trsničarji, ker bodo naj bol "-sc cepljenke cenejše. Zaprt bo tudi -nakup ncprilngo'enih cepljenk neodgovarjajočih sort j* drugih rcinubltk, zaradi kate-u' imajo, naši vinogradniki sam0 izgubo ln nepot-^bno delo K-v-irv' Ko*** OZZ ZZ Krško Deset let svobodne graditve S EN O VO - rudnik pod Bofiorjem Kopitarna v letih svobode V juniju leta 1945 se je po dolgem času spet zavrtelo kolesje v sevnišk: Kopitarni. Maloštevilni stari delavci so vlagali vse svoje sile za čimvečjo storilnost. Stari režim ni dal možnost: iz-učitve domačinom, zafo je bita tovarna ob osvoboditvi brez vsakega kvaliticiranega kopitarja. Danes jih je v tovarni že 125, ki imajo priznano kvalifikacijo. Po osvoboditvi se je rudnik Senovo lotil v prvi vrsti sanacije jame, ki je med vojno silno trpela spričo brezobzirnega izkoriščanja premogovega sloja. Nato je podjetje zgradilo novo separacijo namesto požgane. Zatem pa se je lotilo najvažnejšega vprašanja — graditve novih stanovanj za rudarje. Na hribu sredi Senovega je zrasla nova delavska kolonija z lepimi, prostornimi in sončnimi stanovanji. Stanovanjske hiše pa se grade tudi na drugih mestih. S pomočjo podjetja so zgradili tudi novo kino poslopje, nov občinski dom, v gradnji pa je še gasilski dom. Velik napredek pomeni tudi elektrifikacija železnic, tako na primer od ustja rova Ravne do glavnega jaška, od jame do separacije in od tod do nakladali-šča na žel. postaji Brestanica. Skupaj je bilo elektrificiranih pribl. 8500 m pri čemer je treba poudariti, da je obe troley-Ioko-motivi za zunanji prevoz premoga do železniške postaje izdelal v celoti domači delavniški kolektiv. Trenutno je v gradnji, in to v dokončni fazi, velika in modema mehanična delavnica rudnika. Senovski rudarji so v letih po osvoboditvi dosegli velike uspehe. Prvi so prejeli zvezno prehodno zastavo za rudarstvo, dvakrat pa so izredno zadovoljivo uspeli tudi v republiškem tekmovanju. Proizvodnja podjetja od osvoboditve pa do zaključka preteklega leta (1954) se je gibala takole: Leta 1945 1946 1947 1948 1949 1950 1951 1953 1953 1954 . 150.800 ton . 206.900 „ . 214.900 „ . 196.000 „ . 245.300 „ . 271.480 „ . 275.800 „ . 286.140 „ . 270.000 „ . 275.000 „ V teku desetletne svobodne izgradnje naše socialistične države je Cementarna v Trbovljah, ki proizvaja svoj svetovno-znani Portland cement, dala za široko potrošnjo ter za vse industrijske in ostale graditve v Jugoslaviji in tudj za tujino 1,100.000 ton cementa. Tovarna pa je nujno potrebna obnove in rekonstrukcije, s kater0 bo svojo proizvodnjo povečala sko-ro za 100 */». Iz majhnega podjetja za izdelavo gradbenega materiala »Izo-lit« v Radečah se je v teku 10-letne graditve naše svobodne Jugoslavije to podjetje razvilo v veliko »Industrijo gradbenega materiala«, ki posluje v Zidanem mostu in Radečah. Velik uspeh je to podjetje doseglo v zadnjem letu, ko je zgradilo moderno sušilnico za svoje plošče »Izolit«. Do tega časa je bilo podjetje v izdelavi teh plošč odvisno od vremenskih prilik, novozgrajena sušilnica pa posuši v 24 urah dnevno proizvodnjo plošč. S tem je podjetje mnogo pridobilo na času in s tem znižanje proizvodnih stroškov. Lep gospodarski uspeh »Tesarja" Mizarska industrija »Tesar« v Šmartnem pri Litiji sevi po svojih kvalitetnih izdelkih in konkurenčnih cenah po vsej državi. V zadnjem času je kolektiv tega podjetja opremil novo veliko trgovsko hišo »UZOR« v Novem Sadu. Montažna dela je vodil član kolektiva »Tesarja« fov Žužek »UZOR« v Novem Sadu je večnadstropna trgovska hiša. kjer dobiš vse, kui ti poželi srce. Dnevni izkupiček se giblje okrog 6 milijonov dinarjev. Iz Slovenije ima v tej veliki trgovski hiši svoj oddelek tudi tvrdka »Melodija«, tovarna glasbil iz Mengeša, ki je s svojimi proizvodi med vodilnimi industrijami ne samo v našem okraju, temveč že v vsej državi. »Tesarju« in »Melodiji« čestitamo k uspehu v Novem Sadu' Proizvodnja se je o letih svobode širila iz leta v leto. Takrat 151 zaposlenih nt več zmoglo povečanih zahtev trga zato jin je danes že 188. Tovarna je osvojila več vrst novih izdelkov, predvsem nove vrste pregibnih kopit. V arhiv modelov je bilo vloženih na novo 3340 modelov in je sedanja tekoča številko že nad 54.000. Podjetje je v teh letih uvedlo tud; proizvodnjo lesene pete in celo vrsto galanterti-skih izdelkov, a katerimi dosega znatno večje izkoriščanje lesa. Tovarna st je s smotrntm de. lom utrla pot na jugoslovanski trg, zadnje čase pa se $ kvalitetnimi proizvodi vedno bolj uveljavlja tudi na inozemskem tržišču. Okupacija je popolnoma prekinila stike z državami Amerike, bližnjega in daljnega Vzho da, sedaj pa se iz teh predelat vedno pogosteje javljajo povpraševanja po naših izdelkih. Tud severne dežele Evrope zelo cenijo naše izdelke, predvsem iz belega gabra. Domače tržišče zadovoljujemo skoraj p celoti, le kapacitete za lesene pete so premajhne in ne moremo n kdar zadovoljiti kupcev tako, kot bi želeli. Ovira za razširitev so zastarele sušilne naprave za les. Reklamacij za izdelke je vsako leto manj, kar govori v prid požrtvovalnemu kolektivu, ki se bori z neštetimi težavami. Verjetno bo kolektiv še do Dneva republike lahko proslavil svojo največjo zmago teh 70 let — tik pred zaključkom ie namreč gradnja modernega obrata za lesene pete, lesove za škornje in galanterijske izdelke V tem objektu so tudj sodobni sanitarni prostor: za potrebe celotnega kolektiva, ki so nujno potrebni, saj'jih sedaj skoraj m ali po so v zelo slabem stanju. Za zaključna dela manjka le še nekaj dodatnega kredita potem pa se bo stanje popravilo tudi v starem obratu, saj se bo s premestitvijo strojev lahko proces organiziral bolj smotrno, kot so nam ga zapustili kapitalisti. Mg. NEDELJSKE ŽELEZNIŠKE POVRATNE VOZOVNICE ZA 1. MAJ Za državni praznik I. maj veljajo za vožnjo po železnici nedeljske povratne vozovnice. Za odhodno potovanje veljajo od sobote, 30. aprila, od 12. ure do torka do 24. ure. Za povratno vožnjo pa veljajo vozovnice od nedelje, 1. maja od polnoči do Električna energija je danes potrebna vsepovsod, v industriji, kmetijstvu in v gospodinjstvu — skratka: brez elektrike ni sodobnega življenja. Elektrarna v Trbovljah, ki je kalorična, je dala v 10-letni svobodni graditvi naše domovine milijone kWh električne energije. — Pred kratkim so v tej elektrarni skončali eno izmed najtežavnejših in odgovornih del: specialni strokovni kader je dvignil 300 ton težko streho nad kotlovnico v elektrarni za 8.5 m, da bodo v njej lahko montirali nov, velik kotel, s čigar vgraditvijo bo zagotovljena naši industriji dostj večja množina električne energije. »Zlatarstvo« v Trbovljah še ne obstoja deset let kot samostojno podjetje, marveč komaj 1 leto, vendar je že napravilo pomemben napredek. Pred dobrim letom, ko se je podjetje osamosvojilo, je začelo delati komaj s 7 ljudmi, danes jih zaposluje že 16. V enoletnem delu in razvoju je podjetje poravnalo vse svoje denarne obveznosti, nastale z ustanovitvijo podjetja, ter dalo skupnosti že lep čisti dobiček. Samo v letošnjem letu v štirih mesecih je imelo »Zlatarstvo« že preko 4 milijone dinarjev denarnega prometa. Podjetje izdeluje izdelke iz zlata in srebra za odjemalce širom po Jugoslaviji, njegov glavni odjemalec pa je veleblagovnica »NAMA«. V podjetju je zanimivo, da se vsi izdelki izdelujejo ročno. »Zlatarstvo« je že poskrbelo za svoj strokovni kader in bo svoj obrat še razširilo. T~~g/a aupa.i so me mlademu M/M preddelavcu, da mi ruz-M/M kaže vso tovarno. So ,a£ velikodušno nekoga žrtvovali! od proizvodnje, pravzaprav od proizvodnega sestanka, ki se je vršil. Morda zato * nisem bila zadovoljna z direktorjem, ker je vedno pogledoval na uro. Jaz pa sem priča-* kovala prijeten m domač razgovor — material za reportažo. Upam, da je bil vsaj mojemu spremljevalcu sprehod po tovorni prijetnejši od sestanka (pa brez zamere!). In kaj bj zdaj? Oh, da, na ogled po gradbišču in tovarni! S koto bi bila pozabla, da je bil nad vhodom v tovarno napis: Tovarna celuloze in roto-papirja. Tovarna celuloze im nova, je ze star obrat. Zgodovinskih podatkov ne vem. O njej le mi-m°grcde. Sicer pa ne podcenjujoče, saj brez nje ni papirja, je tako tanek in lahek v Primeri s tanki in letali, a vendar ne malo važen. Kam bi pač Pisali slavno zgodovino člove-kam šundromane .n va-oda nfl ples, kam spet velike Pogodbe o vojni in miru, o sovraštvu in sreči! '-amisei o gradnji tovarne ro-^"P^Pirja, to je časniškega, v 1 'tem ni bila slaba. Razum-‘Pvo so bili zanjo odločilni * , faktorji, kot na primer obstoječa tovarna celuloze, bližina velikih količin vode — Save! — in osnovnega materiala, slovenskega lesa, ki je zaradi daljših vlaken bolj pripraven za izdelovanje rotopa-pirja. Neznano ni, da takšne tovarne pri nas nimamo in da se vse hvale in kritike v naših časnikih tiskajo na tujem, uvoženem papirju. Dragocene devize! Osamosvojitev in še izvoz — produkcija nove tovarne 20 tisoč ton, a domače potrebe 15 tisoč ton. Ni slabo, in ena sama tovarna. Zdaj pa je že čas, da kaj več povem. Sicer bom morala začeti od kraja, čeprav vedno mislim le na konec, toda ne članka, samo sprehoda po tovarni. Tam je tisti veliki, skrivnostni stroj za tistih dvajset tisoč toni O njem več, ko pride na vrsto. Tudi mene je moj spremljevalec taiko vodil. Bežen pogled po velikanskem skladišču im vagonih, ki čakajo na izpraznitev že pred čistilnico lesa. Tu je star obrat — kjer se les samo mehansko tisti in seseka na drobne kose za izdelovalni proces — ki čaka le še na povelje za rušenje. Kajti tam zadaj je nova čistilnica lesa, ka ne bo potrebovala delavčevih rok, da bi vsako poleno posebej dvignile in ga vrtele ob stroju ter spet odnašale. Samo tehnik bo potem stal na komandnem mostu! Tu bo tedaj poleg dosedanjega načina suhega, tudi tako imenovanega mokrega čiščenja lesa, kjer lubje s segrevanjem samo odstopi. To je velik mehanizem nekakšnih kanalov in strojev ter transportnih naprav, ki bodo kmalu stopile v akcijo Njegovo delovanje pa večali za on nov Kuhalnik ter prebiralne naprave in pralnico. Njena sedanja kapaciteta namenjena prodaji, to je tovar-papirja, bo ostala neokrnjena in zadostovala bo še za potrebe tovarne rotopapirja. Zdaj pa dalje, k novim obratom — k papirju! $50 mtttou v minuti Obisk v tovarni roto papirja v Vidmu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiun bomo opisal; takrat, ko ee bo po njegovih kanalih že sprehajal les. Bolj nazorno bo. Za sedaj smo le še na gradbišču. In od tod! Ah, da tu poleg je še šest velikih silosov po štiri sto kubičnih metrov za sesekan les, ki že čakajo, da jim napolnijo njihovo strašno praznino. Čeprav me je moj vodič peljal sedaj v obratovalne prostore celuloze in mi razložil ves izdelovalni proces — Iz prejšnjega bo šel sesekan les po velikem transportnem mostu v obrat celuloze, v kuhalnike — bomo opis tehnološkega procesa prihranili za takrat, ko bo tovarna v polnem obratovanju. Tovarno celuloze so tudi po- Za izdelavo rotopapirja Je potrebna lesovina in celuloza v manjši meri. Zunaj že dodajajo samo deset odstotkov celuloze No, pri nas bo za sedaj še nekaj desetin odstotkov, toda nič zato. To je pač začetek. Začetek brez izkušenj. Lesovina je samo mehansko predelan les v tako imenovanem obratu brusilmce To je že popolnoma nov obrat s štirimi brusilci, kj dela že od sredine letošnjega januarja. Za sedaj, ko papirni stroj in ostale naprave še niso dokončane, lesovino v izsušenem stanju proda-dajajo. Drugače bo kar v tekočem stanm tekla po kanalih v papirni obrat Torej prv-j novi obrat, ki že deluje! Delavci so se srečali z novimi modernimi stroj;. »Ali ste poprej kje prakticirali?« sem vprašala delavca. Iti je spretno upravljal strojn. mehanizem »Saj ni tako težko!« mi ie odgovoril. V seb pa se le rusem mogla načuditi vsem ljudem, ki sem jih tu srečala. Njihove zanesljive kretnje roke. ko da že dvajset let stojijo Za istim strojem! Sedaj pa se začne pravljica o tistem velikanu. Saj sem papirni stroj že videla, toda zdaj sem strmela. Naše oko se šele počasi privaja vsem orjakom, ki so jih žuljave roke izdelale v svoji bitki z zaostalostjo Ta, tu pred menoj, nj prv orjak, a kljub temu še strmim, toda ne več začudeno, temveč ponosno, saj pač vsak novi stroj pomeni za nas vse boljše življenje, priborjeno s krvjo in žilavim delom vseh Papirni stroj stoji v dvorani, dolgi 145 In široki 17 metrov. Sam stroj je dolg okrog 80 metrov, samo s 40 valji za sušenje papirja To je kontinuiran proces. od tekoče snov., ki priteče na prve valje, obložene s sesalnimi omarami, pa na stiskalnice in sušilne valje do gladilnega navijalnega stroja. Njegova maksimalna zmogljivost je 350 metrov papirja 4.5 metra širokega v minuti' V 24 urah 100 ton papirja za naše časnike. To je vsa njegova skrivnost! Edino še, če pripomnim, da je to eden izmed najmodernejših, če ne sploh najmodernejši stroj v Evropi, kakor so Nemci sami izjavili. Ti so ga namreč izdelali, le najnovejšs patenti so biti še kupljeni v Ameriki. Proizvodnja tega stroja bo pomenila za nas še en trdnejši korak po naši zemlji Monterji, nekaj tujcev, hite še z zadnjim: deli. Stroj sam že stoji pripravljen, le okrog njega še ni vse skončano. Se je vse skupaj veliko gradbišče, kjer se vsem nekam mudi, da jih čas ne bi prehitel. Cimprej bi pač vsi želel: zagledati sivkasto gmoto, lq ji pravimo papir. Tedaj bi se spet oddahnili. Morda bi se to lahko kmalu zgodilo da ni vmes neki škrat, ki nagaja. A ta škrat so naše tovarne, ki svojih dobavnih obljub niso izpolnile. Tudi električnega kabla ne morejo dobiti — brez njega pa noče elektrika sama v stroje Sef nove gradnje si beli glavo, kako bj rešil situacijo. Po metrih išče kabel skupaj po vsej državi. In ko bo med zelenjem spomladi na gradilišču za brenčala sirena, da je delo skončano., bomo v zapiskih naše zgodovine po desetih letih, odkar je utihniti zadnji mitraljez, zapisali: v Jugoslaviji je začela delati prva tovarna rotopapirja! -bs- uleviodunum - ruševine antičnega mesta Malo več obzirnosti! Znamenitosti Drnovega in okolice 2e sto let prihajajo tu na dan mnogoštevilne in raznovrstne najdbe, za katere lahko trdimo, da so skoraj vse, razen majhnih izjem, rimske: žare sarkofagi, nagrobne kapele, novci, arhitektonski elementi iz klesanega granita, nagrobni spomeniki. votivne are, keramične posode, fibule itd Če bi izvršili terensko rekonstrukcijo, oslanja-joč se na dosedanje najdbe, bi dobili približno tako sliko: Na obeh straneh ceste od Velike vasi do Drnovega so bili rimski grobovi vseh takrat mo-gečih načinov pokopavanja Prav tako tudi ob poti, ki vodi iz Drnovega v Gorico. Pri treh izmed štirih vaških vodnjakov v Drnovem je korito podloženo z izborno obdelanimi granitnimi kosi: podstavki za steber, kapitel od pilastra itd. Prostor na vzhodni strani Drnovega, med cestama, ki vodita v Cerklje in Brege, imenujejo vaščani »na grobljah«. Ni treba imeti posebno vešče oko, da opazimo, da je prostor, velik pribl, dva hektara, kraj rimskih ruševin, ki jih je prerasla ruša. Ni menda hiše v Drnovem, v kateri ne bi bil del zidov zgrajen iz obdelanih kamnov, ki so Vse območje med „malO cesto”, tam, kjer ta Neviodunuma kot strnjenega me-zapusti v ostrem ovinku Veliko vas, preko Drno- KTLdi vega do vasi Skopice na Krškem polju, in med bivaicev, več dosti siovani «> avto cesto od kilometrov 22 do 14, je v arheolo- S ški strokovni literaturi označeno kot .arheološki je sprejela vase zadnje ostanke •• antiki izživ.jemh domačinov. teren*. Če bi še živel Urbanč, pripoveduje osemdesetletni Zorič, bi vam lahko še več povedal. Kopal je s Pečnikom »na gmajni«, Loparju in drugje. V Bregah so odkopali okoli 50 skeletnih grobov. To mesto je bi'o takrat tako veliko, da je segalo od Velike TEfi OVilc LATI,'-1IVIRO IVR.DIC MVN PR.OC/ TRAI/ Napisni kamen iz okolice Drnovega, ki govori o njegovih mu-/licipolnih pravicah bili izkopani »na grobljah«. Dovolj je, da stopiš v katerokoli dvorišče vzhodnega dela vasi, pa že mrvi hip ormiš. da so stebri kozolcev podloženi s kamnitimi kvadri, hišni pragovi so iz granitnih plošč, opečni tlak v kuhinjah je iz rimskih opek itd. Na dvorišču hiše št. 64 je sijajno obdelan granitni kvader v izmeri 74X74X170 cm ki preseneča s svojo mogočnostjo Gospodar ga je pred leti izkopal v »jami« in pravi, da jih je tam še precej, veliko pa da so jih razstrelili ... Kaj pripoveduje osemdesetletni Zorič... Včasih je tod tekla Sava. pred davnimi tisočletji, ali pa vsaj eden izmed njenih rokavov in iz njene zapuščene struge še gledajo tu pa tam obdelani veliki kamni. Vse kaže. da je bilo tu rečno pristanišče Nehote se človeku pojavi predstava razkošnega rimskega mesta čigar bogastvo poudarja vodovod dolg približno 9 km, ki je dovajal prebivalcem vodo iz vasi Izvir pod Gorjanci. Glava, izklesana Iz marmorja (Drnovo) vasi do Skopic. Turnški grad, pravi Zorič, je zgrajen iz gradbenega materiala drnovskih ruševin. »Kancel« v leskovški župni cerkvi so izkopali tukaj. Vse sicer ne bo držalo, točno pa je, da so rimske ruševine dajale gradivo tudi za naše modeme stavbe. Sodeč po prej odkritih napisnih kamnih in po letos izkopanem kapitlu v Vihrah kaže da lahko tudj tukai pričakujemo nič manj pomembne najdbe kot v Drnovem Nismo pa prvi, Id se ukvarjamo s temi vprašanji. Že Valvasor in Schonleben sta pisala o tu najdenih napisnih kamnih. Sledi vrsta imen in letnic: Lin-hardt 1788, Breckerfeld 1789, Katančič 1797. Costa 1846 Freier 1851, Knabel 1853, ing Lein-muller 1853—1863 in končno Mommsen 1873. Po sledovih Keltov in Rimljanov Po Tabuli peutengeriani in napisnih kamnih so Drnovo opredelili kot Neviodunum Munid-pium FLavium Latobicorum Podoba, ki so nam jo ustvarili v prejšnjih dveh stoletjih o Nevio-dunumu, se v tem stoletju ni niti malo spremenila Dopolnil jo je samo Baduin Saria z Izkopom rimskega vodovoda Izvir —Drnovo. V Tabuli peutengeriani stoji, da je Neviodunum 46 mp (rimskih milj) vzhodno od Emone in 58 mp zahodno od Slede. To se približno ujema z našim že označenim arheološkim terenom. To kažejo tudi napisni kamni iz Mv.eric in drugi iz Podloga. Razen izkopavanj ing. Leln-mullerja smo večji del najdb dobili iz rok divjih starinokopov, kot n. pr. Pečnika, Urbanča in drugih. S tem. da smo dobili predmete, pa smo zvedel, le delček resnice. Popolne slike si o Neviodunumu ne bomo mogli nikdar ustvariti, kajti Pečnik nam je to onemogočil s tem da je uničil stotine arheoloških objektov, v katerih je pobral samo tisto, kar se je dalo pretopiti v goldinarje. Do danes odkriti spomeniški material, ncvci in ostale najdbe pa nam dajejo sliko, da je Neviodunum obstajal že pred prihodom Rimljanov. Naziv mesta Novio ali Neviodunum je keltski in pomeni novo mesto. Drugi element je Latobicum oz. Latobijci, to je keltsko p'eme, ki je v glavnem naseljevalo teren med Savo in Krko. Pod Rimljani je spadal Neviodunum upravno pod Pannonio superior. V času Plavijcev je dobil rang municipdja in je uvrščen v »tribus quirine«. V začetku 3. stoletja je dobil Neviodunum svojo postajo beneficija-rijev oz. orožnikov. Kraj je počastil z obiskom tudi Hadrijan. Septimije Sever in Mark Aurel. Naša dva najstarejša arheologa. Rutar in Preme rstein, domnevata, da so Neviodunum obiskali na svojem bojnem pohodu tudi Markomani leta 166. — Ni tz- Neviodunum je nehal obstajati Ruševin Neviodunuma Slovenci niso obnavljali Prerasla jih je ruša In trnje zraven pa so ei zgradili novo naselbino Trnovo — današnje Drnovo. Svojemu velikemu razmahu v eno izmed najbogatejših mest civilnega značaja v Sloveniji se mora Neviodunum zahvaliti dvema elementoma: prvič, da je bil že v predrlmski dobi plemensko središče. in drugič, da se J« nahajal na gavrvt prometni žili v tem delu rimskega imperija kot prvo ravninsko mesto na1 zahodne jšega dela Pannomie superior. Različna razglabljanja c preteklosti in vlogi tega starodavnega mesta postavljajo pred nas nova vprašanja, ki zahtevajo redno arheološko izkopavanje Neviodunuma, tako da bi končno le lahko izpopolnili že tako veličastno podobo antičnega Neviodunuma, Gradnja avto ceste, ki bo ogromnega gospodarskega pomena za S’ovenijo, ni nič mani pomembna za arheologijo Za nas pomeni ogromen poizkusni jarek skoz; zemljišče, ki je eno najbogatejših arheoloških nahajališč Ce so dosedanje gradnje po Dolenjski (Dolenjska železnica, cesta itd.) samo uničevale arheološke terene, jih sedanja gradnja avto ceste zaradi izrednega razumevanja vodstva te gradnje čuva in pomaga odkrivati. Vinko Sribar Četrtek, sprejemni dan v čakalnici očesne ambulante na Vidmu. Čakalnica in prostor pred njo sta nabito polna iak /očih. Vsem je brati z obrazov skrb. če bodo prišli v nekaj pičlih popoldanskih urah, kolikor traja ordi-rHranje, na vrsto. Vrata v ordinacljski prostor komaj zadržujejo naval l/ud: in kar čudne je, da se pod pritiskom ne vdajo Vsakokrat ko se odpro, zavalovi človeška reko še huje in popolnoma zajezi odstop tistim, ki so že opravili Podobni premagancem po hudi b'tki »i solznih oči z velikim trudom pri* bore izstop. Ko gredo ure ordinacije h kraju, se stanje še poslabša Posebno »olakarjem« sije strah \z oči. Hudo je vračat■ se z nočnim vlakom, posebno onim ki niso doma ob železniški postaji. Starejša tovarišica tik pred vrati fča-kala je od zgodnjih dopoldanskih ur) ne more zarod bolehnosti več zdržati in se z muko vrne v ozadje Trikratni poziv druge tovarišice naj se odmaknejo od vrat vsaj toliko, da bo lahko vstopila — že davno bi bila morala biti na vrstil — naleti na gluha ušesa. Najbolj nedisciplinirani »o pn vratih mlajši ljudje zlasti moški. Vse obsodbe vredno je tudi. kako *• nekateri prav tako mlciši-z izmišljenimi vzrok izbojujejo vstop Se najbolj disctpl nirani so orti, k: se f m najbolj mudi. V ozadju trepetaje čakajo in pre mišljujejo če še ujamejo vlak da ne zamude večerne službe. Končno se zvrstijo tudi h in stvar je v redu. Ljudje, malo pameti in razuma ter vsai trohico sočutja do bližnjega/ Po vsem svetu velja pravdo da je treba imett do mater z malimi otroki do starčkov in bolnikov vsaj malo uvidevnosti. V četrtek. 