Dobrla vas:
Starši in otroci še vedno čakajo
Koalicija
SPÖ-KHD?
na dvojezični vrtec
EL: „SPÖ se naj raje zavzema za nova delovna mesta“
Koroški socialdemokrati in Heimatdienst (KHD) so očitno našli koalicijo v vprašanju, ali naj bi 10. oktober postal novi uradni deželni praznik. To je v tiskovni izjavi ostro kritizirala koroška Enotna lista (EL).
„Da je prav SPÖ tista stranka, ki najbolj odločno sledi zahtevi po uradnem prazniku na dan koroškega plebiscita, si je mogoče razložiti le tako, da se volilci masovno odvračajo od stranke in da jih zdaj skuša potolažiti do prihodnjih deželnozbor-skih volitev s tem, da se samo še iz populističnih razlogov zavzema za novi praznik," ugotavlja EL. Njen podpredsednik Franc Jožef Smrtnik koroški SPÖ s tem v zvezi očita brezbrižnost do katastrofalne gospodarske situacije.
Opozarja pa tudi na močno nemškonacionalni značaj vsakoletnih desetooktobr-skih proslav kot edini vidik, ki dejansko govori proti uvedbi novega praznika na dan plebiscita leta 1920, „kajti sicer so bili prav koroški Slovenci tisti, ki so s svojim glasovanjem zagotovili južno Koroško Avstriji."
Z dodatnim praznikom bi imeli le „dodatne prometne kolone proti jugu", tako Smrtnik, zato naj bi se plebiscita spominjali raje vsako drugo nedeljo v oktobru. Koroški SPÖ pa Smrtnik svetuje, naj se raje zavzema za nova delovna mesta v okraju Velikovec.
SP, VP in FP so predlog Enotne liste odklonili z argumentom, da občina trenutno nima denarja. Kar je ostalo, je polovična obljuba župana Josefa Pfeifferja, da pride dvojezična skupina, če bo izpol-njena vrsta pogojev.	Dalje na strani 3
Pod mentorstvom Miha Dolinška so dijaki Slovenske gimnazije konec minulega tedna posneli kadre za igrani film „Govorica“. Tridnevno snemanje je teklo po raznih delih Celovca, v Selah in v Žitari vasi. Družbenokritični film, za katerega je napisal scenarij 16-letni gimnazijec Stefan Hafner, bo z več ali manj provokativno vsebino prav gotovo vzbudil pozornost širše javnosti.
Več o projektu lahko berete na strani 9.
POLITIČNO UPRAVNA AKADEMIJA
razpisuje delovno mesto
TAJNICE / TAJNIKA
Delovno področje izobraževalnega društva: priprava in organizacija seminarjev, tečajev, predavanj; mladinsko delo, izdaja brošur in knjig, etc. Pogoji: Dobro obvladanje slovenščine in nemščine, zanimanje za narodnopolitično delo in organizacijske sposobnosti. Nudimo: Samostojno delo, nadaljnje izobraževanje in primerno plačo. Pismene prijave z življenjepisem pošljite do 10. 8. na: PUAK, 10.-Oktober-Str. 25/III, 9020 Celovec.
2
Politika
Petek,
30. julij 1993
Politika
3
Adrian kert
Komentar
NAŠEGA TEDNIKA
Kako spodbujati učitelje?
Kot lahko berete na 8. strani lista, ta čas 31 mladih izkorišča priložnost, da se v Novem mestu na Dolenjskem učijo in se izpopolnjujejo v slovenščini. Prireditelj je to dodatno pridobivanje jezikovnega znanja poimenoval „jezikovne počitnice”. Za tem je kajpada posrečen „psihološki trik”, ki močno vpliva na mlade, saj počitnice sugerirajo nekaj prijetnega, jezikovne pa nekaj koristnega. Kombinacija je torej skoraj idealna: ob prijetnem si pridobim koristno. V prostem času in ob najljubšem početju se je hitreje naučiti jezik kot v šoli v navadno suhoparnem pouku ob izmišljenih, zato hudo nerodnih dvogovorih. Za učenca ni nič dolgočasnejše-ga. S časom se v učencu pojavijo ovire, ki preprosto blokirajo njegovo napredovanje. Zgodi se celo, da si ustvari slab odnos do jezika in se ga potemtakem po čisto naravnem nagonu noče več učiti. S čimer ima človek slabe izkušnje, tega se ogiblje. Prav gotovo to velja tudi za jezik.