21 aprila, je ni bilo prj večin čakajočih niti za las. Prav nasprotno! Se umetno s o ustvarjali gnečo tudi potem, ko se je število čakajočih zmanjšalo. Z nekaj dobre volje in tovariškega čuta bi bilo vse opravi'eno. Vodstvu ambulante pa pripo-ročam, na/ na kak način (morda z razdeljevanjem štev lk malo pred začetkom ordlrnranja) napravi čakanje znosnejše, zlasti pa naj z izklicevanjem imen naročenih strank prepreči zlorabo tistim, ki s povsod iščejo nedovoljenih prednosti. S. Z. Več ljubezni otrokom padlih borcev Zveza borcev o Krškem je sklenila posvetit: več pozornosti in ljubezni otrokom podlih bor cev. Poleg tega da »o se posamezni član obvezali, da bodo skrbeh vsak za enega otroka, ima organizacija v načrtu še dmge zelo plemenite načrte Tako je sklenila, da bo obiskala vse otroke k živijo v občini, tn jih primerno obdarila. To pri-ložnos' bodo člen• izkoristili tudi za to, da se bodo pozanimali, o kakšn h socialnih pogojih živijo ti otroci Zveza borcev namerava sklicati sestanek vseh staršev padlih borcev Na tem sestanku se bodo s starši pogovarjali o njihovih otrokth ki so žrtvovati svoja ž vi jen ja za našo svobodo Naj* nujnejše bodo tudt obdarili, vse pa pogostili. Na predvečer dneva, ko so bili ustreljeni prvi krški rodoljubi, bo organizacija Zveze borcev organizirala žalno komemoracijo na pokopališču o Krškem. Drugi dan bo množičen obisk spomenika v Dobravi, kjer so bil‘ ustreljeni bratje Kaplanovi. Preskarjevi in drugi, -na UP SEVNICA in n egov! načrti Hišna ura iz Drnovega ključeno, da so Neviodunum zavzeli tudi Rugijci pod Valpisom leta 435, katere so nato obkolili Rimljani v samem Nevioduntimu in jdh prisilili k pogajanjem Prstan v obliki dvojne kače. najden v Drnovem, je treba pripisovati Rugijcem. Skoraj z zanesljivostjo lahko tudi trdimo, da so šli skozi Neviodunum tudi Huni pod Atilo leta 454 na svojem pohodu v Italijo. , Po letu 582, ko so Avari in Slovani zavzeli Si rini um je kmalu ali pa že kar hkrati padel tudi Neviodunum. Po prihodu Slovanov Kapitel, najden letos v Vihrah Ko so se selili v teh Slovani končno na-krajih, ni ostalo od Leta 1946 se je začelo veliko popravilo bivše Hoškove parne žage v Sevnici. Po obnovi je bila žaga sposobna za prede avo iglavcev, zlasti pa tudi za žaganje bukovega in hrastovega lesa Se danes ima obrat navzlic zastarelim strojem najboljši strokovni kader za predelavo listavcev Noč in dan so pele žage v povojnih letih obnavljanja in začetka planske Izgradnje Na leto Je sevniška žaga predela a do 30.000 m* hlodovine ali 15 do 18.000 kubikov rezanega lesa Iglavcev ln listavcev Po letu 1950 se Je prozvod-nja ustalila na razrez 10 tiso-čev m* hlodovine listavcev Proizvodnjo je bilo treoa prilagoditi prirastu v gozdovih Modernizacijo obrata pa so v teh letih zanemari l; podjetje je bilo žrtev stalnih reorganizac! * ln sprememb saj je neštetokrat menjalo lastnika ozir upravni organ tn šele od 24 7 1953 dalje je samostojno lesno industrijsko podjetje Od tedaj dalje pa se je v podjetju marsikaj spremenilo- Upravni odbor in delavski svet sta začela skrbeti da bo hlodovina kar najpametneje predelana. Lani je podjetje vložilo precej lastnih sredstev za adaptacijo pos opij in nakup strojev za boljše izkoriščanje surovin Opremilo je sodobno delavnico za izdelavo embalaže, zabojev in sodov za tanin Zaposlilo je s tem 22 novln moči, predvsem žensk. Uporablja v glavnem jelove kratice kj so prej neizkoriščene ležale po skladiščih za embalažne sode pa bukove in hrastove doge. izdelane Iz drv-cepanic V načrtu ima tudj izdeavo lesne galanterije. za katero bi uporabili predvsem zlasti vse doslej neizkori- ščene bukove odpadke in ostanke desk. Naraslo je število delavcev — • od 58 v letu 1953 na 114 v letu 1955, bruto proizvodnja pa je o-d lani na letos večj,a za 90*/e. Se vedno pa niso izčrpane vse možnosti za razširitev proizvodnje in za boljše izkoriščanje lesa. S pomočjo skupnosti bi podjetje lahko bilo še bolj donosno. S. S. Senovo zo prve ma sl e dni Letošr la prvomajska proslava na Senovgm bo verjetno ena Izmed najuspešnejših po osvoboditvi tako po svojj množičnosti kot po pestrem programu, ki se obeta. Sindikalna podružnica rudarjev je s pomočjo ostalih organizacij predvsem SZDL in Svobode, že 'zvršila potrebne priprave, tako da bo letošnji delavski praznik res dostojno praznovan. Na večer pred prostovo bo na Senovem svečana akademija v čast praznik? delovnih ljudi. Tu bodo sodelovali s kulturnim programom pevci ln godbeniki domače Svobode. Senovčanom se bodo predstavili z istim sporedom. kot so nastopali na nedavnem festivalu v Velenju. 1 maja se bo z budnico v ranih urah pričelo praznično raz- položenje Senovčanov. V dopoldanskih urah bo domača godba na pihala priredila v Senovem promenadni koncert, popoldne pa bo velika prvomajska manifestacija na prijetnem griču Iznad rudarske kolonije. Tu se bo zbralo staro in mlado, da se ob veselih zvokih in v pesmi razvedri ter v doorem razpoloženju praznuje letošnje prvomajsko slavje. Prvomajska manifestacija bo po svoji množičnosti presegla vse dosedanje, kar bo dalo še poseben poudarek okviru letošnjih nroslav desete obletnice osvoboditve. Ostala praznična dneva bodo Senovčani porabili za izlete v bližnjo in daljno okolico ter ee odpočili in pripravili za nove proizvodne uspehe Lojze Avsenak : Kje so Tri dni je še manjkalo do prvega maja, v rudarski koloniji pa je vrelo, kakor da je prav zadnji čas postaviti mlaj. Vse naokrog so ležale smrečice, bfš-ljan in prvo zelenje, ki so ga dekleta spletala v kite. Prvi maj naj bi se tisto leto praznoval s takšnim noudarkom kakor doslej še nobeden. Začetkom le-ta se je bila prekucnila vlada, za njo pa je prišla druga, ki Je z neusmiljeno trdoto zgrabila prav delavstvo. In prav temu navkljub naj bi prvj maj pokazal ves odpor proti pritisku, ki je tlačil vsak dan v novi, hujši obliki. Prejšnji večer so se bil j sestali možje — zaupniki in pretresli še zadnje, kar je bilo potrebno, da b; bil njihov praznik čim lepši. Vse je bilo že v teku, čudno se le zdelo vsakomer le to, da oblast ni storila še ničesar da bi jim bila "zavrla praznovanje. »Vsakdo naj stori svojo dolžnost«, je naročal nrvl zaman‘k Ivan Robnik, star, preizkušen ljudje ? borec, ko so se razhajali v topel pomladni večer. »Tako apo-roč te ljudem, sami pa jim dajte dober vzgled.« Naslednjega jutra pa je Robnika zaustavil občinski sluga, ko je pravkar stopil Iz stanovanja. »Tole,« mu je ponudil zaprto pismo. »Od občinskega komisarja za vas osebno.« Robnik je strgal ovoj. Pogled mu je hlastno hitel po vrsticah. Kq je končal, je prebledel: »Tako torej?« je zabrundal vase tn jezno pogledal za selom kj je naglo odhajal. Se enkrat je pogledal pisanje, kakor bi mu ne mogel prav verjeti. Toda bila je resnica. »Prvi maj,« Je tam pisalo »ne bo letos praznovalo samo delavstvo. temveč prebiva.Mvo nasploh Prepovedute se tovešanje kakršnihkoli zastav razen državnih. Zato ste osebno odgovorni vi.« »Lopovi I« mu je za grčalo v Se je strmel v odlok. »Dan pred prvim majem ob treh popoldne se morajo zbrati vsi rudarji k slovesni postavitvi mlaja. Sodelovati morajo predstavniki uradov. Sole itd. Na dan prvega maja budnica, ob devetih pa glavna proslava. Popoldne splošno ljudsko veselje.« »Se policijske ure niso pozabili, prekleto. In ie enkrat, kajpak: Za točno izvajanje tega odloka ste odgovorni vi.« Ta »vi« ga je navdal z neprikrito togoto. »Prav, jaz odgovarjam,« je vskipel »Toda če je to res, potem bom ravnal po svoje!« Odlok občinskega komisarja Je Robnik prečital na sestanku zaupnikov, ki ga je znova sklical drugi dan. »Kaj menite?« je vprašal napeto, ko je videl, da vsi zapovrstjo mrčijo čela. »Škandal!« je zagrmel Drnovšek, ki je bil najbolj nagle Jeze. »Pa kakšen!« je priložil Dimc »O Mozn smo izhod m raj drago stalo Komaj smo ju —=„ i —‘------vorili- da smo to storili za- „«„ in huu V=«tv —v — 1^.-1 »J ,au, »varnosti« Sicer bi bila znamenitos nemoteno — proslavljali svoj kmalu cela komanda za nami praznik, Zandarjem je tudi to Običajno smo na predvečer prišlo na uho. in — menda je pri Sv Ani nad Smarjen. zaku-bilo leta 1938 — je na tak ve- rili tudi kres. nekdo je privleči er stal med vrati s še enim kel harmoniko in marsikatero pomočnikom žandar Sirkovič. smo takrat zapeli Zal večini »A, vi ste komunisti je li?t — takih kresov nismo dočakali je vprašal. Med nami se je na- konca, ker so bilj prej zelenci 20. aprtia 1955 je o brežiški spomenice 1941 Martin Bajc- jel neki šaljive«, in dejal: za nami 1 maja zjutraj se je Nekaj veličastnega in velike- meščanskim strankam^ tem bolj nja. ki dajejo letošnjemu pmz- nfTmS ^goS°i df R« Je v praznovanju prvega ** ^°do ba® protidelavske novanju prvega maja posebno t tako več let — skoraj radi »varnosti maja. Veličastnega in pomemb- strank® "Kanja« delavstvu «»- «- —-------n o "ega zato. ker ga praznuje raziti zatiranih v šivi zavesti svete razrednosti. Ziveje kakor kdaj se zavedajo delavci ta dan f*a morajo vsi proletarci v eno "®ino vrsto, ki bo obrnila svoje kopje proti kapitalizmu. Z*to je prvi maj tudi praznik "aše vzajemnosti. Jasno se zavedamo, da bomo le tedaj kaj "ozegll, a ko smo drug za dnv ***»! kakor hitro pa se bo to **odilo, bomo doseg« vse. Kajti 'telo naših rok Je ustvarilo človeško kulturo, delo naših rok bolnici preminil spomeničar izrazit proletarec In prvoborec za delavske pravice tovariš ALOJZ OSOJNIK, bizeljski rojak. Rodil ee Vilni vas: Grega, »Da, da, mi smo .komponisti'.« harmonika spet oglasila pred Slava prvoborcu tovarišu Loj- Resnega odgovora od nas gostilno Cmič v Šmarju na'o zetu OsojnikuI _ sploh ni dobil Po prvem poiz- pa smo se skupno odpravili ali Naj mu bo lahka domača kusnem kozarčku se je tzpraz- na Lisco ali pa na Zajčjo goro zemljaI nil drugi, nato tretji za njim Tam nam je dolga leta govori: je 5. junija na sončnem 1897 o Bizelj- "stvarja življenjske potrebščine; poslov,j, je kot *«to j« samo treba, da se zave- rudar iskal kruh 0 razhcn,h 010 svoje sile, da jo obrnemo N en cilj in tedaj bo ves de-tevski razred praznoval vstajenje. Letošnji prvi maj pa prazna- krajih in se nazadnje ustalil v Zaječaru o Srbiji Kot zaveden Jugoslovan naprednega mišljenja je že Regulacija Sotle in Save Pisali smo že o zborih voliv- vse tri zapisnike zborov iz Do- katastru niso všteti in merijo 28 septembra 1941 vstopil cev na katerih so razpravljali bove, Bizeljskega in Bistrice ob nad 380 ha poplavljenega ozem- o ustanovitvi vodnih skupnosti Sotli. lja) nam kaže kako nujno Je. in marsikdo se vprašuje, zakaj Sava_je v glavnem že reguli- da se regulacija uredi. Obiskali smo na terenu v okolici Rakovca ing Vlada Cu- v Lozničko partizansko četo. Že lem_ „ . . X_eil 29. oktobra je bil v borbi z Nem- U1 lllall aln.uu ^ VVia*>ujC, j- . Baw,V n "fcv w ct ranien V desno roko Čeprav do ustanovnega občnega zbora rana, Z regulacijo Sotle v ob- jTr? H8ti “P’ »o m se invalid, je ves čas vojne prena- še nj prišlo. Obiskali smo ing. rambo štajerske oba.e pa bodo “uejstviti socialno zavarovanje - - ..... - - ... ... 1» T.""* šal naP°re partizanov v različnh Mišiča v Brežicah, Id je !»• zgrajeni še nasipi, saj je s po- braniča tog Zvonka Narok ™ m se imele sueniH razne linicah tn na različnih poloza- jasniL da do srede aprila še ni plavami Gaber-lice in Negota tn ing Zlatka Posariča. ki *«ne postavke za rudarje, rav- ^ jz /et fVOB je izvirala tudi prejel zapisnika iz Bistrice ob ogroženih s Savo vred nad 2200 nam pojasnili da količijo "° «*« hip je vlada razpustila njegOVO bolezen, ki ga je polo- parlament. Težko sl je misliti j v prezgodnji grob. tetij upravičeno zahtevo kakor k socialno zavarovanje. Koliko "o »e delavei trudiU In bojevali *» te važno zahtevo in zdaj Je vse delo zastonj! Zakrivile pa *o to nesramnost v prvi vrsti meščanske stranke, pa tudi vlada Ima težek del krivde zaradi "azpusta na vesti. Ce delavec "etarl In oslabi, izgubi pravico do življenja, kajti nobena po-®tava In nobena uredba mu ne Preskrbi tega, kar potrebuje za življenje. In prav sedaj, ko bi •e Imelo to odpraviti, gre vlada *" razpasti parlament. Zato Čeprav invalid tn težko bolan, se je po vojni zaposlil v Mariboru, zadnji čas pa ga je bolezen priklepala na posteljo ter se je vrnil v domači kraj šele letos Med nami je b val le nekaj mesecev in je bil zato manj poznan Vendar pa je treba poudariti, d se je kot deiavec-rudar, v vojni kot borec in po vojni spet kol predan delavec Izčrpaval za dobrobit nas vseh In /e prav. da ga ohranimo v toplem spom nu. Pokojnega prvoborca Lojzeta Osojnika so pokopali o soboto Sotli, kar ovira delo, saj mora hektarov zemlje od Brežic k vlogi za ustanovitev priložiti sosednje hrvatske meje. Praznujemo letošnji prvi maj v ppoldne o Brežicah Ob odprtem *"atncn1n najhujšega protesta grobu so se od njega poslovili "rot( Blenerthovt vladi in proti edsednik Ljud-kega odbora str,.'rrJk.” -...........rn,rn> K°"ncz teko silno oškodovano. Delav- major Lazo Božič n nosilec Zvonka Narobeta so po projektu ing Moj sinovi ča od Hidro-projekta Zagreb Od 3.5 km do 7,5 kr., je količenje gotovo od 7,5 do 12 km na je bilo gotovo 20 aprila Do 15 maja bodo od prvega sektorja, to je od 3,5 km do 7,5 km gotovi tud; vzdolžni in poprečni profili in bi bilo mogoče že začeti z deli. saj je železniška proga že dokončno zakoličena. o delavstvu in njegovih pravicah tov Juhant ki je padel v NOB Največkrat nas je bilo na takem shodu 15 do 20 Se en običaj se je do:gs leta uveljavljal Na dimnik Jugo-tanina je. medtem ko je nekaj naših motilo vratarja, tov Ivan Škrlj ponesel in priveza) čisto pri vrhu smreko z rdečo zastavo Za tako dele je bi potreben kar cel možak Klini so na zunanji strani dimnika, smreka pa tudi ni bila dosti krajša od 8 metrov Največkrat je potem ta smreka stala na dimniku dokler jo niso osmodile saje ir vročina Ne spomnim se pa da bi jo bil kdaj kdorkoli snel ZaJ so bili tudi izmečki med delavci, ki so se nad takim manifestiranjem delavske zavest; zgražali No taki niso uživa i ugleda med nami Še med okupacijo nismo dali miru Ko so 30 aprila 1941 popoldne postavljali mlaj Nemci, nj bilo med njimi skoraj nobenega domačina Kako se jim je to dopadlo je pač jasno Zvečer pa so organizirali v hotelu Triglav veselico Tam srn« se srečalj z njimi Oni so peli svoje, ml pa kar na .epem na dan s pesmijo »Od Urala do Triglava« Seveda smo lo morali potem kar hitro odktfriti saj se z gestapovci ni bilo dobro šaliti Zagodli smo jim jo pa le Danes proslavljamo naš praznik v največjem veselju, v svobodi Kljub temu je tudi na takratne temne dni lep spomin, čeprav je bilo včasih bolj resno, kot smo mislili. Človek ima še danes zadoščenje, če se spomni, kako so rasle zdrave delavske sile povsod in na vsakem mestu javno izraža e svoje nezadovoljstvo do takratnega režima .Svoje pravice smo si priborili nadaljujemo pa z borbo na drugem polju. M. G. korita morajo 16 do korita. Varo in novo korito Sotle o okolici Rakovca M ZARSKA PRODU iTiVNA ZADRUGA SEV ICA telefon št. 34 USTANOVLJENA LETA 1945 Kjer gre os novega Sotle po starem koritu, os nove struge količiti 40 m izven bodočega č^sar nekateri obsotelski posestniki kljub pojasnjevanju inženirjev nočejo razumeti, čeprav je količenje sredi Sotle nemogoče Res je. da bodo nekateri posestniki izgubili precej svoje zemlje, venela« bodo z melioracijo poplavnega ozemlja št ve-Regulrcija Sotle, ki popiavlja liko več pridobili Izgubljeno na območju Dobove 928 ha zem- zemljo bo treba pozabiti saj gre Ije, na Bizeljskem 309 ha ob v skupno korist ne pa le za po-Bistrici pa 101 ha (če prištejemo sameznika. še cele Jevše ki v skladnem D. V ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZN.KU DELA! KOLEKTIV ZTP »POSAVJE« BO ČASTNO PROSLAVIL DELOVNI PRAZNIK — 1. MAJ Sindikalna podružnica Je ar-ganiz rala široke priprave da ob 10-letnici osvoboditve kar najbolj častno proslavijo delovni praznik 1 maj Sklenili so, da bodo v vseh obrat h m poslovnih prostorih poskrbeli za praznično razpoloženje Primerno bodo vse olepšali in okrasili. Zadnjega aprila bodo imeli v vseh poslovn h enotah proslave in se nato še posamezno udeležili proslav v krajih bivanja Nagradili bodo tudi najbolj zaslužne člane kolektiva. 1. in 2. maja bodo organiziral' izlete in ob tej priložnosti seznanili člane kolektiva o uspehih na posameznih področ-iib gospodarstva, o poteh ta borbah partizanskih brigad ter o znamenitostih naše domo-vne OBVESTILO Na obeh osnovnih šolati v Trbovljah bo vpisovanje otrok za prvi razred od 3 do vključno 7. maja t. I. v pisarni obeh upra-viteljstev šol od 9 do 11 ure dopoldne. — Vpisovali se bodo otroci letnika 1948. — Prinesite s seboj rojstni list otroka! II. osnovna šola Trbovlje Osnovna šola Trbovlje Vode Takole je p Moricu ob poplavah ■ ►vvs-v« , Naenkrat pa je smeh zaostal, ^tesarjev obraz ie potemnel, ^ je uplahnil tudi na obra-dingih *A kje so ljudje?« je z ne-'tern>UarV glasu vprašal občinski .^gled mu je bliskovito pre-‘ »tetih nekaj postav. Tako) VnanrV110 )asno- da *re tU “ vnirT ° l35110. da »re lu kater*^ PriPravljeno stvar Ijen 86 ’e znašel nepriprav- »rdb3e 90 rudarji?« je ponovil Peliit* ‘Takoj v kolonije ta pri-ilh e sem! Ne bomo sc ša-V* Brž!« ternirn Se je “tibala, ljudje nerm^ se Je zazibala, ljudje “m0 spogledati Dve postavi "6 _ _l > i _a. _ 1-li UVQ pUDvav i kSn£m°d n)C ln 8tCkU te^L^laju je nastal napet, mo-Pogipa, ^ . BdSled se je izmikal teisar U dokl®r ni obč nski ko-ves togoten zasikal' *Ni "'Koven zasikal’ toda j«?1 tepec To je narejeno, kaj |e te)1 Spoznali bodo, taoj odlok!« ‘Kaj0*^^ 86 te v»el. ir. ie'« ga je sprejel kornl- - v k nc bo prav, toda kakor di11 111 "»kogar. Dedd, Ih. .80 »e ugreznili v zem- govoril. ^ Je nekam izginilo.« »In godba?« »Saj pravim, nikogar ni... N..« Obrez občinskega komisarja je posinel. pobledell so obrazi pkfog njega »Vse je narejeno,« Je zinil poleg njega orožnik. »E, tu so vmes rdeči!« »A vi niste Izvohati ničesar?« ga Je usekal komisar »Mi pa naj požiramo to sramoto!« je zaklical nekdo vmes Toda nekaj je bilo treba storiti, kajti zdaj se je skušalo odstraniti od mlaja nekaj ljudi, ki so pritisnili zraven iz radovednosti. »Začnimo!« Je zaukazal občin, skl komisar Mahoma pa je spoznal, da ga skoro nima kdo poslušati Kakor hi prosil pomoči, se je ozrl okrog sebe in pričel: »Letos b| imeli prvič praznovati prvi maj združeno, to je vse prebivalstvo naše domovine Toda glejte, kdo se je prv pokazal nasprotnika Prav oni ki so si doslej prvi maj lastili sami S tem s sami pišejo sodbo, sami se izločajo lz vrst nas vseh, Iz skupnosti, ki Jo hoče vsem državljanom naša stranka Sami naj si torej pripišejo posledice, ki jih Izzivajo Ml ne bomo ostali sredi poti. — Dvignite mlaji« Zadrega Je postala še hujša Ni bilo ljudi, ki bi opravil: ta posel. »Kaj vendar čakate?« je vzrojil komisar. Takrat so privoziti mimo z drvmi naložen: vozovi »Hej, počakajtel Poprimite!« Vozniki, kakor bi se rogati njihovi zadregi, so z ropotem voz li dalje. Občinski komisar je zaripnil v obraz, pa na mah spet prebledel. »Kvišku!« je zakričal vee lz sebe. Orožniki, otroci m ženske, vse je poprijelo Mlaj se Je pričel dvigati, dokler ni debelejši konec spolzel v jamo V napeti nestrpnosti so ga zateptali in pričvrstili. Slovesnost Je bila pr: kraju, vsakdo je iskal krajše poti, da bi čimprej izginil z mesta smole. »To mi bodo plačati!« je maščevalno zasikal občinski komisar, ko je buril poti domu- Se isti večer so bili izdani ukazi, da bi se kaj takega ne pripetilo več. Prvi maj..Svitalo se je ta komaj zaznavna svetloba je silila dd vzhoda. Hiše kolonij so se odražale od tal. kakor čmi nedoločeni stvori. Toda njih obri- si so postajati vsak dan ostrejši vstajalo je jutro. Občinskemu komisarju noč m dala počitka. »Kaj je z budnico?« ga je nenadoma razburilo, ko te oao dolino ležal sumljiv mil Sinil je kvišku in b i » hipu pri oknu. Na cesti ni bilo niti enega samega človeka kolonije kakor bi bile zumrle Mrzlo ga je spreletelo. Ali zares niso zalegli ničesar vsi njegovi ukrepi? Cas mu je mineval v napetem pričakovanju N; se mogei več obvladati. Zgrabil le slušalko in telefoniral na upravo rudnika. Vse je živčno m nestrpno Naenkrat pa ga je poklical komandir orožniške postaje Hlastno je zagrabil slušalko Mahoma pa je prebledel spustil slušalko to planil k oknu Osupne. Iz megle. Iy se je razcefrana podila po Jutranjem vetru, se je z dimnika električne centraie pokazala rdeča zastava. »Hudiči!« je vzrojil v divjem besu. planil ven ta se znašel na cesti. Sele tedaj je zagledal na cesti nekaj ljudi k' so se ozirati na dimnik in se skrivnostno muzali. »Kdo Je to storil?« je kriknil in se brez pomisleka pognal mednje »Dol, pri priči mora doli Slišite? Ce ne « Gruča se je v hipu raztepla sam je ostal na cesti Po četrti pa prjhajata dva orožnika »Tak tako stražite?« ju je nadrl pn priči »Vso noč sva patrulirala.« »Tja gor pogiejtai Takoj mora stran, strani« Toda n ge bilo ki bi zlezel vrh dimnika in snel zastavo Kakor bi nagajal sam zlomek se je ponosno pozibavala v rahli iutranjl sapi Vtem je prišel čas prvomajske proslave »A kje so rudarji?« je zastokal občinski komisar ta se obupano ozri po vsej tej revščini Pn mlaju je stalo nekaj ljudi ki jim je bil prej ta večer posebej zabičal trije orožniki ln nekaj zijal In na dim-n ku rdeča zastava Zdelo se mu je. kakor da se mu pod noeam« udiralo tla kakor da se bo zdaj zdaj joogreznil kamorkoli Toda še le po tihem upal. da se bo zgodilo nekaj kar bo pretrgalo to strašno tesnobo ta neznosni občutek popolnega poraza In zgodilo se je Po cesti je oridrvela gruča otrok ta hrupno orinašala vest kj 1e udarle med zborovalce, kakor strela z jasnega. »Tale ve, kje so rudarji,« se «;zklikali otroci m pri tem kazali na dečka ki le bil pravkar prišel Iz hribov »Veste kje? Na jasi pod Bohorjem Ooo. in godba je gori in .« Mlada usta niso utegnila povedat. vsega Kakor leden poliv je pljusknila novica med ljudi okoi mlaja Občinskemu komisarju je zamrznila beseda oči so se mu zalesketale v mašče--vatnem ognju »Čakaj! Le čakaj! To si ml umesil ti. ti .!« N, izgovoril imena človeka, ki mu je veljal njegov srd toda vsakdo je moral uganit., kam meri Na jasi pod Bohorjem pa sc praznovali rudarji prvi maj v vsem njegovem veličastnem pomenu Bolj ko nas hočejo všibiti k tlom,« se je razvnemal Robnik »bolj se nam ravnajo hrbti 1 maj si last jo zase Toda prvi maj je praznik naše zavesti, je praznik naših žuljev Ti žulji pa bodo nekoč obrodili sadove nam ker naša ie bodočnost « K0 je tako govor i so Robniku gorele oči v silnem zanosu njegove besede so padale v srce rudariem in se družile v ne-omejno vero. da bo slejko-prej postale velika resnica. Iz malega raste veliko Kolektiv rudnika v Globokem ob 1. maju P »POSAVJE« BREŽICE V dnevih, ko se delovno ljudstvo pripravlja na 1 maj, pričakuje delovni kolektiv rudnika Globoko delavski praznik z novimi zmagami. Marec in april 1955 bodo ohra" nile statistike v podjetju v trajnem spominu saj so rudarji dosegli v teh dveh mesecih takšno proizvodnjo, kakor v celem letu 19531 Čeprav je nagajal v marcu sneg in so osnovna proizvodna sredstva v podjetju še vedno zelo pomanjkljiva, to ni moglo zadrževati napredka. V marcu so glo-boški rudarji nakopali 2000 ton ognjestalne gline in lignita, lani v tem mesecu pa le 600 ton. Še boljši je biil april, ko so nakopali 2400 ton gline in lignita, lani Sevanje proizvodnje. Velike zaloge rudnega bogastva in številne brzojavke odjemalcev, ki zahtevajo glino in lignit enotnost kolektiva, delovna disciplina in želja po razvoju tega do včeraj malega kolektiva so močan porok da utira kolektiv skupno t svojo upravo in sindikatom pravo gospodarsko pot Iz malega raste veliko — je danes geslo globoškega rudarja. Mladi delavci se pripravljajo za vedno večjo storilnost, od katere je odvisna blaginja in življenjska raven. Naglemu razvoju podjetja pa niso sledile investicije, ki naj bi zagotovile boljšo proizvodnjo JUGO TANIN SEVNICA v oktobru 1947 je stekla obnovljena tovarna. Proizvodnja 1947 - 169 Ft Proizvodnja 1954 - 1.852 Ft Rudarska družina narašča tn želi da bi ji skupnost poklonila več pažnje in pomoči, čeprav ve, da so letos taka sredstva zelo skrčena zaradi velikih potreb skupnosti' Rudarski kolektiv ruši s svojimi uspehi stare odnose, ki so po vojni bali še precej močnj v kolektivu Izboljšuje svojo strokovnost odklanja napake in strmi za še boljšimi uspehi. Vsi zaposleni so člani sindikata rudarjev in želijo tudi v političnem in kulturnem preyzgajanju doseči še boljše uspehe, ki se temu malemu kolektivu obetajo. Vsem delovnim ljudem, kmetom in vsem našim ostalim državljanom želimo veliko uspehov in napredka ob letošnjem prazniku 1. majal S r e č no I I. M. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1952, da bi odkupovalo kmetijske pridelke in oskrbovalo kmetijstvo s stroji, umetnimi gnojili in podobnim. Iz malega podjetja se jp razvilo v močan obrat, ki se uspešno uveljavlja tudi že na zunanjem trgu. Promet se je leta 1953 dvignil v primerjavi z letom 1952 na 141 odstotkov in lani kar na 251°/«. Nad 80 odstotkov vse dejavnosti in prometa odpade pri »Posavju« na izvoz. Polovica izvoza iz Spodnjega Posavja odpade na »Posavje«,i ki se čedalje močneje uveljavlja tudi pri predelavi in dodelavi blaga. V Sevnici je podjetje adaptiralo neuporabne zgradbe in postavilo v njih sodoben snšilni obrat, ki je že v prvem letu bogato poplačal vložene investicije. Lepi uspehi so bili doseženi zlasti 'pri sušenju borovnic, orehovih jederc, hrena in sadja. Na Impoljci so adaptirali hlev za 120 glav živine. Tu zbirajo in pripravljajo živino za izvoz, kakor narekujejo potrebe zunanjega trga. V Bostanju pripravljajo začasne bazene za vodne živali, razširili so manipulacijske prostore v bazi jajc v Brežicah in podobno. Tako so s skromnimi sredstvi zgradili in opremili pomembne obrate za dodelavo in predelavo blaga podeželske proizvodnje s čimer dosegajo znatno višjo vrednost pri prodaji, kar je odločujoče zlasti na zunanjih tržiščih Podjetje Se ukvarja s prometom živine, jajc, gob zdravilnih zelišč, zbira in prodaja polže, vodne živali, sadje zelenjavo. pa je znašala proizvodnja v aprilu le 640 ton. Napram letu 1954 se je proizvodnja v prvem četrtletju dvignila za 10 odstotkov Najlepši uspeh podjetja pa je v tem, da je kolektiv v teh mesecih dosegel svojo najvišjo proizvodnjo v zadnjih dvajsetih letih in tudi najvišje število zaposlenih. Leta 1952 je delalo tu 28 delavcev, danes pa jih je že 120. Na ta način so zaposlili skoraj vso odvisno delovno silo s področja Globokega jn Pisec, tako da že nastaja vprašanje, odkod bodo dobili nove delavce, ker kaže razvoj podjetje stalno zvi- lažje delo in znosnejše delovne pogoje Kolektiv nima prepotrebnih prostorov, da bi se delavci hrjbe in doline na delo, ali pa da hribe indoljne na delo, aili pa da bi se umili kadar pridejo umazani iz jame. Uprava nima svojih prostorov, nima stanovanj za tehnične sodelavce, slaba so sredstva za tehnološki proces m tudi avtopark ne zadostuje več. In vendarle kolektiv zvišuje proizvodnjo, krepi delovno disciplino in hoče naprej. Nujna pomoč kj je kolektivu potrebna s strani OLO Krško, naj bi se potrdila, da skupnost zaupa rudarjem v Globokem. Elektrarno Brestanica Z mnogim: težavami se je v povojnih letih moral boriti kolektiv brestaniške elektrarne, da je bilo podjetje v stalni pripravljenosti pomagati gospodarstvu takrat, ko je bila električna ener gija najbolj potrebna. Po osvoboditvi Je delovni kolektiv zgradil 28 stanovanj, olepšal najbližjo okolico elektrarne, zgradil nov hladilni stolp, ki je prvi take vrste v Sloveniji :n transformatorsko postajo 110 kV. Krepko je pomagal pri obnavljanju Prosvetnega doma v Brestanici itd Začetek samoupravljanja je delovni kolektiv navdušeno pozdravil, saj se je čut odgovornosti za delo in upravljanje podjetja v korist skupnosti s tem še bolj povečal. - . iiEi : w * Poleg velikega števila stalno zaposlenih ima v sezoni več sto gospodinj lep občasni zasluže k pri prebiranju in pripravi blaga za izvoz. Z blagom izvaža mo delo, ki ga zunanji kupec plača s prepotrebnimi devize ml, naše gospodinje pa omogočijo s tem svojim družinam marsikakšen priboljšek. Na sliki: skupina delavk v ZT P »POSAVJE« pri prebiranju m sušenju česna 14. avgusta boao V KRŠKEM KONJSKE DIRKE Posavsko društvo za konjski šport je sklenilo počastiti 10. obletnico osvoboditve z velikimi konjskimi dirkami, ki bodo 14. avgusta na stadionu »Matije Gubca«, Znano je, da je lanskoletno neurje močno prizadejalo tudi stadion v Krškem. Voda je odnesla del tekališča. Treba je bilo zgraditi betonski most, ki je že gotov. K temu je precej prispevalo tudi Posavsko društvo za konjski šport. Sedaj bodo zgradili še nasip, nakar bo te-kališče spet izročeno svojemu namenu. Bolj kot kdorkoli -se tega veselijo ljubiteljj konjskega športa. Poleti bodo na stadionu tudi motorne dirke, ki jih bo organizirala Ljudska tehnika v Krškem -nq les in ostale pridelke podeželske proizvodnje. Da bo kos vsem nalogam in zahtevam sodobne trgovine, bo moralo zgraditi primerna skladišča, hladilnice, zmr-zovalnice itd. Samo tega ne bo zmoglo; rešitev teh vprašanj pa zahtevajo koristi skupnosti. Navzlic težavam in nekaterim pomanjkljivostim, ki so v začetnem poslovanju takega podjetja neizogibne, pa bo »POSAVJE« tudi v bodoče pomembno podjetje za gospodarstvo naših krajev. 5-an Podjetja, ustanove, zadruge in posamezniki — postanite podporni ali ustanovni član Prešernove družbe- Naš tekoči račun pri NB 601-T-352. Delovni kolektiv RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA SENOVO ISKRENO ČESTITA VSEM RUDARSKIM IN OSTALIM DELOVNIM KOLEKTIVOM SLOVENIJE IN NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE K PRAZNIKU I. MAJU Z ZELJO, DA BI V BODOČE DOSEGALI ŠE VEČJE DELOVNE USPEHE V PRIZADEVANJU ZA SKUPNO SREČO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE VSEH DELOVNIH LJUDI NAŠE FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE. PRAV TO ŽELI TUDI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM PREMOGA, S KATERIMI HOČE OSTATI TUDI VNAPREJ V NAJBOLJŠIH POSLOVNIH STIKIH IN JIH S SVOJIM PRODUKTOM V POLNI MERI ZADOVOLJITI I Praznovanje L maja 1919 in 1945 v Vthmmpii Radečah .-' ■ Zelja, praznovati 1. maj, je bila tudi v Vrhovem pri Radečah že pred prvo vojno velika, vendar je delovno ljudstvo zaradi takratnega protiljudskega režima ni moglo javno pokazati, »-ae pa so delovni ljudje tiste čase 1. maj praznovali z raznimi izleti v planine, ki pa so se vedno spremenili v manifestacijo, v praznik delovnega ljudstva, k) ga ni moglo obhajati z javnimi zborovanji in ®a nifest aci jami. Sele po končani- prvi svetov-**i vojni leta 1918 se je to stanje spremenilo. Takrat je pod silnimi vtisi revolucionarnih dejanj delavskega razreda v Rusiji. Madžarski in še drugih državah, v katerih so živeli in selo prvomajsko slavje, na katerem je prišla do izraza želja po ustanovitvi Komunistične partije, do katere je kmalu nato tudj prišlo. Vendar na novo. Po želji zahodnega kapitalističnega sveta umetno ustvarjena država Srbov, Hrvatov in Slovencev, že na znotraj razprta in razjedena zaradi neenakopravnosti posameznih jugoslovanskih narodov, ni zdržala pritiska takih in podobnih delavskih manifestacij. Zavedajoč se svoje slabosti, na drugi stra- ni pa nenehnega dviga delavske sodelovali tudi naši domačini — zavesti, se tedanji beograjski v°jni ujetniki razpadle avstro-ogrske monarhije, je mogočen Val revolucije dosegel tudi naše kraje in našo vas, zlasti ob vrnitvi ujetnikov leta 1918 in v začetku leta 1919 v novousta-uovljeno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pod vodstvom tedanje socialno stranke, predhodnice Komunistične partije vije, so v aprilskih dneh 1919. leta začeli z organiziranjem velike prvomajske proslave, ki nai bi jo praznovali legalno v svobodni državi SHS v vasi Vrhovo Pr j Radečah in pri kateri slovesnosti naj bi sodelovalo vse delovno ljudstvo od Zidanega mosta, Radeč, tovarne papirja v Radečah pa tja do Vrhovega. Organizatorji in voditelji tega zborovanja, tovariši Jože Pečnik, Janez Mar-tinšek, dr. Milan Lemež >z Ljubljane so imeli načrt organizirati mogočen pohod vseh napredno mislečih ljudi z godbo na čelu od Zidanega mostu do Vrhovega, kjer naj bi bilo veliko prvomajsko politično zborovanje, na katerem naj bi govorili ljudje iz delavskega razreda — govorili ljudem delavcem, pa naj si bodo to de-lavci iz tovarn, z železnice ali Pa delovni ljudje s kmetov. Zamišljena politična akcija je Pod vodstvom dobrih organizatorjev izvrstno uspela. Velika množica delovnih ljudi je dne L maja 1919. leta na čelu s tedanjo godbo na pihala v Zicla-,~ape® mostu pot taktirko tov. Friškovica, g rdečimi delavskimi zastavami v sprevodu kreni-*a na veliko politično zborovanje v Vrhovem. Mogočen sprevod. kakršnega Radeče in Zidani most dotlej še nista vide-‘®- so pričakali v Vrhovem vaščani pod velikim slavolokom Pred vhodom v vas, na kate-F?m se je bleščal napis, geslo Karla Manca: PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE! Vsa vas je bila tistikrat na no-Rah: vaščani, delovni ljudje s kmetov so se uvrščali v snre-vod ter ms»nifee* *ativno korakali no vasi Praprotno in nato na nnločono zborno mesto v Vrbo vem ki 1» bPo pred starim Ga-sil»kim domom. Vso zbrano množico je nai Prei roodravji domačin, tov Janez M-«-tinfek. za n.tlm oa sc *e zvrstni z govori tovariš’ Pečen, A, I-em-ž In še druži Nefcjii teh tov*zi«nv ni več: da rovulf eo IVO la živih"*« v zle glasni Glavn*nči v Rengrgdn Po končanih nol1**čn|h govo- ^ * — *n n*zvt1„ v Vdiaviaa vn Kako bodo praznovali 1. maj v Hrastniku Priprave za prvi maj. — Za delavski praznik, 1. maj so sc v fvrastniku že ves prejšnji teden Pridno pripravljali. Krasili so . e m javne prostore \z zel er zastavami in zastavi carin čistili poslopja Industrijskih ri°djetij. — Spored za proslavo v' maja v, Hrastniku pa bo tale: , ^boto, na predvečer dclav-~^ORa praznika bosta v Zgor-^®m in Spodnjem Hrastniku l^omenadna koncerta, bengalič-T® razsvctljala, streljanje z oznarjj jn prižiganje kresov okoliških hribih. Na sam £5* V maja P« bosta v kii k Cm *n Zgornjem Hrastni-budnici obeh krajevnih godb Pihal«. *br«n _ Hrastnika pa pri ty, ---• »prevoda se bosta vilr ^..»Podnji In gornji hrastnišk tel!ln J.tcr zlila na letnen Ri ”^*d,šču TVD »Partizana« pr' n' n,?7'1M kjer bo nato slavnost fin ^Pošovanje. Popoldne hod*-HrnJk?*1 športnih igriščih v V ku nogometne tekme. — n^dcl'<*'k. 2. maja bode Rr*Wi',T PrlrHI11 tolete 7 brlhc t n Pevskimi zbori v m sicer ZgonHohrastčar’ oblastneži niso čutili več varni — že leta 1920 Sn zato prepovedali praznovanje 1. maja po vsej državi. Vendar delovno ljudstvo praznovanja 1. maja ni nikoli opustilo — vedno se je spominjalo 1. maja 1919 In je vsa leta bivše kapitalistične demokratske Jugoslavije na ta praznik ile- poznejše gslno izobešalo rdeče zastave ter vesnosti v Vrhovem Jugosla- svoj praznik obhajalo v nadi, da hvaležnostjo v srcu bo napočil čas, ko bo ta dan največji praznik delovnega ljudstva Jugoslavije. Ta želja se je uresničila šele z zmagovito zgodovinsko borbo narodov Jugoslavije v letih 1941—1945 proti okupatorjem in domačim izdajalcem in hlapcem — revolucionarno delovno ljudstvo je doseglo, da je 1. maj postal največji in najbolj priljubljeni praznik vseh delovnih ljudi. Letošnje leto pa bodo 1. maj v Vrhovem nadvse slovesno proslavili. Praznovali ga bodo v počastitev 36. obletnice prvega 1. majskega slavja leta 1919 v kraju ter na čast 10-letntce naše osvoboditve izpod fašističnega suženistva. Na ta praznik bodo v Vrhovem izročili svojemu namenu novi Dom kulture in nrr.r1l"-r,n h* ec In zgradili ob požrtvovalnem sode-lvanju vsi vaščani Vrhovega in okoličani, v katero delo so vložili veliko število udarniških ur, ter ob pomoči ljudske oblasti, ki jo je dobila vas Vrhovo za izgradnjo obeh domov. Vrhovo bo 1. maja spremenilo svoje zunanje lice. zavedajoč in veseleč se velikega napredka, ki ga je doseglo v desetih letih po naši osvoboditvi, kot so to: elektrifikacija, šola. vodovod in sedaj še moderni Dom kulture in Gasilski dom. Vaščani se na to velika slovesnost lepo pripravljajo. Kakor leta 1919 bodo tudi 1. maja letošnjega leta po celi vasi vihrale rdeče zastave. Kot pred 36, leti bo tud; letos vse goste in vse udeležence prvomajske proslave v Vrhovem' pozdravil star, mogočen napis: Proletarci vseh dežel, združite se! Ob letošnji prvomajski »lose bomo s spominjali organizatorjev proslave 1. maja 1919, ki so po večini že vsi umrli. Zavedali se bomo, da je šele nova socialistična Jugoslavija pod vodstvom tovariša Tita in Komunistične partije uresničila ideje naprednih sil takoj po zaključku prve svetovne vojne leta 1918! Na to prvo-maisko slovesnost vabimo vse delovno ljudstvo našega Zasavja in Posavja, prav tako prisrčno vabimo nadalje delovno ljudstvo naših sosednih občin Roštanj, Sevnica in Šentjanž, ki se bodo vključile v novi bodoči okraj Trbovlje. Seveda bi bil| Vrhovčani veseli obiska morda še živečih organizatorjev in udeležencev proslave 1. mala 1919 v Vrhovem. Slovesnosti v Vrhovem se bo- fl« Tooftl« r»a lofnSnU 1 mn*. *>H 13. uri ter bodo trajale do e. maja zvečer Poleg slovesnega dela proslave« pripravljajo ’ Vrhovem tudi, zabavni spored tako da bo delovno Ljudstv< preživelo v veselju svoj prvo majski praznik, in to na prostem pred Domom kulture al’ pa v samem domu. Zveze z vla ki s postaje Breg ali Loka sc ugodne, prevoz čez Savo pa je tudi zagotovljen ob vsakeir času. Pohitite 1. maja 1955 vsi v Vrhovo na veliko prvomajske slavje — pohitite in počastiti 36. obletnico velikega praznovanja 1. maja v Vrhovem ter počastite s tem obiskom 10. obletnico naše osvoboditve! Pridite in oglejte sl naše novozgrajene prostore, žal vam ne bo! ► Počitniški dom rudarjev na Partizanskem vrhu, vabi Borili se bomo vedno in povsod za resnično socialistično kulturo Skupni skupščini Ljudske prosvete obeh okrajev Trbovlje in Krško je prisostvovala tudi tov. Anka Gaber, tajnica IO LP Slovenije in nadalje tov. Janez Jesenšek, sekretar SZDL okraja Trbovlje ter drugi številni predstavniki LP, med njimi tudi Iz Maribora in Celja ter delegati iz Krškega in trboveljskega okraja. predsedstva in vseh komisij je delovni predsednik skupščine pomniti, tov. Jože Sotlar prebral opra- skutanti V Domu »Svobode« v Radečah so se v nedeljo, 24. aprila zbrali k skupni letni skupščini Ljudske prosvete okraja Trbovlje in Krško, na kateri so izvolili skupno vodstvo Ljudske prosvete za bodočo komunalno skupnost obširnega Zasavja. Zborovanja se je udeležilo 176 izvoljenih delegatov. Pred začetkom skupščine je godba na pihala radeške »Svobode« za« igrala »Internacionalo«, v naslednjem pa je predsednik začasnega odbora LP za oba okraja, tov. Pavle Kovač iz Trbovelj odprl skupščino, pozdravil vse zbrane ter prešel na dnevni red. Po izvolitvi Praznovanje delavskega praznika 1, maj 1907 pri Rženu v Hrastniku — kapelnik Franc Završnik vičilo predsednika IO LP Slovenije tov. Franca Bevka, ki se je opravičil zaradi svojega izostanka; želel je skupščini plodno delo. Prav tako se je opravičil tudi predsednik LOMO Zagorje. Predsednik IO LP okraja Trbovlje tov. Pavle Kovač je v svojem poročilu dejal med drugim: Na današnji skupščini vidim moči, ki so pripravljene delati bolj učinkovito kot doslej, zlasti ker smo sedaj združeni v krepko telo nove okrajne skupščine; v svojem novem večjem prostoru in v novem času etapnega razvoja bodo s svojimi sposobnostmi pokazali, koliko volje je v njih, da oblikujemo socialistično podobo našega delovnega človeka. Poudaril je. da živi v našem delovnem človeku nenehna težnia po politiično-tdejni, gospodarski, in kulturni Izobrazbi Med drugim ob tej priložnosti ostro obsodil neljub primer člana - Svobod e- Center« v Trbovljah, kj se je ponašal nespodobno na kulturnem festivalu rudarjev v Velenju. Javno je obsod’7 nedostojno vedenje člana »Svobode«. se manj pa kot načelnika sekata k: jo vodi. Poročilu predsednika tovariša "•ovlefa Kovača je sledil referat kulturni in prosvetni dejavnosti v okraju Trbovlje in Krško. To poročilo sta podala Ob pol 8. url zju-bodo Spodnjehraetčarv n# *°lp7.nišk: postaji, k ■Bornlaga Hrastnika pa pri rud nlRu Dva 3UK« Snodn'ehrnetčqni pa s tZJSv Jur»ju). Zarini’ hnček doi^i, eTnr|tnn podnreti mlado hamd ,1r,5ko forinifnico, tri hrib,,'v* p4'v"' graditi na tem lbu svoj planinski dom majshs sflaw®sit »Tiho, tihot Kdor bo le bese- pregledava! povabila došlih lioo zinil, bode aretiran Kdor s tov. pojde na Gričarjev senožet, mu bo slaba pela Visoka vlada opazuje vaša dejstva — Ob dvanajstih pridem sam na seno-’9t / .!