Pobudniki jezikovnih počitnic so se tega očitno zavedali in to upoštevali pri organizaciji tečaja. Posrečenost in uspeh jim potrjujejo v prvi vrsti mladi udeleženci sami, ki so po veliki večini navdušeni nad takimi počitnicami. Nekateri so že drugič ali tretjič v Novem mestu.
Marsikdo bi si mislil, da slovenske jezikovne počitnice omogoča katera izmed šolskih ustanov na Koroškem. Ni tako, čeprav bi bilo logično. Pobudnik in organizator je Krščanska kulturna zveza, ki je spoznala to veliko potrebo zaradi upadanja jezikovne ravni med mladino koroških Slovencev. Jezikovnega nazadovanja se ne more otresti niti Slovenska gimnazija. Kje so vzroki? Učitelji slovenščine pač radi prihajajo na dan z utemeljitvami, da so učenci leni, nedovzetni, iz njih ne spraviš ničesar in podobno. Iz tega neizbežno sledi upad jezikovnega znanja. Pri-
bližno takšno (seveda so povsod izjeme) je bilo spodbujanje (!?) k učenju slovenščine dosorej.
Ko bi kateri izmed teh učite-Ijev/ic vsaj na kratko obiskal učence na jezikovnih počitnicah, bi spoznal, da učenci le znajo in hočejo biti zavzeto pri stvari... če jih prav spodbujaš. Novomeške učiteljice so v pogovorih celo rekle, da učenci sami od sebe zahtevajo tudi obravnavanje gotovih slovničnih zakonitosti. Volje do dela jim torej ne moremo odrekati. S tem so zgornje „paradne” utemeljitve postavljene na laž. Prej bi spadale v kategorijo: neutemeljeni izgovori.
Hkrati pa se pojavi vprašanje, ali so učitelji, ki prav radi iščejo vzroke neuspeha mno-gokje, s potrebnim zanosom v poklicu, ker se zdi, da svoje delo resda omejujejo zgolj na šolski pouk, kot tovarniški delavec, ki gre po izmeni domov. In ni se čuditi, ko jih vse več učencev tako rekoč posnema. Logična posledica učiteljeve ravnodušnosti je, da so učenci med poukom nezainteresirani in neresni, ker čutijo, da tudi od učitelja ni kaj pričakovati.
Tak občutek se polašča vse bolj tudi odbornikov K KZ (čeprav ji predseduje gimnazijski učitelj), ki se z njim na čelu zaman naprezajo, kako bi gimnazijske učitelje slovenščine vzpodbudili k aktivnemu sodelovanju v okviru jezikovnih počitnic. Lahko bi namreč pokazali malo več zanimanja, spremljali kakega učenca med učnim letom in ugotovili njegovo znanje pred počitnicami in po njih ter ugotovitev posredovali organizatorjem. Obiskovalec počitnic je dobil vtis, da je gostiteljem in vzgojiteljem v Novem mestu bolj do tega, kako bi mladim koroškim Slovencem/kam posredovali slovenščino, kot nekaterim učiteljem slovenščine na Koroškem.
Vprašanje se torej glasi: Kako spodbuditi učitelje, da bi spodbujali učence?
Dvojezična topograf: potrebna je dodatna uredba!
Dv. sv. dr. Pavle Apovnik ni samo izkušen politik, temveč predvsem tudi pravni strokovnjak na področju manjšinske zaščite. V pogovoru z Našim tednikom pojasni nekaj vprašanj glede dvojezične topografije.
Pripravil Janko Kulmesch
Naš tednik: Državna poslanka Stoisičeva je zastavila ministru Schüsslu parlamentarno vprašanje, ali bo v okviru svojih kompetenc poskrbel tudi za dvojezične topografske označbe, ki presegajo področje krajevnih napisov in kažipotov. Pri tem se Stoisičeva sklicuje na Zakon o narodnih skupnostih oz. tozadevno uredbo iz leta 1977. Je ta uredba tako zapisana, da jo je mogoče uporabiti za vsa topografska področja?