« Položivšt dva prsta ob rob Celice sta zapustila trdih korakov občinska redarja županovo sobo Komaj sta stopila iz veže na opito, že jo krenita v vaško krtmo da bi se nekoliko ojačile z dobro opljlco za rešilno de,o Starejši je opozoril svojega ovariša: »Dd dš! visoka vlada *aju opazuje. Glej. da mi ne >odeš delal sramote.« in sprani! je kozarec do dna. ★ ' Nlkdo ni sumil da je Gričar-, e v Janez pristaš socia demokra-ične stranke BI je zelo trden met. toda gospodu županu sc 'e vendar k dozdeval sumljiv Se zamore li človeKa še pošte-rim smatrati, ko ie vendar pre-ustil senožet socialistom za najsko slavnost Ne ie! Janez je gotovo taš prekucuhov, dasiravoo sedi v občinskem zastopu Stod so im prepovedali in Janeza naj /rag vzame Ali ste ču’t kako -e je odrezal ko je zvedel za repoved: »Travnik je moj in ’nz lahko ž njim storim, kar boem. Shoda ne bode toda pra-novali bomo rojstni dan .« In res, štiri vasi je povabil k eselid. Poštar je povedal da je , ostal povabila celo v Ljubljano n Litijo Slep človek je moral •videti, da hočejo z voditi gospo-ko na led S takim slepilom so ni.slili prevarati župana? »Mene ne bo nikdar imel za orcal« Smehljaje se sd je občinski ogtavar gladil svojo gosto »ado Zo ob desetih dopoldne so pri-11 gostje Gričarjev Janez je jedel tik senožeti ter veličastno »Je že dobro 1 — Le pojdi na senožet! Pod hruško so ravnokar nastavili sveže pivo Pij ga brate. pij!«... Kmalu sta tudi prisopihala občinska redarja na lice mesta Kaj je storiti? Ali ni to shod? Ljudje so stali ali sedeli v gručah ter veselo kramljaje pili pivo in prigrizovali pristne kranjske klobase koje so prinesi s seboj. Med njimi je bilo tudi mnogo Lltijčanov in Ljubljančanov, žen in deklet Starejšemu občinskemu redarju je stopi! mrzel pot nd čelo. Zupan ni dal nikakršnih ukazov kaj storiti torej? — Paziti je treba in loviti posamezne besede Gričarjev Janez se gotovo ne smeje zastonj tako dobrovolj-no v pest, ako ga on opazuje. Stopil je poeg Gričarjevega Janeza ter pregledava! povabila gostov Vse je bilo v redu S črnim na belem je bilo zapisano. do Gričarjev Janez praznuje rojstni dan Imena goetoV so bila in trikrat zapisana do’očno na pevabilih talni pri- Hm! V redu pa vendar le ^ vse Alj je mogoče, da ima Gričarjev Janez toliko znancev? StopE je torej k njemu ter mu povedal, da on dvomi o tem Takoj je zavpil Janez glasno: »Zabukovec iz Litije, pojdi no sem!« , Takoj je prišel k vhodu mož ki se mu je poznalo, da je kmet »Kdo sem jaz?« ga je vprašal Janez. »Ivan Koželj po domače Gričarjev Janez, lanet v Zagorju!« »No!« se je nasmejal Janez. Občinski redar se je zadovolil 6 tem odgovorpm — Morda se pa moti gospod župan? On je hotel biti vedno izveden "v vseh rečeh, toda neumen je. da. Dokazi Dokazi! !! Pivo je gotovo izvrstno, peni se v resnici »Vročina je huda!« Ravno take tčžave je občutil tudi drugi redar ki se je vedno skrivaj oziral po polnih čašah in veselih obrazih. Ko ga je neki rudar vprašal: »Jaka, si le žejen?« so se redarju cedile sine po ustih Pogledal je svojega osornega predstojnika ter z globokim vzdihljajem pokopal tajno željo na dno srca Ob enajstih je pričel neki gost igrati na harmoniko in takoj so se pričeli sukati veseli panj po travniku »Stojte!« je zavpil starejši redar. »Kdor bo plesal, bo aretiran. To n. dovoljeno!« »Smemo li peti?« so vprašali nekateri »Ako so patriotične ...« Takoj je krepko zapel pevski zbor. Redar je smehljaje poslušal. Dozdevalo se mu je, da čuje »V dolini tihi .« Kmalu se je stemnil obraz redarja, kakor sonce, kadar ga pokrije oblak. »Nehajte! To pesem uže poznam to je delavska himna .. Vse bodem uteknil v zapor!« Po kratkem molku so pričeli večkrat peti ali vsakokrat jim je zagrrpel nasproti osorni redarjev — »tiho!« Navzoči so se večkrat ozirali po bližnjem griču kjer so molele kvišku grajske razvaline, spomlnjaje navzoče na kruti srednjj vek. ko sta vladala le graščak to sila Ura je ravnokar počasi odbila v cerkvenem stolpu opoldne V tem trenutku je zaplapolala med pokanjem topičev na griču rdeča zastava S trikratnimi živo klici so pozdravili navzoči zastavo Redarja sta zaradi Iznenadenosti pozabila zapreti usta Kmalu iu je minila orup'lenost in sta jo udrla prot* griču Za njima pa smehljajoči se Janezov gostje. ¥ Na dan prvega maja je bilo vse mimo na griču Nihče ni slutil nič zlega. Le gostilničar pod grajsko razvalino sd je mel roke ter zabijal lesene pipe v sode. Gospodinja se je pa sukala po kuhinji; Cvrčalo to dišalo je, da je človeku poskakovalo od radosti srce. Ko je pričelo sonce čim dalje bolj pripekati, je pričelo tudi kar mrgoleti ljudi okoli griča. Prihajale so večje skupine rudarjev, steklarjev in delavcev drugih strok, med njimi pa tudi mnogo kmetov. Kmalu je bil grič poln ljudi. Nekoliko minut pred poldnevom je stopil mlad mož na mizo. Vse je zrlo v njega. Začel je govoriti: »Sodrugi! Kami hočemo, lahko storimo, ako smo složni to edini. Ni treba mnogo govoriti, temveč je treba dokazati z dejanji. Živel osemurni delavniki živela splošna, enaka, direktna in talna volilna pravica! Živel Prvi maj! Naprej kljub vsem oviram ...! In zaplapolala ie rdeča zastava, topiči so pričeli pokati. Na to so »e napotili domov Trdi koraki domov gredočih delavcev so odmevali od bližnjih gričev Kakor bojna pesem. je zadonela iz tisočev krepkih grl »delavska himna«. Pri »Eriavčevi hruški« so sc eešli z Janezovimi gosti to veselo ukaie so se uvrstili med 'vole brate-sotrplne. Ko je župan spet sedel na županskem stolčku — v zavetju sred štirih sten je stisnil pest ter zamrmral: »Hudič naj vzame vse s soc Gričarjevega Janeza meram spraviti iz občinskega zastopa ¥ Janez je ostal še. v občinskem zastopu In poleg njega Se dv» drug* kmeta kj sta tudi javne priznala da sta pristaša sorial-.nedemokratičnp stranke Dru p c leto n’ bila nreTv»v“daina lri*l ska slavnost v Zagorju. -S. tovariša Lado Levec to Jakob Demač. Sledeča diskusija je bila plodna. Med njo je poslušalec prišel do prepričanja, da je bilo res veliko storjeno na kultum oprosvetnem področju, vendar bi bilo k tej debati prida so posamezni di-le preveč tarnali ter -govorili o premajhnih finančnih podporah. K temu vprašanju bi priklicali v spomin vsem tem tovarišem, da naše nekdanje predvojne »Svobode« niso imele prav nobenih podpor, vendar so dosegale naravnost zavidljive uspehe. Treba je le volje in spet volje za delo — te pa v obeh okrajih ne manjka, kakor je pokazalo poročilo obeh kulturnih referentov okraja Trbovlje to Krško. Prav lepo je nakazal svoje misli sekretar okrajnega odbora SZDL Trbovlje tov. Janez Jesenšek, ki je med drugim podčrtal, da je potrebna le volja in pripravljenost za delo. Kaj lahko z voljo in ljubeznijo dosežemo, so nam lahko svetel zgled društva, ki delajo pod izredno neugodnimi pogoji in nimajo niti svojih prostorov. Tu je omenil primer kraja Tržišče, ki je sedaj vključen v našo novo okrajno skupnost. Ta vaški kraj še zdaleč nima takih pogojev za kulturno delovanje kot društva v naših centrih, vendar se lahko marsikatera »Svoboda« skrije pred Tržiščem, kar smo imeli priložnost videti pred dnevi, saj je nastop tamkajšnjih pionirjev in ostale mladine ob njihovem občinskem prazniku iz naših centrov povabljene goste naravnost ganil do solz. Med drugim je bil na tej skupščini sprejet sklep, da se novi odbor LP obeh okrajev še bolj poveže s »Svobodami« in ostalimi kulturnimi društvi, ki naj v večji meri prenesejo kulturno delo z naših centrov z gostovanji na našo vas. Sedanji skupni okrajni odbor LP naj svoje delo organizira tako, da bo postavil razne komisije, tako n. pr. glasbeno, ideološko, gledališko to mladinsko komisijo, v katere naj se pritegnejo strokovnjaki in drugi kulturni delavci. Storjen je bil sklep, da se poživi kultumoprosvetno delo iz centrov Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Radeče v spodnje kraje okraja im obratno. Prav tako je skupščina obravnavala vprašanje, kako poskrbeti za potreben kader pevovodij, režiserjev to kapnlnikov. Govor je bil nadalje o ustanovitvi lutkovnih gledališč. V vseh centrih se v okviru »Svobod« ustanove mladinska gledališča. Po izvolitvi novega skupnega plenuma ter nadzornega odbora in delegatov za III. kongres LPS, so navzoči sprejeli sklepe za nadaljnje delo. Ti sklepi se bodo še dokončno formulirali ta jih bomo objavili v prihodnji številki »Zasavskega tednika. ^ar. Iz Hrastnika Komunalne zadeve. — Komunalni odsek pri Ljudskem odboru mestne občine Hrastnik je dal zasaditi ob glavnj cesti ta ob javnih prostorih v Zg. Hrastniku sto topolov in nekaj 'epotičnih grmov To bo čez nekaj let lep okras tega dela hrastniške doline. Ker še rti rešeno vprašanje preložitve ceste od cestnega križišča proti Zg. Hrastniku, nameravajo letos prijeti z uredntvilo ceste v Sp. Hrastniku. Podrli bodo razkopano bivšo Tramtetovo fnoprej Guerrovo) hišo, ko bodo dobili za .stanovalce te hiše nrimema stanovanja Pr) veliki rinnovanlsk' stiski, k! v'ndg tudi v Hrastniku bo to kočHtv pro-b'em ki pa ga bo ob dobri volji mogoče na ta ali oni način rešiti. DELOVNI KOLEKTIV Splošnega gradbenega ^ podjetja J l> Gradbišče Videm - Krško ČESTITA K PRAZNIKU DELA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN DELOVNIM LJUDEM PO VSEJ NAŠI DOMOVINI l NAJ ŽIVIJO USTVARJALCI SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE! NAJ ŽIVI 10. OBLETNICA OSVOBODITVE! '©©Oij.a Mihova pleša Jur ev največji strah Sredi opoldneva, poleti 1943, se je teren ec Jur vračal s Kala v Rečico. Pri Veligovškovih lesnikah se je ustavil in zazrl v nebo. Ko je zagledal čez sto angleških bombnikov, ki so nesli težke tovore v Nemčijo, je z zadovoljstvom v srcu dejal sam sebi: se bo sesul! Joj, to bo nekaj groznega!« V tem je Jurja postalo še bolj strah, tako da je povlekel glavo med ramena in si s prsti zamašil usta ... Ker pričakovane eksplozije le ni bilo, se je po dolgem ovinku vrnil na Kal Tam je Skrivnostna pištola Sončnega dopoldneva so se zbrali v zelenem bukovju obveščevalca Zdenko in Branko ter aktivista Dušan in Miha. Kramljali so o vsem, kar jim je bilo najbolj pri srcu. Pogovor je nanesel tudi na partizansko oborožitev. Zdenko, ki je bil znan kot dober lovec in živ leksikon za orožje, je vprašal starega znanca: »Miha, kakšno orožje poznaš, ki ga imajo partizani?« Vsi trije so vedeli, da bo Miha povedal kaj po svoje. Zato so si pomežiknili in pazljivo Prisluhnili. Miha je bil ponosen, oa je Zdenko vprašal prav njega, ker je bdi najstarejši med njimi. Zato je poučno razlagal, da pozna različne puške, tudi polavtomatske, razne mitraljeze in toliko vrst pištol, da so bili oni trije nekoliko v zadregi. Na eno, najbolj čislano pištolo med partizani pa je poza-bil In to je bil povod za na-‘ daljnji razgovor. »Kaj pa ona avtomatska pištola, Id jo nosijo gestapovci in vem lani, med partizani pa le komandanti?« ga je spomnil Zdenko, misleč na parabelo, In ee trdneje usedel na bukov štor. »Oh, sej, no, eh, kako se že reče, madonca!...« je Miha že kar nervozen klical v spomin zavozljano ime pištole. »Veš, Miha!« mu le pomagal Zdenko. »Tista, ki ima tako dolgo cev in leseno kopito, se spominjaš? ...« »Madonca, saj )o že vidim ., na jeziku jo imam!« je trdil »K, k, ka, ka. kar .1« mu je Zdenko hudomušno nastavil prvi zlog in poškilil na Branka in Dušana. »Ka ... kar... karabelus!« se je ponosno zadrl Miha. ko da bi zadavil hudiča in podzavestno z desnico sunil v Zdenka, da se je le-ta pretehtal čez štor in se prekucnil po bregu. Hudomušni predlog Bilo je v revirjih Kadar smo šli proti Hrastniku ali nazaj proti Zagorju, smo se zglasili pri naši zaupnici na Lizi, kjer so nas Nemci in raztrgane! večkrat čakali v zasedi in spraševali za nas. »Kako je mamca?... Je bilo kaj Nemcev tu?« sem povprašal staro ženičko Francko Čeprav sključena, je bistro dvignila glavo in na pol resno, na pol za šalo predlagala: »Dajte no že enkrat hodfiič skupaj! Ko pridejo Nemci, vprašujejo za partizane, ko pridete vi, pa sprašujete za Švabe. Kdo bi komu mogel ustreči!...« Skupina partizanov se je počasi vzpenjala na Kal. Popoldansko sonce je močno pripekalo Zato so si borci odpeli bluze in sneli titovke. Ko Dušan zagledal priletnega Miho, je v *ali zaklical: »Miha, pokrij se! Tvoja pleša predaleč odbija svetlobo. Naj to opazijo Nemci, pa bomo imeli vraga!« »O, madonca!« sl je zašepetal Miha in si urno pokril glavo, rekoč: »Moja pleša ne sme biti Izdajalka!« Potujoči kino LP Trbovlje bo predvajal od 29. aprila do 3. maja 1955 ameriški film »POT V UTOPIJO«. V petek, 29, aprila, ob 18. uri v Zidanem mostu, ob 20. uri pa v Loki pri Zidanem mostu; v soboto, 30. aprila, ob 17. uri na Vačah, ob 20. uri pa na Izlakah; v torek, 3, maja. ob 19. uri v Čečah. Jurjeo največji skok »Spet bo grmelo v Nemčiji!« Zadnje besede še izgovoril do kraja, ko je predenj, kot strela z jasnega, treščil pošasten predmet. Od strahu napihnjenega Jurja je vrglo s kolovoza v zaraščen prepad kot papirnato lutko. Ves nalomljen in obtolčen ee je bliskovito pobral, se v dolgih skokih kot tiger pognal čez grmičevje, sunkoma pretrgal robidovje, mimogrede preskočil podrto drevo, švignil čez potok in se zakloni! za vzvišen greben. Tam je globoko zajel sapo in se oddahnil, kot bi ušel smrti. Vendar je bilo Jurja še vedno strah, ko je pomislil na predmet, kj je padel pet metrov pred njega. Spominjal se je, da je bile pošiljka z neba ovalne oblike, dolga največ tri metre, povsem podobna bombi Oh, da — to je avionska bomba I »Uh, to bo strašna eksplozija!« si je mislil Jur »Ves Kal zvedel, da je pri Veligovškovih lisnikah padel na tla prazen pločevinasto avionskj tank za bencin! Mihove tujke Aktivist Miha se je izogibal tujk ko romar kletvic. Ce jih je pa le moral uporabljati, je bil vedno v zadregi. V grlu so se mu zatikale ko ribje kosti, včasih pa jih je pogoltnil ko kača žabo. Na nekem sestanku, kjer so razpravljali o partizanskem statutu, se je čutil dovolj zgrajenega za diskusijo, zato se je priglasil k besedi in prisotnim nekako samozavestno dejal: »Jest se strinjam, kar je oni piskotirov. strinjam se, kar je reku oni ablastni, inu predlagam, da sprejmemo naš komunistični štrbuc!» Svojo diskusijo pa je Miha podkrepil s tem, da je mogočno udaril s pestjo po ffnvomlSIri miti Nemška ofenziva je tako tudi prijeli za delo. Pnpravljali »o po Revirjih stegovalo kremplje toliko obedov ko da bodo dobil Torej, ie večja previdnosti Ce- o goste celo brigado. In to je te so se na zakotn domačiji bilo tud: prav saj je bil vsak utaborile, obveščevalci pa so od- prtizan lačen za trt Tistlhaob pa šli na javke in partizanske zveze je še vedno veljalo nenapisane■ po nov ce. Ko so se vrnili, so po- partizansko pravilo: jej in pij, trdili, kar so zjutraj slišali prt kadar imašl Ltzii partizanske poti niso bile V hišI so sedel okoli mize posute s cvetlicami. člani štaba bataljona tei koman- Kljub temu se Dominik Smo- dir ji in kimifarji čet. Ko le ko dU-Mali, ki je nadomestoval od- mandant Molj omenil svojo odio-sotnega komandanta bataljona, čitev, je bil četni kom sar Avla komisar Jože Pirc-Soso *ptičo gust Povše-Dušan tisti, ki le *a-naloge bataljona prebiti se na gotavl/al, da bo dobil zvezo s te-Kozjansko, nista odločila nadaljevati pohod. Na to ju je pripravil neki dirom, ki se je čedalje bolj vtihotapljal o njuno notranjost. Toda ta ovom m bil strah pred sovražnikom. To je bila le očetovska skrb za borce ki so blh sestradan: in izčrpani do zadnjega. Veliko jih je bilo brez perila in nogavic, malone vsi pa brez sukenj, v obrabljenih in raztrganih oblekah Dober ducat jih je bito brez čevljev — noge so imeli pomle o Žakljem-no. Tudi morala je bila na nizki ravni. Stanje je bilo sila resno •Ne. ne gremo naprej/« /e od ločil komandant. •Fante moramo obleči n obuti... pa tudi pošte- Gorenc Julij-Cirl, Hatner Slavko-ne hrane so potrebni/« Niko •Prav imaš Mali,* je pritrdil pomočnik komisarja bataljona renči in obveščevalci ter vse po- MHan Kožuh. •Pojdimo na akci jo, nad Svabel« • Naprej!* je v mraku povelje- trebne podatke za Izvršitev pred videne akc je Komisar Dušan je kar podnev. val Mali in sam seb dopovedo odrinil v dolino Zgornje Rečice, val: •Biti moramo več kot pre- Njegov partizanski nos ga j* vidni. NI hudič, da bi nekje ne vlekel h Kodratu Kot naročeni nakresalj Švabovi Zo vsako reno so bili lamkoj obveščevalec Kcn-se moramo obleči obuti, naje rad Pevec-Zdenko In komandr sli ...« Noč je bila molčeča in življenja, narava pa je bila po- stavko Hatner-Niko s svojimi brez borci. •E, stare sablje!* je vzkliknil greznjena v globok zimski sen Dušan in stisnil desnico Zdenku Zato je bila pot še bolj dolgo- in Niku Potem se je pogovor časna In pu^ta. Precej časa je sukal le okpl ofenzive in razmer poteklo, preden je bataljon Drl- v Revirjih, predvsem pa o »Ilua- krevsal na Kal Tam se je nastanil na Unukovi ct/i v hrastmški kotlini. Pod noč so Dušan, Zdenko in šali med vedevejevce in jih obdarovali g tobakom in cigaretami. Obveščevalec Zdenko je takoj postregel komandantu s svežimi poroč ti o premikih sovražnikov po Revirjih, o njihovi akt črnosti in namenih Precej podrobno je razlagal, kod in kdaj hodijo Nemci e patrolo na Marka: Iz Hrastnika 22 vojakov Iz Trbo- ozrl nazaj o sotesko Bobna. •Samo pridejo naj, * ja pri-pomn i Dušan češ .-•Toliko svinca pa ie imamo, do lahko eni pat roli prevrtamo beticel* Ko se je v jutranjo Hnjtno zalesketalo kristalno Ivje. sta se Milan in Dušan povzpela do Vavtkar/a naa Katarino. Tam je že domoval bataljon, ki se je ponoči premaknil s Kala Bil je ne- Jože Stok-Korotan: (Nadaljevanje) Ueo^etanje v Babni domačiji Medtem ko so v hiši Niko s svojo četico odrinil‘ na n hlevu borci legli k počitku so Kal Star j znanci so odšli v štab intendant j e In kuharji marljivo bataljona, borci pa so se pome- velj pa 25 vermanov Kdaj pa kdaj se vtakne vmes tudi kakšen raztrganec... »V Bobnu smo jih prejšnji teden poslali k vragu dvanajsti* le nadal/eval Zdenko. •Da cel ducat, šest smo jih pa ujeli...