Dr. Pavle Apovnik: Uredba iz leta 1977 je zelo pomanjkljiva, ker ureja le en del topografske problematike — krajevne table. Prvotna interpretacija je bila ta, da uredba niti kažipotov ne predvideva. V tem smislu je odlok ministra za gospodarske zadeve iz leta 1990 razširitev dotedanje interpretacije; po tem odloku ureja uredba iz leta 1977 tudi kažipote —- seveda samo v teh krajih, ki so v uredbi omenjeni. Restriktivna pa je pri tem odloku formulacija „ob bodoče potrebnih obnovitvah prometnih znakov". To namreč pomeni, da obstoječih enojezičnih kažipotov ni potrebno takoj zamenjati z dvojezičnimi.
Po odloku iz leta 1990 je možno uredbo iz leta 1977 razširiti tudi na kažipote. Zakaj potemtakem ne bi bilo mogoče, da bi minister za gospodarske zadeve z dodatnim odlokom razširil uredbo še na druga topografska področja — npr. na gorska imena ali označbe na javnih poslopjih?
Kakor že rečeno, pojem „topografija" ne vsebuje samo krajevnih napisov in kažipotov v smislu prometnih znakov, temveč tudi označbe rek, gora, jezer, napise na javnih poslopjih itd. To pa hkrati pomeni, da te označbe segajo v pristojnost različnih oblasti (občine, dežela, zveza, zbornice). Zato minister za gospodarske zadeve ne more z odlo-
kom urediti celotne topografske problematike.
Kako jo potem rešiti?
Najbolj primerno bi bilo, da zvezna vlada izda dodatno uredbo, s katero bi določila dvojezične topografske napise tudi za PoCl' ročja, ki presegajo krajevne table in kažipota.
V primeru, da bi se zgodil ta „čudež“: so potem občinske in deželne oblasti avtomatično primorane, da v okviru svojih pristojnosti izvedejo tako uredbo?
Ne. Zvezna vlada na podlagi svoje pristojnosti za urejanj manjšinskih zadev lahko doloc samo dvojezične topografsk označbe kot take, ne more P , predpisovati drugim organo ^ ; (npr. občinam), da jih morajo P° staviti. Vprašanje potrebe po na mestitvi topografskih označb 5 . presoja po različnih predpisih i po številnih kriterijih — mdr. P tem, ali je neka topografsk : označba v javnem interesu.
GLOSA
Dobrohoten nasvet
Trenutni položaj koroških Slo^en t cev je vse drugo kakor spodbu | Nič ne gre naprej, niti glede ^ mentarnega zastopstva niti v or y pomembnih zadevah. Kako res tivna je manjšinska zakonodaja < publike Avstrije, ponazarja tudi P govor z dr. Apovnikom.
Večinske stranke očitno se jim bomo koroški Slovenci P , večno vlačiti za nos. Kot . J. računajo pri svoji politiki -P0!71 vanje“ tudi s pomočjo Slovenil ker se zanašajo na to, da jim h° ^ venija večno hvaležna za podpor osamosvojitvi.
: tako
Koroški Slovenci se seveda s - . ne bomo mogli strin * \ziti n?
računico ne bomo mogli si Možnosti, kako učinkovito izrazi“ ■ ^ zadovoljstvo, ne primanjkuje.^
zadovoljstvo, ne primunj^i--. “q dejstvo samo, da postaja manlsl g(je-vprašanje vedno bolj evropska z va, bi moralo biti posame državam oz. njenim večinskim 5 kam v svarilo.
Zato naš dobrohoten nasvet-metneje je, da bi našli pozitivno 0, tev z manjšino, kakor da bi bile o ^ vorne za negativne posledice nje restriktivne politike. —KuK
Kaj pomeni to v praksi?
Vzemimo primer krajevnih občinskih tabel. Odločitev, ali je potrebno namestiti krajevno tablo °b občinski cesti, sodi v pristojnost občine. Pri tem mora občina Presoditi, ali je krajevna tabla potrebna z vidika prometne varnosti in drugih javnih interesov tnpr. olajšanje orientacije zdravnikom). Če po tej stvarni presoji občina pride do sklepa, da je krajevna tabla potrebna, jo mora namestiti z dvojezično označbo. To seveda — vsaj zaenkrat — v ustih krajih, ki so navedeni v uredbi zvezne vlade iz leta 1977.
Trenutna pravna ureditev je torej vse drugo kakor zadovoljiva. Kaj narediti, da bi Prišlo do boljše ureditve?
inister za gospodar-I ske zadeve ne more z odlokom urediti celotne topografske problematike.
DV. SV. DR. PAVLE APOVNIK
Foto: Fera
Sprva je potrebno korektno in v smislu širokogrudne interpretacije obstoječih predpisov izvajati obstoječa določila o dvojezični topografiji. Poleg tega bi bilo potrebno odpraviti 25 %-klavzulo za topografske napise, ki jo določa Zakon o narodnih skupnostih iz leta 1976.
Drugo pa je, da bi koroški Slovenci morali zahtevati od zvezne vlade, da naj izda dodatno uredbo o topografskih označbah. Torej uredbo, ki ne bi vsebovala samo krajevnih tabel in kažipotov.
Kako uspeti s tako zahtevo?
Uresničitev te zahteve je navsezadnje odvisna od vzdušja v deželi in odnosa večine do manjšine — oz. od volje večinskih političnih strank.
60-letnica Mihe Antoniča
Slavljenec z energijo večnega mladeniča
Prihodnji ponedeljek, 2. av-9usta, bo Rožanski dom na Reki Pri St. Jakobu poln prazničnega vzdušja in slavnostnega razpoloženja. Na povabilo Zveze slovenskih zadrug bodo prišli sodelavci in odborniki našega zadružništva, številni zastopniki slovenske politike, gospodarstva in kulture, kot pevci se bodo Predstavili Smrtnikovi fantje — ln tako na primeren način Počastili hišnega šefa.
Komaj je mogoče verjeti, pa je vendar res: Mihi Antonič bo na ta dan praznoval svojo šestdesetletnico.
Kdor slavljenca ne pozna osebno, bi mu gotovo prisodil Precej manj let. Njegova vitalnost je občudovanja vredna.
Mihi Antonič pa ni samo človek poln telesne krepkosti. Je Predvsem tudi nadvse spreten trgovec oz. turistični podjetnik, [vaj boljši dokaz za to je njegov notel Rožanski dom, ki ga je zgradil skupno s svojo pridno ženo Katrco in ki predstavlja pajvečje turistično podjetje v šentjakobski občini. S svojim Prijaznim in komunikativnim načinom zna Mihi privabiti na Reko tuje goste še v času, ko so znameniti kraji neposredno ob
Vrbskem jezeru že zdavnaj zaključili sezono.
Nekje nadlani leži, da seje kot spreten trgovec vključil tudi v slovensko zadružništvo. V različnih odborih ga srečujemo že 25 let, od leta 1986 dalje pa predseduje upravnemu odboru Zveze slovenskih zadrug.
Prevzel je vodstvo ZSZ v času, ko je bilo potrebno zagotoviti bistvene pogoje za vsestranski in nadpovprečni razcvet zadružne zveze oz. za učinkovito delovanje njenih na-stavljencev. Današnji poslovni rezultati, tako na primarni kakor na deželni ravni, posebej zgovorno pričajo o uspešnem poslovanju naših zadružnikov.
Slavljenec pa je prav tako zvest podpornik samostojnega političnega gibanja koroških Slovencev. V St. Jakobu je od leta 1973 do 1979 zastopal slovensko frakcijo v občinskem predstojništvu in je bil 1975 tudi med soustanovitelji KEL. Mihi Antonič se dobro zaveda pomena, ki ga imaglavno načelo EL „V samostojnosti je moč" —tako za vso narodno skupnost kakor za njene posamezne pripadnike.
Kljub temu za Mihija samo-
stojnost ne izključuje integracije in sodelovanja z drugače mislečimi. Že po naravi je človek, ki je prepričan, da je potrebno vsakemu sogovorniku dati nekje tudi prav. Ni ravno prijatelj prevročih razprav; namesto njih raje išče sožitje in kompromis.