« •Pobjel* se je po kratkem molku odločil komandant •Na padli bomo vojake In vermanel* Da zadnjega so bil o«i za napad, vendar so se odločili, da se na to akcijo temeljito pripravijo Sami sebi niso dovolili, da bi jih neprevidnost in slabo pripravo razočarali. Zato sla kom satja Milan in Dušan odrinila o dolino po zadnje novice. Komisarja sta urnih nog spolzela v Ravne, od tam pa v Boben h Kušarju. Gospodarja sicer ni bilo doma, ker je bil na Dolenjskem med part.tani, žena po bo prav gotovo na tekočem o razmerah v hra-tniški dolini, je menil domačin Dušan In ni se /motil Najprej koptca vprašani, potem pa beseda k besedi In Zden-kovo poročilo ie bilo potrjeno: sleherni don ob osmih zjutraj se pomika skozi Boben nemška pa-Irola. Švabi so sicer zelo previdni, vendar .. • Na/ me vrag pocttra, če jih ne nakrešemol* se je pr dušni Milan, ko se je z Jesenove ravni koliko okrepljeni oanj se se vključili osi borci Nikove čete. Čeprav je M no Vaotkarjevi domačiji ves bataljon, tam ni bilo nobenega hrupa Borci so bili mirni In tihi in vsak le opravljal svoje delo brez besed, vestno In marljivo. Sleherni se je zavedal-da nemška otenz va in kruta zima, njihovi takratni največ ji sovražnici, še ne bosta šli rakom žvižgat. •Oh. ko bi bili osoj primerno oblečem m obutll* je vzdihnil bosopet' Janez m brenti z noge raztrgane cunje. Popoldne le bilo o hrastnliki kotlini tako napeto vzdušje, ko pred nevihto. Borci so podza vestno slutili, da se nekaj pripravlja. Vedeli so, do takemu zal šju nujno sledi svinčena nevihta In niso se zmotili, nlihov« slutnje jih niso varale Takrat so v kmečki sob: štaba bataljona sedeli za mizo m se sklanjali nad zeml/ev dom. komandant Mali, komisar So so in njegov pomočnik Milan obveščevalec Zdenko, komisar Duš m. komandir Niko tn političr. aktivist Miha Zamišljeno so pre mlevalj vesti Iz doline In se pogovarjal' o napadu na nemške patrole. ki sleherni dan lazijo no oprezanje k Marku. Pevec Komad-Zdenko •Napasti je treba obe patrolt hkratll* je zatrjeval Zdenko in predložil načrt napada Razen Dušanove pripombe, da so z nu* ničijo na psu, mu ni nihče ugovarjal. Pa ne m‘slite, da je kdo izmed naštetih omahoval. Ne, nihčel Prav v st, od Malija do Mihe so se zavedali, do je treba usekati hitro in odločna, In kar man/ka bataljonu, Iztrgati iz sovražn ko-vth rok. Vendar so v štabu še veliko razmišljali o napadu. Trle so jih mnoge skrbi- bodo borci vzdržali no položajih v snegu in mrazul Je-l: morala bataljona še tako čvrsta da lahko ivega/o vpad v dolino, v žrelo sovražne pošasti? Kaj, če Nemcev ne bo, kako naj se podnevi umaknejo v hribe? Bo dovolj streliva? Nas ne bo Izdala sled? ., •Prisluhnimo kaj mislijo o tem borci -amil* )e predlagaj Milan n se s komisarjem odpravil med borce. Tisto popoldne so sj politkomisarji prizadevali, da so kuharji pripravili dobro in izdatno večerjo. In prav takrat, ko so si borci že drug drugemu ponujali svinjski golaž, in bili izredna dobre volje, so ve Soso, Milan in Dušan zapletli z njimi v pogovor. Vse je kazalo, da bo šlo, kajti tudi borci so razumeli, da je rešitev situacije bataljona le v napadu. Ko so zvedeli, da gredo na akcijo, so začeli živahneje kramljati. Precej mordle pa jim je dal tudi Vavtkar, ko je pr vlekel na svetlo pletenko žganja tn ponudili •Nate fantjeI Ce bo9te tegale srkali, ne bo nlfiče zmrznil v zasedi. Tudi užgali boste bolj korajžno po kuščarjihI* Zvečer so borci legli k počitku. v štabu bataljona pa so spet razpravljali o predvideni akciji* toda Mal! se je hitro odločil: •Zasedo o Boben bo vodil ko' misar Dušan, zasedo no 0/str° pa obveščevalec Zdenkoi prva četa gre v Boben, druga na Oi‘ strol* Ob treh zjutraj, 23. decembra 1944, je I. bataljon Štajerske brigade VDV odrinil v dolino na akcijo. Kolona 73 borcev ie neslišno za pust :l0 V avl kart jo In >e vila proti Kator nl . Obrazi borcev so bili rest11' toda odločni in zjekleneli. Fan* je so bili pripravljeni zvršd1 vsako povelje Sleherni vedeva-leveč sl je želel, da bi napad uspel, da bi bil plen bogat. Marsikdo je imel skromno željo da bi si pr borij vsaj tisto, kar tn1* le trenutno najbolj potrebno' obleko, obutev, opravo, slreliv0' orožje . . Tam za hribčkom Kunkel Katarino sla se zasedi razih Hrostnišk: zasedi to je prvi čel ’ se je z štaba bataljona pridr*1' žil Milan, z drugo čelo po sl odšlo v zasedo Mali in Soso-•Javka bo pri Kajini pod žlico!* je Mali zašepetal Mil°n ' ko sta sl ob razstnnku lole polno uspeha, (Se nadaliu/*! Zalošuna je bua zapuščina, ki jo je prevzel luunik Krmelj po ou-rupaioiju. V Ca-»u okupacije j6 bti teritorij ructoroa presejan na ava dei.a. Zgornji Oei z ludm-ško amoulanto m Šentjanžem je pripadal v nemško okupacijsko cono, spodnji del z železniško postajo pa v italijansko cono. Vmes je potekala »državna meja«. Do zadnjega so se pred osvoboditvijo vršne v Krme.ju m okolici stalne borbe z okupatorjevimi edini cama. Tako je osvoboditev zatekla na pol požgani Krmelj. Požgana je bila rudniška ambulanta, del rudniške kolonije, uničena elektrarna. požgana separacija, uničena železniška postaja, obe jami Andrej II. in Majcen I. pa zaliti z vodo. Junija 1945 je dvanajsterica rudarjev in 1 kovač pričela na svojo roko s kopanjem premoga na premogovnih izdankih v Hinjcah in v poznejši jami Fortuna. Taiko je bilo takrat negotovo, ali bo rudnik še kdaj oživel. Orodje so si ti prv. pionirji izposoj evali pri kmetih, za od-streljevanje pa so uporabljala staro vojaško municijo in stare italijanske mine. Julija 1945 si je situacijo ogledala strokovna komisija iz Ljubljane. Prejšnji lastnik rudnika Jakil je bil celo proti obnovi rudnika, ker je imel načrt, da prenese ves preostali inventar v Kanižarico. Avgusta 1945 se je pričelo z odpiranjem jame Fortuna in pozneje jame Franja. Dela je vodil sedaj že upokojeni nadzornik Keše. Število delavcev se je le polagoma dvigalo. Konec leta je bilo vsega komaj 28 delavcev, meseca marca 1946 je bilo 33 delavcev, konec leta 1946 50 delavcev, medtem ko je sedanji stalež že blizu 400 delavcev in uslužbencev. Prva leta po vojni so v veliki meri obnavljali požgane in uničene objekte, večji razmah pa je rudnik dosegel od leta 1950 dalje. V prvih letih obratovanja se je obratovalo le s suho separacijo. Mokra separacija s pranjem premoga je pričela obratovati 1. 1948. V letih 1946—1947 so na mestu uničene , elektrarne uredili prostorno mehanično in elektrodelavnicp ter skladišče materiala. Jamo Majcen I., ki jo je voda zalila L 1943, so obnovili leta 1946 in ponovno montirali stroje. V tem času pa so odkopavali (1946—1947) premog v jami Fortuna. V letih 1948 in 1949 so odprli in odkopavali premog v jam: Hinjce. Sedanjo največjo jamo »3. julij« so pričeli odpirati leta 1949, a sedaj obstoječi glavni izvozni rov leta 1952. Da se zagotovi dvig proizvodnje, so v letih 1950 do 1953 odkopavali z dnevnim kopom preostale stebre premoga v Kaluderjih. Proizvodnja se je prestopoma dvigala. Od 10.717 ton v letu *946 na 31.709 ton v letu 1947. rta 39.040 ton v letu 1948 in vse naprej do 80 000 ton v letu 1954. V letu 1954 so pričeli z ob-rtov0 v letu 1943 pretopljene jame Andrej II. Obnovitvena dela so še v teku ter bo lama nri-čela z izvozom premoqa ko-n«c leta 1955. Odpirajo tudi rtovo jamo »Hitija«, saj je proizvodni plan za leto 1955 ponovno dvignjen. Veliko dela, tako obnovitve-nr>Ra kot za izgradnjo novih nblektov je bilo potrebno iz- Ponovni uspehi dramske družine „Svoboda‘ v Radečah ...... Ljubitelji gledališča v Rade- prepadom med brezdušnostjo in čeva osvajala bolj s svojim izgradil vodovodni rezer- ni imej svoje šole ter so hodili čah so to pot prisostvovali ob- cinizmom na eni strani in med učinkovitim podajanjem igralke. dela rudnika vesti na površini. Pred vojno rudnik sploh nj imel svojega vodovoda. Leta 1948 si je rudnik voar in vodovodno omrežje za kolonijo. V letih 1949—1950 so vsi otroci v oddaljeni Šentjanž ravnavi pred sodiščem za mla- duševnim življenjem to občut- ki je na odru že tako rekoč doma, alj pa v Tržišče. Ker je to po- doletnike, kakor pravi sedaj že jem ter pravicoljubjem mladega je to tov Ivica Zahrastnikova zgradili tri stanovanjske hiše. stopje prevzel v skrbstvo pro- širom po svetu znani nizozem- človeka na drugi strani. Mlado nadomestila s svoio tenkočutno Poslopje rudniškega konzuma svetni sektor, je rudnik leta ski dramatik Hans T'emeyer dekle Ana Doalders je obtožena modulacijo izgovarjave, tako da so obnovili leta 1950, vzdignili 1954 zgradil poslopje rudniške svojemu gledališkemu delu, ki umora, ki ga je izvršila v ne- človek ne ve. katera je bo.jša za eno nadstropje in prizidali ambulante z oddelkom za zobo- nosi naslov »Mladost pred so- izmemem sovraštvu do vsega. Mati (tov Ivanka Zahrastniko- prostore za delavsko menzo, zdravljenje in enim stanova- diščem« Zanimanje ki ga po- kar je obdajalo njeno prevara- va) je bila resnična podoba njem. Istega leta je bila zgra- sveča javnost temu odrskemu no mladost Prav ona obtožuje skrušene žene. ki pa je še vedno jema remiza za parne lokomo- delu zlasti zadnje čase tudi pri vso družbo tisočerih umorov znala poiskati sproščenje v tive. Leta 1953 je dobil Krmelj nas. zgovorno dokazuje, da je nedolžnih ljudi ki jih je izvr- strastnih izbruhih svoje jeze na prvič javno razsvetljavo. Ze avtor v tem delu načel eno iz- šila ta družba to ki jih hoče še moža, ki ga je podal tov Zdenko kmalu po vojni je bilo urejeno med najbolj skelečih vprašanj potisočeriti. In najhujše kar Rainer nadvse prepričljivo Av- električno omrežje naše družbe, posebno v tistem more zadeti mladega pravico- tor drame je vidno položi, na Rudnik Krmeli še nadalie de'-u sveta, kjer družba kljub ljubnega človeka to sta laž to jezik Eve de Bruto, nadzornice širi cai v teku vse nrinrave strašnemu opominu zadnje voj- hinavščina, ki vladata celo v pri policiji za mladoletnike vse 70 neve rudniške nrvekame ne že 111 našla poti, ki bi člove- najintimnejši celici človeške tisto, kar je žele povedati v KelektR? ti dala občutek varnosti Na- družbe - to je v ' pričeto opekarna obratovati ~ _£™ž_b_a Vedn° 1. maja 1955. četudi zaenkrat Leta 1950 so postavili novo žago polnojarmemk Garažo z gasilnim domom so sezidali 1. 1951, rudniško kopalnico 1952, letos jo bodo pa razširili. Urejenega skladišča za razstrelivo rudnik ni imel vse do leta 1950, ko sta bili zgrajeni dve taki skladišči. Leta 1951 so pričeli z gradnjo »Doma Svobode«. Dom, k: je danes v ponos vsem Krmeijčanom, je bil dograjen leta 1952 Poleg kino predstav in domačih prireditev gostujejo v njem često tudi druge kultumoprosvetne skupine. celo človeške tisto, družini v tej drami. Tudi ta vloga (tov. in otrokom. Nevenka Pergar) je prisl«. do bolj ali manj na robu propa- Tu je pravzaprav težišče te ža- polne veljave, tako v dikciji ... _ da. Kljub tolikim žrtvam to loigre. saj iz slabe vzgcfie dora- kot v kretnji to mimiki Piet se v manjšem oosegu z mi- strahotam je ostalo še vedno ščajočega dekleta zraste vsa van Doom (tov. prof Pešec) je lij ona kosov opeke v letu 1955. vse po starem Brezobzirno pe- tragedija. Ce pravimo, da je bil nadvse dober prikaz strast- rudniške ambulante so obnovili leta 1952 in jo preuredili v šti- dustrijski center med rirazredno šolo m deloma v in Novim mestom, stanovanja Pred vojno Krmelj T°„'^ letošnja naloga opekarne, tianjg ^ lastno blaginjo posa- vzgoja staršev prav tako važna nega to burnega mladega zane- Kolektiv čakajo tako v le- meznika. ki ga narekuje kapi- kot vzgoja otrok, potem je to šenjaka. ki mu življenje ni pri- n' , . tosnjem kot v bodočih letih še talistični družbeni red napravi Tiemeyerjevo delo doseglo mno- zanašalo, a je ohranil v sebi -V velike naloge, saj si prizadeva skoro slehernega človeka sle- go pozitivnega tudi pri nas Če iskro plemenitosti, ki proti kon- * ” * ~ ~ ustvariti v Krmelju soliden in- pega to gluhega za vse tisto, gledamo to gledališko delo z vi- cu zažari v vsem sijaju Gerard Sevnico kar je za človeštvo najdrago- dika naše socialistične stvarno- Niekert (tov. Janez Korun) ni cenejše to najlepše Le redki so. sti. imamo lahko občutek zadio- bil nič slabši v podajanju mla- V. B. ki so se zgrozili nad ':-okim ščenja. da je naša socialistična dega slabiča to je to vlogo za- družba šla na drugo pot, na igral nenavadno doživeto K kateri se bije z vso ostrino s celotnemu dobremu uspehu so staro družbeno stvarnostjo ki prav tako prispevali tov Milan se iz preteklosti še ni ničesar Janežič v vlogi kriminalnega naučila. Seveda pa smo šele na uradnika Gerarda de Werta, začetku nove poti, ki nas pelje tov Anica Gramčeva v vlogi k stvarjanju novega človeka Marije Hadendorst to tov. Ivan Priznati moramo, da so prav Pešec kot sodni sluga. — Vsi vsi Igralci dobro doumeli vse- igralci so besedilo svoje vloge Iniciativni odbor senovske komune ie zasedal Na prvem rednem zasedanju loženo, da se pretežna tovesti- Reštanju. Brestanici, Preslado- iniciativnega odbora bodoče se- cijska in komunalna dejavnost lu, Kališovcu, Dovškem to Donavske občine, ki je bilo v ml- obravnava na sejah krajevnih brvvi. Na teh območjih so tudi bino svoje vloge to so jo temu dobro znali, kar je bilo še podlem t°dnu v novem obč do- odborov to zborih volivcev. V določeni bodoč; zbori volivcev, ustrezno smiselno to dobro to- sebnega pomena za tempo igre. mu na Senovem so prisotni čla- svet za gospodarstvo in komu- V splošnem so člani iniciativ- terpretirali. Opazili smo lepo ki je bil na splošno pravilen, le ni odbora razpravljali o osnutku nalne zadeve je predložen 11- nega odbora soglašali s predlo- vigranost vseh sodelujočih, kar tu in tam je bilo opaziti, da za- statuta bodoče občine. Sejo je članski Svet. K 73. členu pa se ženim osnutkom statuta, razen je pripomoglo še k večjemu ostaja glede na zahtevo posa- manjših pripomb. uspehu uprizoritve Sodnik (tov meznih prizorov Vsekakor je Predsednik občine Senovo tov. Strniša) je bil' verna podoba treba čestitati k uspehu vsem Sterban je razložil na seji še sodne avtoritete to se je obdr- igralcem, še posebej pa režiser- nekaj važneiših noiasnil k no- žal kljub dolgi vlogi igralsko na ju tov. Ivanu Pešcu Želeti je vemu statutu ter k delu bodočih višini. — Za Ano Doalders sta le, da bi to delo doživelo več zborov bili naštudirani dve altemaci- uprizoritev in to Kb. ji: kolikor je tov Poldka Kolen- domačem odru. vodi' predsednik obč. LO Seno- določi izvolitev 5-članskih od-vo tov. Sterban Na pripravljeni borov v posamezne svete. Prav osnutek, ki je bil dan v študij, tako so navzoči bili enotni v so odborniki stavili nekaj do- tem, da se bodoči senovški ob-polnilnih predlogov in svojih čini dodeli katastrski urad sklepov. Predvsem so bili mne- Glede postavitve krajevnih krajevnih odborov to nja, da bi okraj ne zavračal pisarn so predlagali, da_ bi jo volivcev utemeljenih predlogiov za posta- za zdaj ustanovili le v Bresta-vitev ailj razrešitev šefov orga- niči. na dosedanjem sedežu obč. nizacijskih erot v bodočem odbora. Pod njen delokrog bo upravnem aparatu občine ter spadalo celotno območje bresta-bi za iste dajal svojo potrditev, niške občine dosedanjega meri-Predloženo je tudi. da bodoči la in Rožno ki je trenutno še obč. odbor šteje 25 članov tako pod obč. Blanca, da bi približno na 400 prebival- Na območju bodoče občine se cev volili 1 odbornika. K 36. ustanove krajevni odbori v Ko-členu osnutka statuta je pred- privnici, Gorici. Vel. Kamnu, šest mesecev trajajoči samo na (vp) IZ ZAGORJA ,« ■ ; ... 5 ->V. TRGOVSKO PODJETJE .POTROŠNJA* »TRBOVLJAH 'POSLOVALNICA RUDNIŠKI MAGAZIN) 6e priporoča vsem za nakup izgotovljenih moških oblek in damskih plaščev naj novejše mode po izdelkih Veleblagovnice NA-MA v Ljubljani PO NAJNI2JIH CENAH POSEBNO OPOZARJAMO VSE KUPCE, DA BOMO KONFEKCIJO PRODAJALI PO SISTEMU ŽREBANJA TAKO, DA BO VSAKI 10. KUPEC DOBIL VREDNOST, ZA KOLI KOR JE KUPIL, POVRNJENO. POSLUZITE SE UGODNE PRILOŽNOSTI! Ta prodaja bo trajala do 15. funija 1955 KMETI JSKO-GOSPODINJSKI TEČAJ NA IZLAKAH V nedeljo, 17. aprila, so na to deklet. Zaključni izpiti Izlakah zaključili dveletni, po drugem letniku so napravili vsi kmetij- tečajniki. Ob koncu tečaja so — — gojenci organizirali razstavo svojih ročnih izdelkov. Teh izdelkov je bilo okrog 250. Razstavo je obiskalo okrog tri sto ljudi. Tečaj sta priredila Kmetijska zadruga na Izlakah to rajonski odbor SZDL Tečaj je enak enoletni kmetijski šoli. Za uspešen zaključek tečaja zaslužijo priznanje vodja tečaja in v®i predavatelji, ki so vložili dosti truda, da so mladi ljudje pridobili osnovno strokovno znanje, ki bo bodočim kmečkim gospodarjem in gospodinjam nedvomno mnogo koristilo. FOTO RAZSTAVA V ZAGORJU Foto-ktoo klub v Zagorju ima 20 članov, od katerih je pa le malo delavnih, to pa zaradi težav pri nakupu materiala, ki je precej drag. Navzlic tem težavam pa bo klub priredil v dneh od 15. do 22. maja t 1. razstavo najboljših slik to posnetkov svojih članov. Poleg umetniških in ostalih slik bo na tej razstavi tudi zbirka dokumentarnih filmov, ki bodo v povezani celoti prikazali delo, razvoj to dogodke v Zagorju od leta 1945 do 1955 pod skupnim Imenom »Zagorje 10 let v svobodi«. sko-gospodinjski tečaj. Obisko- Klub je v prejšnjih letih or-valo ga je 32 kmečkih fantov ganiziral že pet razstav, in sicer v v Zagorju, Trbovljah. Hrastniku in Litij:. Vse so bile dobro obiskane, zato vlada tudi za letošnjo foto razstavo precejšnje zanimanje. ,*-*> Slav e na Bučki Prvega maja bo na Bučki prav prijetno. Gasilsko društvo proslavlja praznik delovnega ljudstva s sledečim sporedom: 1. 30. aprila zvečer bodo zagoreli kresovi po vseh vaseh. 2. 1. maja imajo gasilci ob 9. uri mokre vaje. Ob 1$. url bo igra »Viničarji«. Sledi zabava s plesom (srečelov in šaljiva pošta). Bučka vabi! 1 maj v Pišscah Vi Pišecah se tudi vse organizacije pripravljajo na dostojno proslavitev delavskega praznika 1. maja. Celotno organizacijo vodi sindikat kmetijskih in gozdnih delavcev KZ Pišece. S posebnim sporedom bo sodelovala šolska mladina, Gasilsko društvo s svojo godbo na pihala In tudi druge organizacije. Proslava bo na predvečer, t. j. 30. aprila s povorko do kresovanja, kjer bodo tudi ostali kulturni nastopi. Šetinc franc: V fanatičnem gnezdu tašlzma 1. maj pred desetimi leti v izseljenstvu Waldcnburg v Spodnji Sleziji. Na mesto je že zdavnaj legel ^•'ak. Z njim pa je prišla — kakor vsako noč — tud. negotovost, kj je visela v zraku ka-k°r strašna mora Kaj bo jutri? ®° se spraševali trudni rudarji. so prisluhnili bobnenju, k je Prihajalo od Strlegaua in Gor-V*2*- Čudno, včasih je bilo zamolklo kakor bi se oddaljevalo. . P^kih trenutkih so olajšano •‘dihnili. Bilo jim je, kakor bi j* tim kamen odvalil od srca spet pa je začelo bob- I , tako močno, da se je zde-n_ k®kor da bo fronta zdaj zdaj prD VValdcnburgu. ■"va majska noč je bila tu-za oddaljenim gorovjem Trtelo, kakor bi se pripravil k nevihti Nato »e je' na rtajvišje gore prikazala st*i na lučka- Nekaj časa je se j9 n\ fTiCTn mestu, nato pa PonLffi Pričkati. To sc je l»n22ft V*ako noC Uudjc »o II kaJ- rtoett vli , m I* občutek var-aSV®** -*>•*> ko bo ugas-• °o z njo ugasnilo tudi nji- hovo upanje. To bo pomenilo, da se je sovražnik približal mestu. .. Nekje nad severnim delom mesta je brnelo letalo. Nekaj časa je krožilo nad železniško postajo, nato pa je odletelo v smeri proti Breslavu. Na Vier-heuserplatzu je SS-policija ustavila kolono avtomobilov. Od vojakov, kj so sedeli v kabinah, so zahtevali dokumente. V ruskem ujetniškem taborišču so pravkar dali znak za alarm. Prišlo je povelje, naj sc preseld taborišče dalje na zapad. Zapadni predel mesta se imenuje: Hermsdorf. Tam, kjer se končuje cestna železnica, stoji veliko poslopje, ki mu pravijo »Umsiedlungslager.« V njem vlada tišina, motijo jo le vzdihi spečih ljudi. Toda ne spijo vsi. V veliki sobi, kjer prebivajo Slovenci, se mož in žena polglasno razgovarjata. Tare ju skrb, kaj bo z njunim poljem. Pozimi sta trdno verovala, da bosta spomladi žp doma Sedaj Je že maj, svobode pa le od nikoder... Polje hi moralo biti že zorano, vinograd okopan.. Ko sta tako mislila na svoje polje, sta se raznežila. Pozabila sta na zamujeno delo. Predala sta se omamljivim sanjam. Kakor vsako noč, sta se v mislih odpravila domov. Vse sta pretaknila. Ničesar nista prezrla. Ne cvetočih črešenj in marelic, ne zelenih travnikov, ne zlatega spomladanskega sonca... »Hudiča, le zakaj ne udarijo!?« je zagodrnjal mož to globoko vzdihnil. Slovenci so se že kar jezili na Ruse. Tri mesece že čepijo pri Striegauu! Nikamor se ne pomaknejo. Pred tremi meseci so bili Slovenci še v taborišču Pil-gramshain prj Striegauu. Ko se je približala fronta, so se uprli Nemcem, da bi šli z njimi. Ostali so in počakali Ruse. Ti so kmalu prišli. Ogledali so si taborišče, spraševali ljudi, če imajo kaj vodke in če je kje kakšen »german«, nato pa odšli. Obljubili so, da se bodo kmalu vrnili. Izseljencem to ni bilo prav. Vseeno pa so se vdali v usodo in se veselili bližajoče se svobode. Neko jutro so jo zagledali... Proti taborišču so se valili težki tanki. Ko so prišli bliže, so odkrili, da so nemški. Obkolili so taborišče in odgnali Izseljen- ce proti zapadu. Nekaj družin, ld so preveč zaostale za kolono, Je ostalo v Hermsdorfu Oni, ki so odšli daleč na Bavarsko, so že svobodni. Ti, ki so pa ostali v Hermsdorfu — le nekaj kilometrov od fronte, pa še čakajo na odrešenje. Pa se ne bi potem jezili... Torkovo jutro, prvega maja. Vodja taborišča Tilche je bil že zgodaj pokonci. Letal je po hodnikih ln kričal nad ljudmi: »Nikar ne mislite, da bomo propadli! Zmagali bomo! Zadnji trenutek se bo zgodilo nekaj, kar bo odločilo nam v prid! Nkar ne mislite, da Je vsega konec! Ni. ni ... konca ne bo!« Veseli obrazi so ga jezili. Kam se je ozrl, povsod nasmejani obrazi, prezir in posmeh. »Prekleto, nikar ne mislite, da boste šli domov! Umazana svojat! Ciganska banda! Svoje domove sl kar zbrišite Iz spomina!____« Včasih so Jih take besede bolele Sedaj pa nič več Vedeli so, da so to zadnji kriki onemogle zverine. Svobode, ki je prihajala počasi, a zagotovo, ne more nič več zaustaviti... Ulice so bile prazne to puste. Zdelo se je, kakor da je mesto Izumrlo Potem pa je kar naenkrat privrelo ljudstvo na dan. Dolge kolone ljudi v žalnih oblekah, v SA in HJ uniformah, so se valile proti stadionu. Ali bo delavsko mesto praznovalo 1. maj? Nazadnje so ga pred enajstimi leti, pa še takrat zelo skromno, ker so biti nacisti že v premoči. Ne, to ne bo proslava 1. maja. Komandant mesta je odredil, da se vse ljudstvo zbere na velikem žalnem zborovanju... Avtomobili, ki so vozili v nasprotno smer, so se morali ustaviti. Uniformirana otročad. k1 je šla mimo vojaškega avtomobila, je s pestmi žugala vojaku v kabini. Čemu nazaj? Vse mora iti naprej, vonvSrts, za zmago! Na vogalu policijske hiše so stali mladi policisti. Iz kolone je nekdo zakričal: »Taki mladi biki morajo biti na fronti, ne doma!« Zaman opravičevanje, da mora biti tudi nekdo, ki skrbi za red Množica drvi naprej. V njej je veliko fanatikov, a še več ljudi, kj se zavedajo konca. Tudi nje vleče tok množice s seboj... Na stadionu Je že zbrana sto-tisočglava množica. Na tribuno se povzpne komandant mesta in začne govoriti množici o Hitlerju Ko pove da ga ni več, je v množici završalo Takoj se popravi, da je Hitler sicer padel, da pa Je njegov duh ie vedno živi. On je povsod: v Donitzu, njegovem nasledniku, v nas, nad nami... (Ko je rekel nad nami. So mlajši pripadniki Hitler Ju-gend pogledati proti nebu, misleč da ga bodo zagledal:...) Zadnje besede komandanta so se izgubile v klicih: »Fuhrer, unser Fuhrer...« Klici so bili kakor glas ranjene to že onemogle zverine. Nato je zadonela himna Ljudje so zapeli: »Deutschland, Deutschland, tiber alles... « Najprej so začel' peti pripadniki Hitler Jugend, ki so neka) dni pozneje streljali na Ruse z zvonika evangeljske cerkve, za njimi fanatiki v rjavih uniformah, ki so nekaj dni pozneje s tretjega nadstropja Opdtzeve trgovine polivati Ruse s kropom in smolo. Njihovi pogledi so švigali po množici Ta je slutila njihove volčje poglede na sebi to je še sama zapela. .. * Čez devet dni je bil fašizem strt tudi v rudarskem mestu Waldenburg Zagrizeni nacisti to zaslepljena množica je obtičala na cestah, ki so vodile proti zapadu Mimo sc se valile dolge kolone ruske vojske Izseljenci so končno dočakali svobodo. Nastopili so veličastno, čeprav naporno pot v svobodno novo Jugoslavijo, ki jih je sprejela z odprtim srcem. S skupščine Trgovinske zbornice V četrtek dne 21. aprila. }e bila v Ca težkih Toplicah III. redna letna skjpžčina Trgovinske zbornice za okraj Krško zfl okra* Krškocejšnjc5tevuo nastauh-primanj- kij a jev v trg podjetjih. Kakor je bilo iz poročil razvidno, si je upravni odbor zbor- Žreb je odločil simin s® J® irti)sm®hml]ii O O o Tretje veliko nagradno žreba- kvenici): 7 Franc Poglajen, Za- Košir, Dol pri Hrastniku Marna delno nlce prizadeval skozi vse leto, nje naročnikov »Zasavskega gorje — Loke 5 (knjižno darilo); no 2 (500 din v gotovini); 57 An- da bi se vsa vprašanja in pro- vestnika«, ki so imeli poravnano 8 Jože Jelen. Hrastnik 163 (ko- toni j a Božič. Šmartno pri Litiji blemi trgovine obravnavali __ v naročnino za vse leto 1955 in lekcija tobačnih izdelkov); 9 (2 stek enici vina), 58 Franc Po- li«1^ 70 izvoljenih delegata, decentraUzacljo ^ _______ _____________________________________________________|____________ . spodarske organizacije, so na Pereče vprašanje v trgovini skladu z Interesi družbe Pri tudi za nazaj, je bilo v soboto, Anica Gričar Loka pri Zidanem tokar, rudnik Trbovl e (2 suha skupščini sodelovali tudi Nun- je poglavje Investicij Naša tr- tem je v veliki meri uspel, zle- 23. aprila, v Radečah v Glasbe- mostu (1 otroške hlače); 10 Ivan jezika); 59 Andrej Medved. Sp čič Stane, predsednik gosp. sve- govina po osvoboditvi ni prejela sti pa je nudil veliko pomoč nem domu Adler. Trbovlje — Bevško 53 Tepe Sava (otroški avto). 60 ta OLO Krško, Zule Slavko, nobenih investicijskih kreditov, organom ljudske oblasti pri iz- .»»nrRiiui riti, (moško dvokolo); 11 Mato Ško- Štefan Brvar, Trojane 10 (brez- načelnik tajništva za gospodar- niti ni Imela dovolj lastnih vajanju naših gospodarskih IZŽREBANI »O bili: beme, Trbovlje — Bevško 9 (ste- piačen polet s potnišk!m letalom stvo, in drugi predstavniki sredstev za ureditev sodobnim predpisov z dajanjem utemelje- 1. Tone Kerin, rudnik Trbov- klen servis za liker); 12 Martin jz Ljubljane na R°ko in nn-\t); upravnih organov ter povablje- potrebam primernih trgovskih nih predlogov in analiz. lje (radio aparat); 2 Marija Sun- Preskar. Trbov je — Ul 1 ju- 61. Vika Potekev Trbov’je Novi ni gostje lokalov in skladišč. Nujno je, Iz vsega sledi da je bilo delo ta, Stari dvor 10 — Radeče pri nija 16 (zaboj živil za tri ljudi dom 38 (500 din v gotovini) 62. Po vsebini dela je bila skup- da se v bodoče v Interesu spioš- Trgovinske zbornice v njeni Zidanem mostu (500 din v goto- za en mesec); 13 Franc Ledinek. Vinko Žagar Trbovlje Plahln- ščina dobro pripravljena. Ana- nega gospodarstva posveti več tretji mandatni dobi plodonosno, vini); 3. Jože Grčar, Zagorje — Trbovlje — Novi dom 24 (500 ska vas 16 (kniižno darilci: 63 lirirala je delo trgovske mreže pozornosti temu vprašanju kajti saj je odigrala vlogo, ki ji je v Kisovec 76 (2 steklenici vina); din v gotovini); 14 Jernej Ram- Štefanija Miklavčič, Trbovlje, na področju našega nkrala In v trgovino Investirana sredstva naši skupnosti in gospodarstvu 4. Angela Hribšek, Kemična, Sak. Zagorje Semnik 10 (2 ste- Trg svobode 4 (steklen brušen namenjena. Njena dejavnost pa Hrastnik (knjižno darilo), 5. Sta- klenici vina); 15 Marko Petrič, pepelnik); 64 Martin Bratun. bo v prihodnje še intenzivnejša, ne Bučevec Zagorje, Kidričeva Šmartno. Zelene 16 (šunka); 16. Zagorje. Vine 63 (steklen servis kajti skupščina je sprejeto veli- št, 3 (500 din v gotovini); 6 Jer- Slavko Medved. Podkum Arti- ka žganje); 65 Ivan Merdnuf, ko konstruktivnih sklepov za, nej Perečin. Kemična. Hrastnik ge 24 (500 din v gotovini); 17. Radeče,- Jagnjenica 30 (stek eni- nadaljnje delo na področju tr- (10-dnevno brezplačno bivanje Hilda Petelinšek Trbovlje, Oj- ca slivovke): 66 Marija Fabijan, govine. B. F v Počitniškem domu STT v Cri- stro 30 (voziček premoga); 18. zdravilišče Novo Celje 'ženske Državni obrtni mojster MIZARSTVO — ZAGORJE, MAKS SKRINJ/R Čestita vsem svojim odjemalcem k prazniku 1. MAJA IN 10. OBLETNICI OSVOBODITVE ZVEZA BORCEV NA SINOVEM BO DOSTOJNO PROSLAVILA 10. OBLETNICO OSVOBODITVE Kamilo Stritar rudnik Trbovlje hiafe ;z blaga); 67 Janez Jesen-(2 steklenici desertnega vina); jek Okrajni komite Trbovlje 19. Ivan Zalaznik Izlake M In-, (servis za kompot): 68 Rozi še 2 (kuhinjski stolček); 20 Jan- udouč Trbovlje N a,sin: št 44 ko Kauzer Hrastnik 64 (5 vreč (knjižno darilo); 69 Stanko Cuk-cementa); 21 Alojz Hribar I, jati. Vransko. Ločica 30 (stekleni dnik Trbovlje (par otroških n;ca slivovke); 70 Hinko Zupančevi jev); 22 Franc Bren. Zagor- gjj. steklarna Hrastnik (-ar goj-je. Cesta 9 avgusta 15 (električ- lerjc ^ ženske); 71. Silvo Rup-no nočno svetilko); 23. Rafael njk, rudnik Trbovlje (okovje za Krajnik. Trbovlje Partizanska pohištvo); 72. Bruno Brun pro- _ . „__ , . _ , ,__. , št. 24 (moško kapo); 24 Anton fesor Beograd Zdravko Celare Zveza borcev Senovega si je lazanske kraje pod Bohorjem Hojak Radeče. Dobrava 20 (500 št 4 (50o din v gotovini): 73. v letošnjem letu — v okviru bo letos obiskalo nad tisoč do- dmarjev v gotovini); 25 Stefan gtefi Miloševič Avstra iia (knjlž. čim dostojnejše proslavitve 10. mačinov, pa tudi lepo števUo Krznar Zagorje Kisovec 33 (ste- darilo); 74 Karel Brečko. Ke-obletnice osvoboditve — zadala ostalih gostov. kleni obtežilnik za pisma); 26 mi5na Hrastnik 82 (2 steklenici Precej lepih nalog, ki bodo Partizanskim otrokom pose- Helena Paradižnik, Trbovlje, vina); 75 Anton Rozman Trbov- predvsem poživile spomine na py ge sirotam brez obeh Vodenska 42 (steklen bi uš en pe- jje. Kolodvorska 9 (voziček pre-narodnoosvobodilno borbo slo- staršev, ki so padli v partizan- pe.nik); 27 Anton Soper, Hrast- moga); 76 Jože Dolanc. Trbov- ----------------- venskega ljudstva ter Se bolj vrstah nameravajo dolo- nik. Splošno čevljarstvo (2 ste- jje Trg Fakina 10 (steklen bru- hkrati d»ia dosti dobrih naoot- hi i™»u,afr.u treovini s kmeti 1- orSanizarijstoo povezale vrste yy ^ posebej odgovorne člane klenici vina); 28 Ana Pucelj, ;Cn pepelnik); 77 Elizabeta Pav-kov za nadaljnji razmah naše tuA nro- borccv 111 bivš*h pripadnikov ZB y bodo bedeli nad njihovim Hrastnik 216 (knjižna nagrada); Zagorje Potoška vas (2 suha Sa^titaTb-Svin^Ztosti to! h^orTto NOB’ , . , razvojem in učenjem ter jim 29 Pavla Kuder. uprava kom. jezika)? 78 Anton Sketako, taolohlU analizirani ' nroblL J*Poeg akl?1 13 otroke tod-ih omogočUi čimprejšnje dostojno ustanov v Zagorju (brezplačno Hrastnik. Log 327 (elektronka); mi ki vsakodnevno soremllalo partizanov bo v tem letu tudi mesto v socialistični družbi slikanje, izdelava 6 fotografij pri 79. Marija Bučar Hrastnik 135 S?. 9?™E no Pn tem vprašanju več finskih obiskov vseh _ ____________________„ Foto Trbovlje); 30 Ignac Dmov- (bele 0tr^ke hlače); 80 Franc 7 ^o te veje v našem gospodar- eeriastiomen j ata..podjetje na k^Tjev to ljudi, Zveza = pammerBvnv Se’ Zagori oCgarto^ ^ _ Kiia dom- »?rtauBrežice^to .E' ki so v času narodno-osvobodil- Jubilejnem^letu^tucU jtt- ^ (divan). 31 Jože Kastelic, 5t. 126 (blago za moške hlače); Iz poroči!, Id so ^na skw- podjetje »Po- £gledati to učvrstiti svoje vrste. « (SOO^dinTgo- 81 Anica” b!?t“ OLOt"ov^ ščnti podana, m iz d^kusije po- ^ H delata pod nenormal- »vetja to Lane ali.pa Vključiti bo treba v* one Vto- povito ^dto ^ ^Anlca^erooti^OLO T snemamo: Razvoj trgovine pri nas je to Per^ vprašanje predstavlja Lr^^srvotodilnim gibanjem. Mtok^^Ma^ko^Tr^vljel^Kešefat kten ^feLa^ž^nje)!^ Iv« uspešno zaključeni revoluciji v trgovini tudi vprašanje pri- člani ZB se bodo na teh obiskih ka ali po lastni krivdi do seda) *__________ J ----------s — — m nJtn “ . . 1____1 ., vi* • ___UL la nilon Al QT>* rtrOODlTUP' lP I 11 fll SSSg BirS-HS ZšŽOž&LZ ŠlŠKiS ESHB5B E-HEšI, ^1 ^_e bil prgnet v d^jU- razpolaga z dobrim upravno- meravajo prirediti čim lepšo ^ravst^"^ . 1 nik Trbovlje (5 vreč cementa); Viktor Malovrh. Hrastnik 253 stični trg mreži v letu 1954 v vodstvenim kadrom, ki sl je v svečanost. Takrat bo tudi raz« Naravo je^ da bi vse bivseomce gR Anton Podbev5ek rudnik (2 jeklenici vina); 88 Matija odnosu na leto 1953 povečan kar dosedanjem poslovanju pridobil vitje prapora občinske Zveze v tem letu temeljito Trbovlje (eervis z« kompot); 39. Muster, rudnik Trbovlje (eno- za 200°/«. Povečanje blagovnega j^gate Ižkumje in praktično borcev Senovo Po izvršenih pregled Lidija Sentjurc Beograd. Dedi- ]etna brezolačna naročnina na prometa na področju LR Ko- gpog^oat za vodenje podjetij spominskih svečanostih bo na Člani ZB Senovega upajo, da nje uži6ka 8 (2 steklenici vina); »zasavski tednik«); 89. Franc venije v letu 1954 nasproti letu trgovin. V trgovini okraja je Dan vstaje množičen odhod Se- bodo s temi nalogami dostojno 4Q Martin Zadobovšek, Trbov- gm0n, župnik. M. Sirje 12 Zi- 1953 pa znaša 14®'», kar (»meni, zaposleny1 520 oseb to se število novčanov, pa tudi ostalih prebi- praznovali 10 obletnico osvobo- ye Knezdol 24 (električna peči- dani most (okrasni obtežilnik); da smo v našem primeru za 8”/e naaproti letu 1953 bistveno ni valcev iz bližnje to daljne oko- ditve, tiste zlate svobode za . 41 Albin Traunšek, Hrast- 90. Jernej Drobne. Trbovlje, Ul, nad republiškim povprečjem. Neurejeno vpraša- tiče, v partizanski kraj Lašče katero so se sami borili, za ka- nik’ 94 (mo5ka srajca); 42. Anton 1. maja (tono apna); 91. Marjan Glede na kupno moč to muk- nje gtrojtovnosti materialne sti- pod Bohorjem 2e na vseh to- tero so v 4-letni kruti vojni kr- Kop6a prastnlk 209 (steklenica Simončič Račiča, Loka pri Zid. turo potrošnikov našega okraja to tarifne politike pred- sedanjih pohod’h vot rt. pr. «a vavetti junaški staovj domovine, likerja). 43 Ivan Forte, bo niš- mostu (enoletna brezplačna na- je ta uspeh v čast to hvalo naši gtavlja v ^ pogledu osnoven Ostrožno Itd. so Senovčani po- brezStevtiiti pa tudi junaško da- ^ Xrbovlje (5oo din v gotovi- ročnlna na »Zasavslti tednik«); trgovski mreži, ki si je, kakor blem deln' razlog za pre- kazali vso zr vednost, stare par- rovali živi leni a Kb ni). 44 Anton Tomažič. Zagorje, 92. Karel Zore. Vransko. Stop- siedi iz tega, resno prizadeva a_________________________________ __________________________ __________________________ — Selo 15 (voziček premoga); 45. njk 8 (500 din v gotovini) 93. izpolnit; svojo nalogo ▼ socialističnem gospodarstvu. V prometu na veliko smo dosegli v letu 1954 nasproti letu 1953 26®/» povečanje prometa V izvozu kmetijskih in industrijskih produktov smo promet povečali v letu 1954 nasproti letu 1953 kar za 145®/«. Kljub vsemu pa imamo še velike možnosti za povečanje doseženih rezultatov zlasti na področju izvoza. Organizacijske oblike trgovske mreže so se lani prilagajale splošnim gospodarskim pogojem in veljavnim predpisom Pri tem nas je vodilo načelo konkurenčnosti, samostojnosti to rentabilnosti vsakega trgovskega podjetja to trgovine. Sicer pa je glede sedanje organizacijske oblike trg nareže v okraju Se vedno nekaj pripomb, ki govore za nadaljnjo premišljeno Kolektiv podjetja Mestna mesnica v Brežicah čestita vsem svojim odiemalcem in dobaviteljem ob Prazniku dela L maiu in 10. obletnici osvoboditve Alojz Povše. Hrastnik 127 (2 ste- Franc Pirkovič, Kolovrat št 15 klenici desertnega vina); 46 Ja- (knjižno darilo); 94. Jože Suša, kob Lazar Podkum, Boravak 2 pošta Hrastnik (enoletna brez-500 din v gotovini); 47. Tončka plačna naročnina na »Zasavski Savinšek predilnica Litija (dve tednik«); 95 Bernard Cirar Zait eklenici vina); 48. Alojz Kranjc, gorje, Podkraj 7 (5 vreč cemen-Zagorje Prešernova 12 (knjižno ta); 96 Jože Zupan, Trbovlje, darilo); 45 Jože Trebušak Za- Opekama 27 (500 din v gotovini); gorje, Potoška vas 48 (steklen 97, Hilda Pirc, Šmartno 54 (eno-orušen pepelnik); 50 Franc Vr- letna brezplačna naročnina na bič, rudnik Trbovlje (10-dnevna »Zasavski tednik«); 98 Zofi Vc-iskrba v Počitniškem domu ru- trih, Trbovlje, Partizanska 35 larjev na Bledu); 51. Okrajni (knjižno darilo); 99 Fani Jelm->dbor SZDL Trbovlje (500 din v kar. Trbovlje, Ulica 1. junija gotovini); 52 Adolf Butara, Ore- (enoletna brezplačna naročnina hovica 6, Medija-Izlake (kr.již- na »Zasavski tednik«); 100 Ivan no darilo); 53 Mestno remontno Bombek, Trbovlje, Zasavska c podjetje. Litija (steklen obtežil- (voziček premoga); 101. Jože Brnik za pisma); 54. Angela Per, javc, Trbovlje, Nasipi 44 (eno-Trbovlje Rudarska cesta (ste- letna brezplačna naročnina na klen brušen pepelnik); 55 Ivan »Zasavski tednik«); 102. Regina Kralj, Trbovlje Ngvi dem št. 6 Okorn. Radeče (500 din v 'enoletna brezplačna naročnina vini' '03 Marija PiM Dobovec, na »Zasavski tednik«); 56. Jože Nadaljevanje na 11 strani Mira Puceva: TIHA VODA Roman »Krstjnčka nekaj manjka v tej sobi.« Dekla, ki se je med pospravljanjem hrupno prem.kala sem in tja po sob*, $e je ustavila. Odprla je usta in jih glasno spel zaprla. »Manjka? I, aevedal Posteljo rajnkega gospoda smo »pršili iz »obe čim so umrli.« Molk Agata se je naslonila z glavo vznak, skoro ležala je na naslanjaču Na okenski napušč je priletel golob in gruleče za teptal v krogu »Koliko Je zdaj od tega, da sem zbolela.« »Skoro štiri tedne.« »Kako hitro m ne čas... In. Krstinčka — ali ie kdo vpraševal po meni?« »Ravnatelj Fernhahn so pošiljati kočijaza . « »Nihče drugi?« »Nihče Pač! Žgajnarjev Ju-lljus je bul malone sleherni dan pred ograjo 'n je sitnaril naj ga spustim v hišo.« Oči so se Agati orosile Za hip ni mogla najti besed. Naposled je spet prišla k sebi »Kadar spet pride Julij us, Ki-etinčka...« »Nu, kaj?« »Reci mu .« Utihnila je in sj pritisnila roko na čelo Polastilo se |e Je neko neznano čustvo, ki se |t je zazdelo sjmejše od vsega kar je doslej občutila Juli j us je. mislil nanjo! Ves čas, ko Je bila bolna, obupana in zapuščena, je bil v mislih poleg nje in te njegove misli so ji spletale novo srečo ki je bila izven telesnih okolnostj, srečo same duše Nekaj čas* Je okušala to srečo, a iz sveta čistih misij jo je zaneslo hrepenenje po 1 Jem samem, po njegovem obrazu ustnicah In očeh. Srce ji ie zaplato. Sladko je začutila toploto svoje krvi v razprtih ustnicah. Iznenada je bila vsa nemirna ;n polna želje, da bi se kar hitro pripravlja ha' to, da pride , »Zdaj vem kaj nvmjka v šobil« je vzkl.knjla »Kam si dala moje ogledalo?« »Ogledalo?« je vprašala Krstinčka, kakor da je ne razume Obrisala si je pol s čela »Saj, saj, pozabila sem ji povedati Po nerodnosti sem ga razbila.« •Kje pa je potlej moje ročno ogledalce? TiMo v okviril jz slonove kosti? Daj mi ga brš brž!« Krstinčka je mencala sem m tja in se praskala po komolcih. »Sama bom vstala ln sl ga poiskala!« Pod vplivom te grožnje ie pričela Krstinčka kakor iz uma stikati po predalniku, polglasno godtnjaje »Ni ga Ne morem za-to, če ga ni.« , Pogledala )e Agato in n;en obraz je bil prepoln neke globo ke bridke nežnosti. Sprva Je Agate nj razumela to le osuplo strmela vanjo Molčala je. Tišina v sobi je trajala dolgo dolgo, le golob je še vedno grulil na okenskem napu-iču Nenadoma se je izvil Agati brezobličen krik iz grla. Krstinčka se Je obrnila stran »Enkrat se moram tako sij tako videti, mar ne?« je naposled Agata prva pretrgala tišino »To mi vse skupaj nič ne pomaga — to tvoje skrivanje.« Krstinčka je bolestno zardela in nenadoma spačila obraz Se nekaj časa je šarila po predal niku. da je privlekla ogledalo izpod nekih rutic kataor ga e bila skrila »Gospa pokriti naj ostanejo da se ne prehladijo,« je deja.e s hripavim glasom In je z obupa no jn jezno kretnjo vrgla ogledalo na Agatina ko'ena Nj si 1' upala pogledati v oči • Poidi,* |e tek’a Agata. »Pojdi že. Pusti Ule samo.« »Ah, in jaz sem mu hotela biti všečl« Je nekam opravičljivo šep n tla Ogledalo ji je še vedno ležalo na kolenih s koščeno ploskvijo navzgor Z novim zanimanjem si je Jela ogledovati roke Kolo na njih ie bila rdeča in surovo nagrbančena Le kako da se spričo pogleda na te roke razdejane od brazgotin, nikoli n; prei vpra šala, kakšen je njen obraz? Ah, bala se je te misli in je pred njo bežala, samo sebe udarjajoč s slepoto . In pograbila jo je taka groza, da se dolgo ni mogla osvestiti, kaj hoče Naposled je z drhte člmi rokam; našla ogledalo in si ga obrnila k obrazu. Videla se jn. Ne, saj ne bom zakričala je pomislila Zakričat: bi b.lo po vsem nesmiselno Sedela je vsa zgrbljena v naslanjaču Slabos* jo je obhajala, drgetala je tako da nj mogla dihati Končno e« je nekoliko pom;riia Pdčas, «e je pripravila k temu da si je ogledalo dvighlla bliže kakor da je ta to potrebna cela vrsta zamotanih in napernih g.bov Gledala »e je dolgo dolgo tega oa U ni mogia slutiti da bo povsem izginil njen obraz tako tesno povezan « sliko nje nega sveta z njenim ra.slim 'n spomini Tega obraza ni bilo več Umaknil se je neki strašni spaki Po njenih pojmih ni bilo Agate brea Agatinega obraza A kdo je bila ta ženska tukaj? In pričela je razčlenjevat; ne znano bitje z osup.ostjo m zanimanjem ki je bilo prepolnb groze. Ta ženska z :edk m. la-uij m s koščeno giavo plešasta nad čelom jn na sencih ta ženska z brezbarvnim: ustnicami in z v dr timi očmi brez vejic ta ženska t opečnat.m obrazom posejan m z višnjevim lisami njena razdejana koža gube okoli nosu in na čelu ., Vrgla je og edalo proč, padlo je po tleh jn se razbilo Razpela si ie haljo na prtih ki je b.la včasih nanje tako ponosna Braz gotine brazgotine »To sem jazi* je zavpila Nekaj strašnega se je rušilo nanjo, zdelo se Jj je, da bo zdaj zdaj umrla N. vedela kol ko časa je brez zavesti ležala na naslanjaču B.la je prava m.iost, da Je tako otopela toda pečati so se ji povrnile moči in z njimi rezka bolečina v srce Njen; pogledi »o naši. odprto okno naši; so oka cije uto kjer jo ie Juliju* po Ijubljal in cesto, ki se je pod vrtom vila prot; vasi Po tel poti bi utegnil prit Juliju* tn jo uzreti, kako sedi ob oknul Nenadoma je razumela to bolečino v svoji duš: razumel* je, zagledati nikoli več Z blodn>; begajočimi očmi • je zrla skoz' okno in s: je ž.vo predstavljala, kaj bo občutji ko je ne bo več videl predstavljala si je nitgov° žalost, čuteč, kako j teko po licih solze. Nekakšen zanos odpovedi se jo je polastii Za zdaj je bilo potrebno s«mo eno zagrniti to okno skozi katero bi jo lahko videl. Vse se je vrtelo okoli nje. k° je naposled vstale in se tipaje stegnila do zaves Pn tem I padla na kolena toda pd-'cl’ se ji je, da je zagrnila zave preko okna Pot.e) je obsede kar na tleh z glavo na sede ^ naslanjača: nekay ča-a jo e n vdajal občutek praznote in vse ji je zdelo neresn.