Sedaj, ko bo stopil v sedmo desetletje, mu iz srca želimo, da bi naprej z energijo pravega mladeniča uresničeval vse svoje osebne in javne načrte. In ker je znano, da je poleg svojih številnih obveznosti še lovec z dušo in telesom, mu tudi iskreno privoščimo čimveč lovske sreče.
Sicer pa smo prepričani, da bo, ko bo praznoval 70-letnico, takšen, kakršen je danes ob 60-letnici: mladostno čil, go-spodarsko-politično angažiran in vedno prijazen.
V tem smislu mu kličejo NSKS, Naš tednik in EL: Na mnoga leta!	-Kuj-
Dobrla vas: čakanje na dvojezični vrtec
Nadaljevanje s 1. strani
Mandatar EL mag. Rudi Vouk je predlagal, naj občinski svet sprejme načelni sklep, da bo tretja skupina na vsak način dvojezična. Ostale frakcije se za ta predlog niso mogle ogreti, župan Pfeiffer je reagiral celo užaljeno, češ da je že v oddaji „Dober dan, Koroška" dejal, da bo tretja skupina mogoče dvojezična, če bo dovolj denarja, če bo dovolj prostora, če bo zadosti prijav in če ga bodo frakcije sklenile. Pfeiffer: „Če pri Vas moja beseda ne šteje več kaj, potem se bo tudi moje zaupanje zmanjšalo."
Tako je ostalo mandatarjema Enotne liste mag. Rudiju Vouku in Pepu Komarju odprto, ali naj verjameta in upata v uresničitev županove polovične obljube, ki v bistvu niti obljuba ni, ampak le omenjanje možnosti, ki pa občine ne obvezuje. Ker se je županu priključil tudi frakcijski vodja VP G rascher, je ostal predlog EL v manjšini.
Edini so si bili vsi dobrolski mandatarji le v tem, da je pozitiven korak bila nastavitev dvojezične vrtnarice. Le-ta zdaj lahko govori z otroki tudi slovensko — če je potrebno — tako župan, ki pa ni našel uvidevnega odgovora na to, zakaj občina ni sklenila dvojezične skupine, ki bi lahko pričela najkasneje naslednjo leto, saj je že v prvem letu bilo nad 20 prijav za dvojezični vrtec.
Pfeifferjevi „Če-ji“. če bi če
ne bil, bi verjel, da bodo v Dobrli vasi kmalu dobili dvojezično skupino v otroškem vrtcu. Toda župan Pfeiffer je svojo „obljubo" tako odprto formuliral, da mu vsi štirje če-ji dopustijo izbiro za odklonitev dvojezične skupine, če pa bi uspelo tudi te pogoje izpolniti, je župan dodal še dodaten če: tudi za dvojezično skupino bosta glavna kriterija starost in socialne razmere otrok. Za dvo-> jezično skupino mora biti torej dovolj dvojezičnin petletnih otrok, po možnosti še socialno potrebnih. Bi bil potem izpolnjen zadnji če ... ?
4
Politika
Iz naših občin
5
Vida Petrovčič
Pismo iz Slovenije
Kamenje naj meče, kdor je nedolžen
Če bi v Sloveniji veljala svetopisemska parabola, naj meče kamenje v obdolženca le tisti, ki misli, da je sam nedolžen, potem bi najbrž imeli razmeroma mirno poletje. Nekatera ministrstva bi si lahko celo privoščila počitnice. Tako pa nas pretresajo afere z objavljanjem dosjejev sodelavcev nekdanje Udbe.
Menda jih mrgoli tudi med uredniki in novinarji v uredništvih vseh najpomembnejših medijev. Nekdaj edini osrednji slovenski časopis Delo je objavil Udbovski dosje domnevnega sodelavca - poslanca Zmaga Jelinčiča, ki naj bi Udbi ovajal tudi slovenske duhovnike po misijonih po svetu.