čno Toda čustvo da je nesrečno je kma u zopet zrušilo nan;o 0 lik valu k te pokoplje pod •e' Nesrečna je bila a n,e; br:dko-t bi b.la še večja, če bi I bil Julijus zagledal takšno * kršna je bila zdaj . »Hva « ti, o Gospod' Us m '|*u si« je hripavo zašepeta.« u _ pri vsej svoj: krutosti Je b.* D J u-miljen da‘ ji je prihrani' poslednje Toda g 'e j ta Ijenost je bila ;sto kol oo*-v— . Prestrašno je b;lo ' to ustni- kot opsodb*.' ž.vet. ie čemu se ji je dozdevalo, d« bo umrla od obupa k a j t; po talo j; je javno da je Julij us ne =me je upanje umr'o Zakol le . ni bila tudi ona_ mriva?- Z vela J in Je zdaj Izgubila vse — v?e * je imela s)n Ko je to pom slila. jo je da b. preklinjala boga, tako » ilinjala boga, lanu — Deto mladine v Globokem Na pobudo udeležencev seminarja v Cateških Toplicah so voditelji osnovne organizacije LMS Globoko in Artiče organizirali skupen seminar mladinskih voditeljev, ki je bil izmenoma v Artičah in Globokem. Udeležilo se ga okrog dvajset mladincev in mladink. Predavanja, ki so bila dobro izbrana, so. obsegala nekaj tem iz seminarja v Cateških Toplicah. Po predavanjih je bila živahna diskusija. Udeleženci so obravnavali tudi probleme mladine v Globokem in Artičah. Vsi so prepričani, da so jim ti razgovori dali nova spoznanja in napotke za delo z mladino. Po zaključku seminarja je mladina 19. aprila priredila zabavo. Mladinski voditelji iz Globokega in Artič pa so sklenili, da bodo skupno reševali probleme. Dolanc Zlata Iz centra predvojaške vzgoje V dem-Krško O najboljšem centru predvojaške vzgoje v Sloveniji smo do sedaj malo slišali čeravno je to center Videm-Krško Vemo, da predvojBška vzgoja obstaja, da imajo tedenske vaje, toda o uspehih slišimo prav malo. O velikih uspehih in koristih pričajo pisma mladincev, ki šo Dobil je 4000 din zavarovalnine Naročnik bivšega »Posavskega tednika« tov. Dominik Ceh te iz Stolovnika 35, p. Brestanica, je dobil od podružnice DOZ Videm-Krško izplačano nezgodno zavarovalnino 4000 din, ker si je letos, 22. jan., poškodoval prste na desna roki. Zdravniška komisija mu je priznala 20 "/o akontacijo na račun trajne invalidnosti zaradi izgube palca in poškodovanega kazalca, dokončno stopnjo trajne invalidnost, pa bodo ugotovili na ponovnem zdravniškem pregledu letos avgusta. Poravnana naročnina je edini pogoj za brezplačno nezgodno zavarovanje, ki so ga deležna vsi naročniki »Zasavskega tednika«. ^^WVWWWWWWVWVWWWWWWWVWV Žreb je odločil, sreča se je nasmehnila... (Nadaljevanje z 10. strani) Trbovlie (knjižno darilo); 104. Alojz Stepic. Piran. U ica bratstva (500 din v gotovini); 105. Mirko Mrzel, Strojno mizarstvo, Trbovlje (blago za žensko obleko); 106. Franc Aman, Trbovlje, Opekama 26 (enoletna naročnina na »Zasavski tednik«); 107 Fani Žnidar. Litija. Gradec 32 (knjižno darilo); 108 Rudi Lamovšek, Trbovlje, Bevško št. 55 (500 din v gotovini); 109. Rudolf CeSko, Trbovlje. Žabjek 3 (enoletna brezplačna naročnina na »Zasavski tednik«); 110 Ana Sparlek, Zagorje, Okrogarjeva kol. (5 vreč cementa); 111. Ignac Tag'.avia. Pivka, Hrastje 60 S’. Primorje (brezplačna enoletna naročnina na »Zasavski tednik«); 112. Aloizija Božič. Trg. podjetje »Preskrba«. Trbovlje (voziček premoga); 113. Ivan Ocepek, Zabava, Mlinše, Medija-Izlake (steklen sodček); 114. Ladislav Tomaž, Trbovlje, Zasavska 9 (dve steklenici vina); 115 Marija Letnik, Ljubljana Teslova 18 (zaščitni usnjeni zavitek z vloženo knjigo); 116. Bogomira Piki. Trbovlje, Trg svobode 38 (blago za moško obleko). na ods'uženju kadrovskega roka in so redno hodili na vaje Ti uspeh, so zelo pomembni Posledica tega bo, da se bo postopoma krajšal rok služenja, manjši pa bodo tudi izdatki za nabavo tehnične opreme Center Videm-Krško povezuje preko sto mladincev-obveznikov predvojaške vzgoje. Pričakujejo, da se bo to število še povečalo. Vaje in predavanja vodijo zelo dobro izbrani nastavnikj in je njih zasluga, da je predvo-jaška vzgoja na taki višini Vsi obvezniki so lepo enotno uniformirani. Kolektiv tovarne Celuloze je nabavil za preko polovico obveznikov uniforme, ostala podjetja, občinski ljudski odbor in okrajni ljudski odbor pa so dali prispevke za nabavo. Sedaj urejujejo kabinet, kjer bo sleherni videl marsikaj zanimivega iz sodobne strategije, od miniaturnega sistema strelskih jarkov do obsežne literature, nazorno prikazanih zakonov balistike itd. Nastavniki sodelujejo tudi s komisijo za predvojaške vzgojo pri občinskem ljudskem odboru Videm-Krško Člani komisije od časa do časa obiskujejo predavanja, dajejo razne nasvete in so v stalnem stiku z obvezniki. Dobro bi bilo, če bi vaje predvojaške vzgoje od časa obiskali tudi rezervni oficirji, kajti to bi koristilo enim in drugim. Center Videm-Krško je predvsem delavski, ker obiskujejo vaje predvsem tisti, ki so vključeni v proizvodnjo. Kmečka mladina ima namesto rednih tedenskih vaj dvakrat na leto taborjenje, ki je organiziran , popolnoma po vojaških načelih. Cas, ki ga mladinci prebijejo na vajah ali na taborjenju, je bogato poplačan z uspehi -i- Za lepše vnanje lice Trbovlje Se do pred kratkega smo lahko videli v Trbovljah na vseh koncih in krajih, v izložbah in oknih raznih trgovin im gostita razne lepake, ki so kvarili) vnanje lice upravnega središča Zasavja. Temu je sedaj — upamo — konec. Vse plakatiranje v mestu namreč sedaj opravlja podjetje »Foto - pleskarstvo - reklamservis«. Razna vabila za prireditve, reklame itd. lepi to podjetje na posebej za to postavljene deške, ki so po vsej trboveljski dolini. -on Iz Litije in okolice Vrh Janč bo prišel v komuno Polje V zadnjem času je zadobila litijska komuna menda svojo dokončno podobo Večji del občine Prežganje z vrhom Janč bo priključen v bodočo komuno Polje. Prav tako ne bo v litijski komuni vasi Senožeti ob Savi, ki je biila ob prvi razdelitvi dodeljena Litiji. Sedaj bo celotna občina Dolsko ob Savi vključena v komuno Polje. Litija bi potrebovala avtetaksi Začenja se pomladna sezona. V Litijo prihajajo izletniki to poslovni ljudje, ki včasih potrebujejo vozilo v okoliške kraje Nujno bi potrebovali avtotaksi Tako vozita smo imeli v Litiji že pred davnimi desetletji Prvi avtotaksi je kupil znani Litijan tov. Albin Dolšek že leta 1926 Priporočamo, da bi čimprej uvedli avtotaksi in dali Litiji videz organiziranega tujsko prometnega kraja It D IH III po svetu VELIKA TOMBOLA Športno društvo »Rudar« v Trbovljah bo priredilo v nedeljo, 15. maja t. L, ob 14. uri na svojem stadionu VELIKO TOMBOLO s 35 tombolami in okrog 1000 drugimi manjšimi dobitki Cena tombolske srečke je 50 din. Med glavnimi dobitki so: kuhinjska oprava, moško kolo, radio aparat, štedilnik, prašič, kamgami za moške obleke, blago za pet dobrih ženskih oblek, letovanje v Ckrikvenici itd. Posebnost letošnje tombole je, da se srečke različnih serij. Nagradna skrivalnica za pionirje KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA »TOBAK« TRBOLJE čestita vsem kadilcem in ostalim k prazniku 1. maju in 10. obletnici osvoboditve. Otroci so splašili dve štorklji, ki sta prestrašeni odleteli, tretja pa se jim je skrila. Ce najdete tretjo štorkljo, izrežite sličico ter napravite s svinčnikom štorklji črni kljun (da bomo vedeli, da ste jo na sliki našli) — nato pa prinesite ali pošljite sliko uredništvu našega lista do druge nedelje, 8. maja opoldne. K sliki pripišite svoje ime in priimek, razred šole, ki jo obiskujete, ter svoj kraj (stanovanje), prav tako tudi svojo starost v letih. — Izžrebani ________ rešitelj skrivalnice bo dobil od uredništva »Zasavskega tednika« lepo knjigo v spomin REŠITEV NAGRADNE BESEDNE UGANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Tudi na našo besedno uganko (obratnim) v prejšnji številki našega lista smo prejeli od naših pionirjev in pionirk mnogo 'pravilnih odgovorov. Rešitev besedne uganke (obratnim) se glasi: vrč — črv. Strogi žreb je tokrat odtočil, da dobi nagrado pionir Ivan Poplaz, učenec IV. razreda osn šole v Razhorju, ki naj o priložnosti pošlje v naše uredništvo po obljubljeno knjižno da- » ... svet je dovolj trpel zaradi rasizma Sodim, da ni n i strašnejšega od neskončne afriške tragedije, k[ je večja od tragedije katerekoli dežele. Azijo mora storit: vse. kar je v njeni moči, da bi pomagala Afriki.« To so bile izjave indijskega ministrskega predsednika Nehruja, duše azijsko-afriške konference v Bandungu potem ko je z uspehom zaključila svoje delo. Skupno poročilo o delu. posebno pa še »resoluc‘ja o miru in sodelovanju na svetu« kažeta, da predstavniki 29 svobodnih azijskih in afriških držav niso le odločno obsodili stare in nove oblike kolonializma in rasnega zapostavljanja, temveč sprejeli tudi deset načel za miroljubno sodelovanje med deželami In narodi osego sveta, ki so v bistvu močno podobne načelom v skupni izjavi Tilo-Nehru in Ttto-U Nu. Azijski in afriški predstavnik na bandunški konferenci to pokazali politično zrelost ‘n diplomatsko modrost, ki je naravnost presenetila zahodni svet. Zgodilo se je prvič v zgodovini človeštva da so predstavnik do nedavna še kolonialnih dežel svobodno pojasnili svoje stališče do naj bolj perečih mednarodnih vprašani Prav tako je prvič v zgodovini mednarodnih odnosov tako veliki In veličastni zbor našel kljub precejšnjim družabnim in državnim razVkam in neenakosti verskih, nacionalnih in ideoloških nazorov podlago za enotne zaključke, ki lahko zelo mnogo koristijo mednarodni varnosti in miru. Vendar azljsko-airiška konferenca ni potekala tako mirno, kakor kažejo zaključki. V raz-pravo so posegle tudi one sile, ki so bodisi pod vplivom zahodne blokovske miselnosti ali morda tudi na lastno pest skušale speljati tok konference v drugo smer Temu se slednjič tudi ne smemo čuditi Del azijskih držav (Turčija, Pakistan, Siam in Filipini) sodeluje v zahodnoevropskih ali prozahodnjaških vojaških tvorbah in te resnice ne morejo prikriti ne azijskemu, ne ZAGORJE KUD »Kotredež« je zelo oživelo. — Večkrat se čuje, da je Kultumoprosvetno društvo v Kotredežu priredilo gledališko igro, tako tudi v nedeljo, dne 17. t. m., kjer je dramski odsek društva uprizoril na odru Gasilskega doma v Kotredežu igro »Stari grehi«. Tudi pri tej predstavi so se nekateri igralci zelo dobro odrezali. Le tako naprej, pa bo to društvo prišlo do lepih uspehov, na katere bo lahko ponosno. R. F afriškemu svetu. Zgod lo ‘ se /e celo, da je predstavnik dežele »načrta Coiombo\ ceylonski premier Kotelavala, kljub dosedanjemu nevtralizmu, ki go na vsakem koraku proglašajo, napadel komunistično ideologijo 'n s lem podprl zahodna pr zadevanja po notranjem sporu med državami-udeleženkaml Države, ki tesno sodelujejo z Zahodom v vojaških blokih, so skušale sprožiti razpravo o »starem« in »novem* kolonializmu, kamor naj bi sodil tudi »komunistični ekspanzio- nizem*. Vendar je po zasluga premiera Nehruja in U Nuja tako razpoloženje počas: ugasnilo. K temu je pripomoglo tudi izredno objektivno stališče kitajskega ministrskega predsednika Cu En Laja. Ne samo, da se je zavzel ta miroljubno sodelovanje med vsemi narod sveta, ponudil je celo zakletemu sovražniku sedanjega režima na Kitajskem — ZDA — neposredna pogajanja o vprašanjih daljnega Vzhoda, posebno o Formozi, Dokaj mirno je zavrnil napade na komunistično ideologijo, pri čemer je izhajal s stališča, da se azijske in afriške dežele niso sestale zaradi vprašanj, ki jih morda še ločijo, temveč zaradi vprašanj, ki jih združujejo »Nismo se samo sestali In pomenili. temveč smo dosegli mnogo več: sporazumeli smo se,* je dejal premier Nehru. V tem je tudi največji uspeh Bandunga in modrih politikov, ki so ustvarili temelje zanjo. Konferenca ba imela fudi velik vpl-v na letošnje zasedanje Generalne skupščine OZN, saj je med drugim o celoti podprla načela Ustanovne listine Združenih narodov. Hkrati je odprla pot za podobna azijsko-afr.ška posvetovanja v prihodnosti. Kaže, da ameriška vlada ni kdo ve s kakim veseljem sprejela kitajske ponudbe. V svojem uradnem odgovoru postavlja spet take pogoje, katere je kitajska vlada že odklonila. Med drugim zahteva, naj bi se posvetovanj o vzhodnoazijskih vprašanjih udeležil tudi koumintanški predstavnik. Del ameriških političnih krogov govori tudi o drugi možnosti. Konference na, bt se udeležil / koumintanškj predstavnik, toda kot opazovalec. Vendar tudi takt rešitvi Peking ne more biti naklonjen. Že več kot stokrat je namreč sporočil v svet, da Cang Kaj Sekovega režtma ne priznava in da se potemtakem tudi ne more pogajat! ob navzočnosti njegovega predstavnika. Ameriška diplomacija bo morala ubrati pot popuščanja, kakor jo je ubral Cu En Laj. Sicer bo obstala na pol poti. K prazniku dela Čestita Obrtno nabavno prodajna zadruga v Trbovljah vsemu obrtništvu vseh sektorjev okraja Trbovlje! A to kaznujočega jo za zločin ki ga je bila zgrešila zgoli v mislih, in da b; preklinjala svoj pohabljeni obraz in bedno strast, ki ie v njenem opustošenem srcu tlela še vedno nekje na dnu in ki je nista mogla jzbr sati ne razde-jalna moč bolezni in ne razum ki ji je govoril, da Je vse pri kniLa. In še enkrat so iz njenega raz-bičanega srca privreli na dan silnj tokovi upora proti tistemu kar mora biti. »Ali res ni mogoče, da bi »pet prišla skupaj?« se je strastne vprašala in je spet pričela bloditi po isti pot. ki so jo njene misli že prehodile »Saj me ljubi — Hubi me In tudi jaz ga Ijublipl* i® vzklikala In spomnila se je svojega ne davnega čustva, da je njuna ljubezen že prešla v območje duše. ki je izven zunanjega dogajanja in da se jima v mislih spleta svet neke nove sreče, spr čo katere je telesna lepota nekat po vsem nevažnega. , Saj bi ga sploh ne mogla več ljubiti- če bi verjela, da ljubi on le njen obraz in telo ki je bila le brezpomembna posoda tistega, *'ir ji je tlelo v dušil In če je tako — čemu naj bi ne bila dovolj pogumna? Cernu se ji je zdelo, dt mu ne more stopiti Pred oč; zaupajoč v veličino tiste ljubezni, zaradi katere je hotela vsa storiti, še celo zločin? Toda na dnu srca je vedela resnico: tema strasti kj ji je vse zagrinjala, se jt nenadoma raztrgala pred njenim: pogledi in videla je resn.co takšno, kakršna Je bila Življenja ni bilo moči živeti samo s čustvom ln dušo, ki bv se predajala nekemu breztelesnemu opoju In tista kšr je mikalo Julijusa v njej ni bila duša.. Ko je tako ležala na tleh, vsa bedna pod težo svojega spoznanja, si je bila povsem svestna kaj ima storiti. Izgubila sem ga. si je dejala Tiho, tiho ... Tega ne bj prenesla da bi se obrnil proč ko bi me uzrl Preveč ga ljubim — kljub temu, da me on ne ljubi tako, kakor ga ljubim jaz Mogoče pa bi se le premagal, kdo ve? Iz usmiljenja b’ se lahko premagal in bi me celo poročit Kako strašna misel! Ne ne! Hotela »em ga imeti vsega. Priznavam nisem hotela imeti samo njegove duše .. temveč vsega, vsega. Ah — in hotela sem izpiti njegovo ljubezen, vso njegovo telesno ljubezen do poslednjega požirka in potem umreti toda z zavestjo v srcu. da sem zares živela. Hotela sem zajemati slasti, da bt se končno prenasitila do bolečine. S tem obrazom? S temi rokami razjedenimi od brazgotin? Oviti sem mu hotela svoje lase, tako goste tako dehteče, okoli ramen in okoli grla, da bi bU moj ujetnik. Jaz sem hotela to storiti. Jazi Uboga plešasta prikazen, ostudna spaka ... Končano. Kaj ne moreš razumeti, Agata, da je vse končano? Dvajseto poglavje 1 »Ti, JuHjusI Ali veš, da je No-votnyjevka odpotovala? Pravijo da je šla za vedno. Novotnyjeva vila je naprodaj.« Filomena, tako tesno stisnjena v steznik, da je komaj dihala, in vsg vročična od nekega notranjega nemira je radovedno motrila brata. Sedel je na klopic! pod staro češnjo in nepremično strmel v Rečico, ki je tekla pod Žgajnarjevim vrtom. Zmignil je z rameni. V tej ravnodušnosti je bilo mnogo narejenega. »Kaj mi to mar!« je končno iztisnil »Ah, in še presneto mnogo ti je mar! Saj se nisi hotel poročiti s Francko, ker ... »Ali boš tlhol« »In sedaj te je pustila na cedilu. Igrala se je s tebojI Res lep tepec si bil.« Pod drobno zasukanimi kodri, ki so ji padali v čelo, so se ji zmagoslavno zabliskale oči Oh, zadela ga je v život Nesrečen je bil in sama nj vedela čemu ji je to spoznanje tako prijetno. Njej pa je šlo prav vse po srečiI In zaletela se je po vrtni ste- zici, obrobljeni s pušpamom, da je pod robom njenega širokega krila kar završalo pušpanovo listje. Zapela je dve, tri kitice neke pesmi čeprav je bila brez posluha in je to tudi vedela Ah. pokazala bo vsem tem Zabukov-čanom. ki so st o njej brusili jezike, češ da se vlači s Fern-hahnom in pri tem pozablja na svojo dekliško časti Pokazala jim bo kaj zmore ona, Filomena ... Ce je bila razburjena, je bil njen za spoznanje predolgi nos nekoliko rdeč na konici, zato si ga je bi la danes posula z riževo moko lica pa si je bila natrla s pesinim sokom, da so bila bolj rožnata na pogled Saj ji je Fernhahn obljubil, da pride danes po maši k Žgajnarjevim na obisk! Kaj je to pomenilo, je dobro vedela in blaženost ji je hotela kar razgnati prsi. »Boter, danes po maši nas obišče ravnatelj Fernhahn!« je zaklicala botru, ki je pravkar stopil iz hiše. da pojde v cerkev »Tako« je rekel boter ln je pričel naglo mežikati s kratkovidnimi očmi. To novico mu je bila Filomena najmanj že dvajsetkrat sporočila. In zlovoljno «i je potisnil s čela širokokrajnl črni klobuk — klobuk umetnika, ki je bil nerazdružljiv z botrovo prikaznijo na cesti, kakor Je nerazdružljiv zvonik od podobe farne cerkve. Pikro se je nasmehnil Nu, po prav-jci povedano: ravnatelju Fernhahnu je privoščil Filomeno iz dna srca »Kaj pa ti Juliju«? Ne oojdeš k maši?« je rahlo vprašal svojega ljubljenca ki ie mračno ždel na klopi. Kajti za danes je bil faimošter napovedal zahvalno mašo, ker je bog končno odrešil Zabukovje od tegobe črnih koz In vse se je zbiralo v Cerkvi, vse kar je še ostalo živega po vasi od otrok pa do starcev Prihajala pa je tudi rudniška gospdda. ki sicer verskih obredov ni iemala preveč resno in celo ravnatel’ Fernhahn je bil obljubil, da pride »Nu, Juliju® * je ponovil boter. »Ne, jaz ne grem boter Bil sem že pri prvi maši,« ie mračno rekel Julijus. Boter je dobro vedel, da se mu je fant zlagal Pa to se mu ni zdelo važno — rad se je pustil varatj od tistega, ki ga je ljubil Sklonil se je k Julijusu in mu rekel: »Julijus, zapomni sl: nikoli nismo tako srečni niti tako zelo nesrečni, kakor sj domišliujemot« Nenadoma je napravil zbegan obraz kakor da je bil povedal nekaj silno neumnega. In jezno je pričel otresati s svojo smešno brado, m.