Tednik Mladina je objavil dopolnjen Jelinčičev dosje, oziroma papirje v celoti, poleg tega pa še dosje Kontraobveščeval-ne službe nekdanje JLA o sodelavcih KOS-a med novinarji. Tako je med njimi tudi nekaj mladih novinarskih peres, tudi sedanji novinar časopisa Slovenec. Časopis Republika, ki menda tudi kupuje na trgu tajne dokumente (v Beogradu je menda mogoče kupiti tudi Kučanov in Drnovškov dosje po 500 nemških mark), ima, tako je slišati, tudi pripravljen dosje urednika konkurenčne hiše, ki bi ga utegnila objaviti, če se bo politični boj zaostril tudi med novinarji, nekdanjimi „špiclji".
Ljudje, tisti, ki imajo še toliko volje in potrpljenja, se sprašujejo, koliko je med novinarji in uredniki tudi sodelavcev VIS-a ali SOVE ali nove vojaške obveščevalne službe VOMO? Je Slovenija dežela ovaduhov ali je morda le velika gnojna rana, ki se bo morala čistiti še nekaj let po padcu berlinskega zidu? Mnogi so prepričani, da ta zid v glavah ljudi ni nikoli padel.
100 ton orožja kot igla V Senu. Sicer pa se bo Slovenija (če se že ni) spet znašla na straneh svetovnih časopisov zaradi več kot stotih ton orožja, ki so jih minuli teden slučajno našli na mariborskem letališču. Kot igla v senu je bilo
nekaj zabojnikov kalašnikov iz Ukrajine skritih in pozabljenih menda že od septembra lani pod pretvezo, da se v njih skrivajo sodobni „UNRA“ paketi, z drugimi besedami hrana za ljudi v vojni. Po zadnjih vesteh so zaradi tega mednarodnega škandala - za Slovenijo in nekdanje jugoslovanske republike še vedno velja prepoved dobave orožja - priprli štiri ljudi. V afero mednarodne razsežnosti pa so vpletene tudi nekatere sosednje države in njihovi državljani. Se ena gnojna rana pa bo odprta, če se bo izkazalo, da so v afero vpleteni tudi slovenski politiki.
Sicer pa je slovenski parlament te dni odobril najetje posojila 80 milijonov ameriških dolarjev, ki jih Sloveniji posoja Svetovna banka za strukturno prenovo gospodarstva. Konec meseca naj bi po temeljitem popravilu spet začela obratovati nuklearka v Krškem.
Parlament je vladni program gradnje avtocest v Sloveniji, namesto da bi ga nemudoma sprejel, spremenil v tako imenovani nacionalni program gradnje, kar bo po mnenju cestnega ministra Igorja Umeka zavrto gradnjo slovenskega avtocestnega križa. Kajti nacionalni program pred novim letom zagotovo ne bo sprejet. Zato je vprašljiv tudi predlog, da bi v Sloveniji plačevali tako imenovani bencinski tolar 16 odstotkov vrednosti od prodanih motornih in dieselskih goriv.
Človek se upravičeno vpraša o prihodnosti mlade države -ob parlamentarnem poigravanju med pozicijo in opozicijo in ob neučinkovitem delovanju vlade, ki namesto da bi vlekla prve poteze gospodarske, razvojne in socialne politike, bolj gasi požare. Če bomo ob prepočasnem in nerazumljivem lastninjenju ostali na mestu postsocialističnega prehodnega obdobja, namesto da bi se korenito odtočili za tržno ekonomijo, nas bo vse skupaj lahko res zasul plaz kamenja na smetišču zgodovine.
Pliberk imafe leti časa
za načrtovanjkanalizacije
Kanalizacija bo Občino stala nad 150 mio. šilingov, verjetno pa
mizi kanalizacijski projekt, v nasprotnem pri- 5° dejanski stroški še znatno
„ j VI5Ji- rliberčani računajo s tem, da
meru cjrozi občinskim odbornikom drzavn bodo dobili podpore v višini od so
d° 60 %. Kredit pa mora Občina
, ,	. pajeti sama na prostem finanč-
kacijo. Dr. Kreiner z Deželne via- nem ^
de je dejal, da bi v nasprotnem primernu župan mag. Grilc, vodja občinskega urada Sourij in nena' zadnje tudi vsi izvoljeni mandatarji prišli pred sodišče.
Do 31.12.1996 mora občina Pliberk imeti na
tožilec.
□ Poroča Silvo Kumer
Isto velja tudi za občine Bistrica in Globasnica. Obe občini se nameravata s Rliberčani združiti v Zvezo odplak (Abwasserverband), čistilna naprava pa naj bi bila v občini Pliberk.
Vodovod Replje/Vogrče
Odločitev bo padla na naslednji
Ze naslednji teden bodo v Re-Pijah lahko točili vodo iz občinske-
Po zadnji študiji biroja Kronawetter pridejo v poštev trije kaji. Dob, ki je iz tehničnih razlogov najslabši, Vogrče - sever in Vo-grče - Dobrova. Zadnja lokacija je idealna, trdijo strokonjaki. Prebivalci v Vogrčah pa se branijo in pritiskajo na občinske politike, naj se odtočijo za lokacijo Vogrče -sever, ki bi menda ne motila prebivalcev, je pa za 20 mio. šilingov dražja.
Na minuli občinski seji‘sta Pliberškim občinskim odbornikom dva strokonjaka nedvoumno svetovala, naj se hitro odločijo za lo-
občinski seji, ki bo sredi septern ga vodovoda. Predvsem kmetje si bra. Od tega trenutka naprej bo bodo lahko oddahnili, saj so dotrajalo še dve leti, preden bodo slej morali nekajkrat dnevno po lahko pričeli z gradnjo.	v°do v 5 km oddaljeni Šmihel.
Priključeni bodo sprva vsi cen- Priključek na novi vodovod bo tralni kraji občin Pliberk, Bistrica stal 26. 000.- šilingov. Cena za m3 in Globasnica. Priključek za 130 Voge stane v p|jberku trenutno 7
i2 veliko hišo bo stal prib1’ šilingov, kar pa nameravajo
45.000.- šilingov. Bolj oddaljen®
na
°bčini zvišati, ker s tem niso kriti
hiše ali manjša naselja, bodo lah' stroški vodne oskrbe.
ko same zgradile biološke čistiln® .
naprave. Kmetje, ki niso v zaščit'L-^ogrski gor, pa bo nastal tu-nem področju talne vode, pa bod® t ^' zbiralnik, k, bo omogoči smeli tudi v prihodnje pod določ®'	obcinam PnklJucek na
nimi pogoji voziti gnojnico na polj3	ovo ■
(izjema bo od nov. do marca).
Iz občinske sobe
„Odškodnina za kmete bo velika preizkušnja za verodostojnost politike!”
Dipl. inž. Štefan Domej o novi uredbi, ki prepoveduje kmetom gnojenje v zaščitnem območju.
„Nadregionalni interesi v naši občini ne smejo imeti “proste vožnje”!”
Alfred Meklin (VP) k dejstvu, da so uradniki železniško progo izvzeli iz zaščitnega območja talne vode.
„Višje oblasti in vplivi so dotočili zaščitno območje talne vode.”
Ek. sv, Fric Kumer (EL)
„Najugodnejša lokacija za čistilno napravo so Vogrče-Dobrova.”
„Lokacija Vogrče - sever je dražja za 20 mio. šil.. Občina pa bi lahko izgubila še 40 mio. podpore.”
Dipl. inž. Jessner (Urad za vodno gospodarstvo)
„Če do 31. 12. 1996 ne boste imeli izdelanega projekta kanalizacije, bo ukrepal državni tožilec. ”
Dr. Albert Kreiner (Deželna vlada)
„Do sredine septembra moramo dotočiti lokacijo za čistilno napravo.“
Župan mag. Raimund Grilc (VP)
V	soboto si bodo lahko predvsem „kurji Ih puranovi farmer-ji“ v Replah pri Pliberku oddahnili. V lastni vasi bodo lahko iz hidranta dobili vodo za svoje kmetije. Na slavnost bo prišel tudi v vodni referent Fric Kumer.
V	Vogrčah pa bodo morali na prvo vodo še vsaj mesec dni počakati. Do tega „mokrega“ trenutka pa bodo vogrški gasilci (slika) naprej zgledno oskrbovali vaščane z vodo. Foto. Fera
Čez novi most bo možno dospeti v Pliberk tudi z zadnje strani. Zgornji del glavnega trga pa bo cesta enosmernica. (Puščice ponazarjajo nove vozne smeri)
Tempo 30 v Pliberku
Prometni koncept za staro mesto
Z novim mostom bo možen dostop do mesta z zadnje strani. Predpisana bo tudi hitrost 30 km/h.