šice na obrazu so mu podrhtavale, stiskal ie oči kako: da mu gre na jok Juliju* se je obrnil stran Molčal ie- Pričelo Je zvoniti k maši. Ptice so pele Bilo je po dežju in na izprani modrini neba so se lagodno sprehajali raztrgani beti oblački Boter je pogledal v nebo ki se spreminja in je vendar večno. »Vse mine, Julijus,« je tiho rekel. Vrtna vratca so cvileče zaškripala za njim. ko je stopil na cesto kar spotikavajoč se od neke nenaravne naglice, ki ga je gnala od Julijusa stran. V svoji zmedenosti s- Je vlekel glavo med ramena kakor star preplašen ptič Ah. modrost je mislil — modrost pač lahko obvlada nesrečo, ki je že minila, toda sedanje bridkosti obvladati ne more Samo čas jo lahko obvlada... Vse je hitelo proti cerkvi. Sošmaštrovka v svoji staromodni krinolini in šomater Jergel z notami pod pazduho Parašuhov oče tako raven, kakoi da ie požrl svečo Francka k; se je ozirala po Zgajnarjevem vrtu, župan v svoji dolgi črn; suknji Dekleta so se tiho hihitala kajti fantje so jih prebadali z drznimi pogledi Zenske v svilenih rutah možje v vezenih telovnikih Nedelja je bila tako blaga in vesela kakor da se ni nikoli nič hudega pripetilo na tem svetu kakor da nikoli ni bilo bolezn. ki je terjalo svojo žrtev skoro v vsaki hiši (Konec prihodnjič) O cepljeni! proti kozam in davici Kakor vsako leto, bomo tudi cepljenega otroka? Važno je, da letu starosti, če eo bili v letos cepili otroke proti davici ima čisto oprano in zlikano letu cepljeni in kozam. V krškem okraju bo- srajčko. Od 6. dne po cepljenju Cepljenje je obvezno hi ee mo pričeli cepiti otroke 3. maja. ga ne smemo kopati Da ee morajo dati cepiti vsi otroci na-Odkar cepimo otroke proti otrok ne praska, mu naredimo vedenih letnikov, če bodo do-david in kozam, smo ti dve bo- manšete iz lepenke in mu va- pozive od občinskega ljud-lezni, ki so nekdaj redčile vrste nje damo roke. skega odbora ali pa ne. Ce kdo ranraj popolno_ Kdo ne bo cepljen? Cepin ne iz neupravičenih razlogov ne bo zaščitna bomo otroke, ki so akutno bolni, pripeljal otroka, bo kaznovan ,X*]L V .L močno oslabeli, slabokrvni in Po Zakonu o zatiranju m pre- P^ceJienin težje rahitični, dalje otroci ki prečevanju nalezljivih bolezni vP^ekTP cen bolehajo za božjastjo, naduho, Za zgoraj našteta obolenja pa V,bl£, Mic. očesnimi boleznimi, vneti«. tedesu ustvarjanje obramba h morajo biti cepljeni, naj do zar- sil proti določem bolezni Ce Katere otroke bomo cepili? fetka cepljenja poskrbe za bolezen slučajno pride jo cep- Cepljeni bodo vsi otroci (dve zdj.avniški pregled v pristojnih v telo Pričaka pripravljeno: injekcije), rojeni lansko leto, da- ambulantah to otroških ddspan-X«*1 lma <>dPorne snov, ali 1]e otroci v drugem letu staro- zerjih jn dobe pismeno »proti-snovu, kot jim pravimo, gti ki prvo leto še niso bili cep- ... mnenjp da nai bo otrok Ce cepljen otrok zboli za da- ijeni. m vsaj nepopolnoma Da-vico, poteka bolezen v mili ije otroci v prvem šolskem letu. 0,Pro6cen _ obliki in se nam ni treba bati ponovno cepljeni pa marajo biti *”• ssuoaiav, smrti, ki bi po vsej verjetnosti proti davici vsi otroci v drugem een. inšpektor, nastala, če otrok ne bi bil cep- Detovni kolektiv podjetja Impoit ,CHEM0' Export, Ljubljana čestita k delovnemu prazniku — 1. maju — vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem ter delovnim ljudem z željo nadaljnjih uspehov pri graditvi socializma. ŽIVEL 1 MAT! FIZK.ULTURA IM ŠPORT PRVENSTVO Slovenije v nogometu Rudar in Proletarec iz Zagorja jspešna Rudar (Trbovlje) : Bratstvo (Hrastnik) 5:2 (3:0) rec« po porazu prejšnjo nedeljo proti Rudarju iz Trbovelj s 5:0 dosegel tako učinkovito zmago protj Soboti, ki je druga na Na stadionu SD »Rudarja« v nedeljo rekordno število gledal- lestvici »Proletarec« je v Trbovljah se je zbralo preteklo cev Lepo vreme jih je priva- Uo s svojo igro preseneto ter ljen. Vedno čujerno polno vprašanj in nejasnih pogovorov, kot na primer: Aid naj dan otroke cepiti ^ali ne? Ali ne bo bolelo? Ali bo kaj pomagalo? Pa bo sedaj zbolel, saj je bil vedno do sedaj zdrav, kaj, ko ga ne bi dali cepiti, in podobno. Na vsa ta vprašanja boječih mater lahko zdravniki odgovorimo, da vsi ti vprašujoči še vse premalo vedo o bistvu cepljenja in o ogromni koristi, ki jo dosežemo s cepljenjem. Danes vemo, da odkar obstaja uredba o obveznem cepljenju proti davici. ee je znižalo število obolenj in smrtnih primerov na tri četrtine. S cepljenjem napravimo otroka odpornega bodisi proti davici ali pa kozam. Najmanj odporni so proti davici otroci v predšolski in šolski dobi Cepimo jih dvakrat (drugo cepljenje se vrši 4 tedne po pr- ta ilo. pa tudi zrdnji uspehi Ru- dokazal, da se z voljo in zavze-iarjevega moštva v tekmovanju manjem marsikaj doseže Igro Kolektiv SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA .Pionir'* Novo mesto So pritegnili večje število gledalcev kot običajno Rudar je nastopil oslabljen, zato so Hrastničani na tihem upa l, da bo mogoče kaj uspeha Trboveljčani so nastopili tokrat brez Ahlina, Florjanca in Butkovca pa so v Zagorju je sicer motil veter, vendar zmage Proletarcu ni odrekati ter je zaslužena Dve zmagi trboveljske „Svobode“ »Svoboda« iz Trbovelj igra v čestita k 1. maju vsemu delovnemu ljudstvu kolektivom ter želi vsem še obilo delovnih s ditvi socializma. sorodnim P« rru- vseeno pokazali dobro igro ra- prvenstvu Celjske nogometne zen v drugem polčasu ko jt na podzveze Vodstvo podzveze pa igrišču dominiralo moštvo »Brat- je odIočil0] da igra vse svoje stva« približno 20 minut tekme v Hrastniku na igrišču Koncilja ki je po dolgem času Rudarja pa ker je tamkaj spet nastopil v moštvu Rudarja. ude ežba prejšnjo nede- ie napravil svojevrsten podvig j- «e gvobo <» c c i v <1 <> <' <» \ v <» (' (' v <* Kmetijska zadruga Senožeti z vsem svojim članstvom čestita vsemu delov, ljudstvu k prazniku I. maju in 10. obletnici osvoboditve čestita k praznikom 27. aprilu, 1. maju in 10. obletnici osvoboditve Prijeten oddih boste imeli v Počitniškem domu rudarjev KOLEKTIV GOSTINSKIH PODJETIJ pri Zagorju Kolektiv doma na Izlakah pošilja vsemu delovnemu ljudstvu tople čestitke k prazniku 1. MAJU in 10. OBLETNICI OSVOBODITVE V ZAGORJU OB SAVI čestita svojim cenjenim odjemalcem in gostom, k prazniku 1. i.I A J U IN 10. OBLETNICI OSVOBODITVE ter se priporoča za obisk svojih gostišč K zgodovinskim praznikom 27. APRILU, L MAJU in 10. OBLETNICI OSVOBODITVE Kolektiv Čestitke k praznikom 27. APRILU, 1. MAJU IN 10. OBLETNICI OSVOBODITVE pošilja pošilja kolektiv Tovarne konfekcije „S AVA v Zagorju Izdelujemo vse vrste moškega spodnjega perila, delovne obleke, dežne plašče. Prvovrstna izdelava, konkurenčne cene. Za naročila se priporoča kolektiv. KM E TIJSKA ZADRUGA v Mlinšah z vsem svojim članstvom delovnim ljudem tople čestitke in pozdrave Kmetijske zadruge V ZAGORJU s svojim članstvom čestita delovnemu ljudstvu k prazniku 1. maju in 10. obletnici osvoboditve l Našim potrošnikom nudimo vse vrste blaga, umetna gnojila in razni grad- GOSIINSTVO RADEČE z obrati: »Jadran«, »Pri mostu«, »Ob Savi« in »Hotemcž« čestita vsem i delovnim ljudem k prazniku 1. MAJU in DESETI OBLETNICI OSVOBODITVE Tovarna keramičnih Izdelkov čestita za praznike 27. aprila. 1. maja in 10. obletnico osvoboditve vsem delovnim ljudem in jim nudi kamine vseh vrst in barv ter sobne peči, kompletne, s Samotnimi ploščami. Izlake Samotno opeko za pekarne in druge namene (do 1100” C), In to navadni format 25X12, segmentno za oboke 25X12 in plošče za peči 25X25, Bcrg-mannove pipice, okrasno keramiko 27. APRILU, 1. MAJU in 10. OBLETNICI OSVOBODITVE Delovni kolektiv Krojaške delavnice v Zagorju čestita k praznikom Kolektiv Industrije gradbenega materiala v Zagorju čestita vsem odjemalcem in delovnim ljudem k praznikoma 1. maju in 10. obletnici osvoboditve ter nudi svoje izdelke po najnižjih konkurenčnih cenah Kolektiv RADIO -CENTRA Borbeni pozdrav ob prazniku 1. maju in 10. obletnici osvoboditve pošilja vsem svojim odjemalcem X) Zagorju J kolektiv trgovskega podjetja čestita vsem delovnim ljudem k praznikom 27. aprilu, 1. maju in 10-letnici osvoboditve Če želiš dober radijski sprejemnik, se oglasi pri nas in zadovoljen boš! f,Vlaha Kolektiv ) Kolektiv podjetja Izdelujemo vse vrste pohištva po želji naročnikov po zmerni ceni Mestne, klavnice An Utaddnice v žapaciu čestita vsem potrošnikom . k praznikom 27. aprilu, 1. maju "n 10. obletnici osvoboditve Nudimo prvovrstne mesne izdelke po najnižjih dnevnih konkurenčnih cenah AVTOPREVOZ ZAGORJE čestita delovnim ljudem k praznikom 27. aprilu — 1. maju in 10. obletnici osvoboditve SINDIKAT RUDARJEV skupno z RUDNIŠKIM KOMITEJEM ZKS rudnika Zagorje čestita delovnemu kolektivu in vsem svojim članom k prazniku dela 1. MAJU KB1JEVNI SINDIKALNI SVET V ZAGORJU pošilja svojim članom in prek njih vsem ostalim borbene pozdrave k praznikom 27. aprilu, 1. maju in 10. obletnici osvoboditve STRAN 19 FRANCK INDUSTRIJA KAVOVINE čestita k 27. aprilu, prazniku dela 1. maju in 10. obletnici osvoboditve pošiljata vsem delovnim ljudem okraja Trbovlje delovni kolektiv in uprava ZAGREB pozdravlja delovne kolektive Črnih revirjev ter jim čestita k prazniku dela, 1. MAJU IN 10. OBLETNICI OSVOBODITVE ELEKTRARNE TRBOVLJE ter jim želi še nadaljnjih uspehov pri socialistični graditvi naše domovine. KOLEKTIVI pos'ovaln!c trgovskega oodfetla čestita vsem delovnim kolektivom zasavskega revirja k obletnici ustanovitve OF — čestitajo k prazniku 1. maju vsemu delov nemu ljudstvu okraja Trbovlje. 27. APRILU IN PRAZNIKU DELA 1. MAJU Naj živi l.maj, praznik dela Cement - opeka trgovsko podjetje z gradbenim materialom na debelo in drobno, in 10. obletnica osvoboditve ! Ljubljana, Šmartinska cesta 21 Telefon 30-140 Delovni kolektiv želi vsem delovnim kolektivom, dobaviteljem in odjemalcem kakor tudi vsemu delovnemu ljudstvu ob PRAZNIKU DELA 1. MAJU polno uspehov ZLATARSTVO-TRBOVLJE vam nudi po ugodnih cenah zlate in srebrne izdelke odlične kakovosti in solidne izdelave po konkurenčnih cenah. K 'prazniku dela. 1 MAJU IN 10. OBLETNICI OSVOBODITVE čestita delovni kolektiv pri Z danem mostu čestita vsem delovnim ljudem širom po Jugoslaviji k doseženim uspehom in jim istočasno čestita k prazniku 1. MAJU IN 10. OBLETNICI OSVOBODITVE Ljubljana vsem delovnim ljudem Slovenije pa še posebej k prazniku 27 aprilu, obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda čestita vsem delovnim ljudem k prazniku 1. maja. Obenem sporoča, da proizvaja, odkupuje in prodaja vse vrste semen za polje in vrt r i» v (i TRGOVSKO PODJETJE GROSIST Vide m - Krško ČESTITA VSEM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM PO VSEJ DOMOVINI K PRAZNIKU DELA — 1. MAJU! NUDIMO PO KONKURENČNIH CENAH ŠPECERIJSKO, TEKSTILNO IN GALANTERIJSKO BLAGO, STEKLO IN ŽELEZNINO POSTREŽBA HITRA IN SOLIDNA Kmetijska zadruga MIZARSKO PODJETJE DOBOVA ČESTITA VSEM GRADITELJEM SOCIALIZMA K PRAZNIKU DELA! DELOVNI KOLEKTIV ( i' } > «' i' i' o Pletilnice v Dobovi ČESTITA K PRAZNIKU DELA IN SE PRIPOROČA S KVALITETNIMI IZDELKI • NAJ ŽIVI ZVEZA KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE, POBUDNIK VSEH ZMAG DELOVNIH LJUDI NAŠE DOMOVINE! DESET LET SVOBODNE GRADITVE — DESET LET NOVIH ZMAG! Brežice ČESTITA VSEM ZADRUŽNIKOM, ČLANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM K PRAZNIKU DELA TER SE PRIPOROČA! ŽIVEL PRVI MAJ! K Prazniku dela čestita vsem gostom in delovnim ljudem Delavsko uslužbenska restavracija Senovo Pe 1 Kolektiv i i i 1 PEKARNE IN SLAŠČIČARNE i i 1 TRBOVLJE < ( > čestita vsemu delovnemu ljudstvu k prazniku 1. maju in 10. obletnici i i osvoboditve i Zveza Vinarskih zadrug Vis-Dalmacija gostilna pri Klenovšku, Trbovlje, Obrtniška 16, čestita vsem k prazniku 1. maju in se priporoča za obisk. Nudimo odlična in kvalitetna dalmatinska vina z otoka Visa DELOVNI KOLEKTIV „M0DA“ Trbovlie krojaštvo in šiviljstvo, čestita k praznikom 1 MAJU in 10 OBLETNICI OSVOBODITVE in se priporoča za naročila Kmetijska zadruga Tibovhe z vsem svojim članstvom čestita k prazniku 1. maju in 10. obletnici osvoboditve KOLEKTIV Kina ,Triglav' Zagorje čestita vsem svojim obiskovalcem k prazniku 1. maju in 10. obletnici osvoboditve KOLEKTIVI KINA iSvobode-Cenier' Delavski dom, in ,Svobode II' - Trbovlje se pridružujejo čestitkam ostalih kolektivov Uprava obljublja, da se bo tudi v bodoče trudila preskrbeti čimboljše filme KOLEKTIV Strojnega pletilstva v Zagor u ob Savi čestita k prazniku 1. MAJU in 10 OBLETNICI OSVOBODITVE in se priporoča za naročila SLIKARSTVO IN PLESKARSTVO ZAGORJE izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela solidno in poceni. K prazniku 1. MAJU in k 10 OBLETNICI OSVOBODITVE čestitamo vsem delovnim ljudem! česiitfie & 1 maju in 10 ofiletnici osvoftoditne pošilja vsem delovnim ljudem Trbovelj delovni kolektiv KOVNSKO ELEKTR0-!N3TALATER:KE DELAVNICE - TRBOVLJE V <> <» i» Vsemu delovnemu ljudstvu čestitata k prazniku, 1. MAJU, in 10. OBLETNICI OSVOBODITVE kolektiv in uprava transportnega podjetja TRBOVLJE Borbeni pozdrav k prazniku delovnih ljudi, 1. MAJU, pošilja vsem delovnim kolektivom Slikarstvo - pleskarstvo-loto-reklam servis, Trbovlje Kolektiv trgovskega podjetja Vitaminlca Trbov |e * čestita vsem za 1. maj 1955! KZ STUDENCI Se»mca z gostilno »Dolenka«, »Pri Spancum čestita vsem delovnim ljudem K PRAZNIKU 1. MAJU in se priporoča za obisk K prazniku delovnih ljudi, 1. MAJU, in 10 OBLETNICI OSVOBODITVE se pridružuje čestitkam ostalih kolektivov tudi Knjigarna Trbovlje trgovsko podjetje UPRAVNI ODBOR IN DELOVNI KOLEKTIV JDzeskzba' zagopje 8 kolektivi poslovalnic: »Suša«, »Pri Bajcarju*, »Košenina*, »Kisovec« in »Rudnik« Pošilja čestitke vsem delovnim ljudem k praznikom 27 APRILA. 1 MAJA in l0- OBLETNICI OSVOBODITVE. Obiščite naše poslovalnice in zadovoljni boste! <> C V v } ) (I i t \ (I <» <> ) sUmetifake vadcupe IZLAKE čestitata k prazniku delovnega ljudstva, 1. MAJU, in se priporočata v svojih poslovalnicah na Izlakah m Orehovici z industrijskim blagom in s svojimi mlekarskimi poslovalnicami. O kvaliteti naših proizvodov se sami prepričajte! Uprava KMETIJSKA ZADRUGA PODBOČJE čestita vsem svojim članom in odjemalcem k 1. maju! čestita ob 1. maju. Prazniku dela, vsem delovnim ljudem krškega okraja in se priporoča cenjenim odjemalcem s solidno postrežbo in dobro izbiro! REMENICA KRMELJ NAJ ŽIVI 10. OBLETNICA NAŠE OSVOBODITVE! pošilja k mednarodnemu prazniku dela •— 1. maju borbene čestitke vsem odjemalcem ln ostalim delovnim ljudem po domovini!' Vsem svojim članom in vsem delovnim ljudem čestita k Prazniku dela CARSTVO" - Kmetijska zadruga Prekopa čestita k 1. MAJU in 10. OBLETNICI OSVOBODITVE vsem cenjenim strankam in se priporoča za nadaljnja naroči’n1 Sevnica s svojimi trgovinami: ŠTEVILKA 1 — V SEVNICI ŠTEVILKA 4 — V ŠMARJU ŠTEVILKA 3 — V DOLENJEM BOSTANJU Kmetijska zadruga Kostanjevica na Krki čestita vsem svojim članom ln delovnim kolektivom v domovini k Prazniku dela — 1. MAJUI Priporoča se — oglejte si našo izbiro! ter e trgovinami v svojem sestavu: iett'.znina it* tcfywina Msn^cm Obrtna zadruga čestita vsem delovnim ljudem Sevnice k Prazniku dela, 1. maju, in se nadalje priporoča svojim številnim odjemalcem! Naš smoter: SOLIDNA POSTREŽBA DELOVNIH LJUDI! Brestanica Naj žive iniciatorji narodnoosvobodilne borbe In naši prvoborci! ČESTITA SVOJIM ODJEMALCEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K PRAZNIKU 1. MAJU! TRGOVSKO PODJETJE .POTROŠNJA" KRŠKO s trgovinami v svojem sestavu: Trgovina z mešanim blagom 1, Krško, Dalmatinova 1 Trgovina z mešanim blagom 3, Krško, Krških žrtev 33 Trgovina z mešanim blagom 9, Krško, Krških žrtev 33 Trgovina s čevlji, tekočim gorivom in mazivi Trgovina z železnino in gradbenim materialom Trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami Trgovina z mešanim blagom, Videm Trgovina z mešanim blagom, Stara vas Trgovina z mešanim blagom, Leskovec Trgovina z mešanim blagom, Raka Čestitamo in oozdravKamo vse delovne ljudi r>o naši domovini k PRAZNIKU DELA - PRVEMU MAJU! Kolektiv tovarne JUOOiaNIN SEVNICA Trgovsko podjetje Z/ RUDAR // KRMELJ S POSLOVALNICAMA V TR2ISCU IN KRMELJU čestita ob 1. maju vsem odjemalcem, dobaviteljem in vsem delovnim ljudem! Pozdravljamo leto 1955 — desetletnico osvoboditve in novega življenja v Titovi Jugoslaviji! Gostinsko podjetje Sevnica Z VSEMI SVOJTMT OBRATI pozdravlja Praznik dela in vse delovne ljudi, ki gradijo socialistično domovino! Naš smoter: kulturna postrežba delovnemu človeku, ki potrebuje tudi oddiha in zdrave zabave! Deseto obletnico osvoboditve in ustvarjanja v novi Jugoslaviji pozdravlja ter čestita vsem občanom ob letošnjem 1. maju L uiski ot'b:r Mestne občine Sevnica Vsem občanom občine Pišece čestita k Prazniku dela Gostilna „Pocl goricaml‘S Tržišle DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE Kopitarna Sevnica čestita k 1 maju in 10 obletnici osvoboditve vsem svojim cen lenim gostom ter delovnemu ljudstvu Jugoslavije! — Priporoča se s solidno postrežbo in pristnim malkovčanom. Mizarsko podjetje „ B O R “ Videm - Krško čestita vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem ter vsem delovnim ljudem k Prazniku dela z željo, da bi ta praznik kar naj lepše preživeli v lepi prirodi in si nabrali novih sil za uresničevanje nalog, ki nam jih nalaga graditev socialistične Jugoslavije! čestita k Prazniku dela vsem odjemalcem, kakor tudi vsemu delovnemu ljudstvu v domovini. Cenjenim strankam postrežemo e kvalitetnimi in solidnimi mizarskimi izdelki! K L maju čestita in pozdravlja 10. obletnico osvoboditve miisia zima Prelom ter priporoča svoje priznane mlečne izdelke! Kmeliiska zima Mm čestita vsem svojim članom, zadružnikom in ostalim delovnim ljudem naše domovine! C C V v ^1» I' v v v (» \ v v 1» <> I' (» 1» I1 I* v K Prazniku dela in 10. obletnici osvoboditve čestita svojim članom NAJ ŽIVI PRAZNIK DELA — 1. MAJ! K prazniku 1 MAJA čestita vsem občanom in delovnim kolektivom ter jim želi mnogo novih delovnih uspehov ( Ljudski odbor Mestne občine Brežice ■ svojimi odseki: ZADRUŽNIM POSESTVOM, TRGOVINO ŠTEV. 1 IN 2 IN Z VINARSKIM ODSEKOM čestita k Prazniku dela! KOLEKTIV PODJETJA Krško pošilja ob delavskem prazniku vsem delovnim kolektivom borbene pozdrave! DELU ČAST IN OBLAST Z NAJ ŽIVI PRVI MAJ I Tovarna čokolade in likerjev Brestanica izdeluje vseh vrst čokolade in likerjev in nov izdelek tovarne: i <> «» «» V <• PRVOVRSTNI PELINKOVEC Pridružuje se čestitkam ostalih kolektivov k prazniku 1. maju! z odseki: TRGOVINA — MESNICA — POSESTVO — KROJAŠKA IN ŠIVILJSKA DELAVNICA — ZIDARSKI ODSEK IN POSPEŠEVALNI ODSEK J. čestita svojim članom in vsem delovnim ljudem k 1. MAJU! Priporočamo se z našimi uslugami, poslužujte te naših odsekov! Trgovsko podjetje PRESKRBA SENOVO čestita vsem odjemalcem k svetovnemu delavskemu prazniku in se priporoča! Strojna tovarna Trbovlje čestita svojemu delovnemu kolektivu, vsem poslovnim prijateljem in vsem delovnim kolektivom socialistične Jugoslavije k praznikom l. maiu m /0. obletnici osvoboditve v <1 v \ v (I (I <>' I' (I (I # \ } 1» PROJEKTIRAMO, PROIZVAJAMO in MONTIRAMO transportne na-prave; naprave za suho in mokro separiranje, opreme rudnikov. Zahtevajte naše prospekte! - Kmetijska zadruga Radeče čestita vsem delovnim ljudem Radeč tn okolice k prazniku 1. maju in 10. obletnici osvoboditveI Priporočamo se za obisk naših poslovalnic Radeče. Jagnenica in Vrhovo! PRODAJAMO IN ODKUPUJEMO VSE VRSTE KMETIJSKIH PRIDELKOV Mestni občinski komite ZK in Mestni občinski odbor SZDL-Zagorje •* čestitata vsemu članstvu in preko njega ostalim delovnim ljudem k prazniku 27. aprilu, 1. maju in 10. obletnici osvoboditve V skupnem dela so uspehi in napredeki £{u>dčld ad&ac Hlcstne- Mine 2agac{e čestita vsem volivcem zagorske komune k praznikom 27. aprilu, 1. ma u in 10. obletnici osvoboditve Ob spominu na 10 let svobodne graditve bomo še bolj čvrsto zgrabili za delo za končno izgradnjo socializmal Pod/eije Kurivopromei in pridobivanje Premoga na Savi v Radečah čestita vsem delovnim ljudem k prazniku delovnega ljudstva, 1. maju, in 10. obletnici osvoboditve' KOLEKTIV PODJETJA 44 ttdtita'' Trbovlje se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov k prazniku delovnih ljudi l. maju m 10. obletnici osvobodilne Kolodvorska restavracija Zidani most Čestita vsem delovnim ljudem k prazniku 1. maja in /0. obletnice osvoboditve Priporoča se kolektiv Vsem cenjenim gostom nudimo v naši kolodvorski restavraciji v Zidanem mostu topla in mrzla jedila ter vsakovrstne kvalitetne pijače. KOLODVORSKE RESTAVRACIJE ZIDANI MOST Okrajna Zadružna Zveza Trbovue S vsem svojim članstvom čestita vsemu delovnemu ljudstvu okraja Trbovlje K PRAZNIKU 1. MAJA IN 10. OBLETNICI OSVOBODITVE! Borbene pozdrave in čestitke k 1 MAJU ln ob 10 OBLETNICI OSVOBODITVE pošilja delovni kolektiv Trgovskega podjetja fželeaHUCic' Marii) r trgovina a kurivom in nekovinskim materialom, poslovalnica Kuriiniška 4, tel. 20-29