Soglasno je pliberški občinski svet sprejel novi provizorčni prometni koncept za stari del mesta Pliberk. Čim bo zgrajen novi most čez Bistrico se bo možno z avtomobilom peljati v mesto pa „aleji,, navzgor do lekarne, ob jor-maškem travniku pa bo na voljo večje število parkirišč. Zgornji del
Dobrla vas
Nov vodja obč. urada
Po odstopu doslješnjega ' vodje občinskega urad Die-xerja je bil z glasovi SP, VP in FP imenovan dr. Karner za njegovega naslednika. Karnerje glavni kandidat FP in se je izkazal kot strokovnjak za vprašanjih kanala.
EL je svojo odklonitev utemeljila, da je bito skupno 32 prijav in da kljub temu ni prišlo do objektivizacije.
glavnega trga bo prevozen le več od zgoraj navzdol. Projekt je izdelal biro Lengger v sodelovanju s Pliberško skupino Krajevnega in regionalnega razvoja. Zaenkrat bo ureditev veljala provizorično za eno leto.
Na višini skladišča Raifeissen do Zadruge pa bo cestna uprava razdelila cesto z zaprekami. Sprva je bil na glavnem križišču predviden krožni promet, zaradi pomanjkanja prostora pa so to možnost opustili.
Dobrla vas - Globasnica
Premalo vode
Občina Dobrla vas dobiva svojo vodo iz vrelca nad Večno vasjo. Ker si hočejo Dobrolčani dolgoročno zagotoviti vodno oskrbo, bodo povečali zbiralnik nad Večno vasjo in poiskali še dodatne vrelce. Občina bo dala izdelati tudi nov koncept za celotno vodno oskrbo v občini. Stroški bodo znašali 844.000 šilingov.
6
Rož — Podjuna — Zilja
ČESTITAMO
KO IVI AH A VAS__________
Otroški vrtec zidajo
Pred kratkim so začeli v Kot-mari vasi zidati otroški vrtec. Zidarska dela opravlja podjetje PORR. V ponedeljek, 19. julija, so položili temeljni kamen. Pozdravne besede sta spregovorila župan Hugo Götzhaber in namestnik deželnega glavarja Peter Ambrozy kot pristojni referent. Kamen je blagoslovil župnik Maks Michor, temeljemu kamnu je priložil tudi kratko listino, napisano v obeh deželnih jezikih.
Slovesnosti so se udeležili skoraj vsi občinski odborniki, pa tudi veliko občanov in občank je prišlo.
Otroški vrtec nameravajo odpreti jeseni 1994. Skupni stroški bojo znašali okoli 13 milijonov šilingov. Če bo dosti prijav, bo ena izmed obeh skupin dvojezična.
Na Komlju nad Pliberkom je prejšnjo nedeljo slavila 81. rojstni dan Ana Petrač. Želimo ji obilo božjega blagoslova!
Za osebni praznik želimo Ančki Apovnik iz Senčnega kraja vse najboljše! Vsem čestitkam se pridružuje tudi NT!
Te dni je praznovala osebni praznik gospa Marica Hutter iz Globasnice. Želimo ji vse dobro, predvsem pa, da bi ji Bog dal več zdravja!
Na Bistrici pri Šmihelu praznujejo kar trije Igorji osebne praznike. Vsem trem iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga leta!
V Gradičah praznuje te dni god gospa Ančka Kališnik. Naše iskrene čestitke!
Dvojni praznik te dni obhajata Ignaz in Marti Schaffer.
Želimo jima še dosti prijetnih let!
V	Kršni vasi praznuje god gospa Anna Wolautschnig.
Naše iskrene čestitke!
40. rojstni dan te dni_ slavi Danica Köstenberger. Številnim čestitkam se pridružuje tudi Uredništvo NT!
Naslednje voščilo je namenjeno Nani Knafl iz Velike vasi. Iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše!
V	Celovcu praznuje življenjski jubilej gospa Mira Muri. Za osebni praznik vse najboljše ter obilo osebnega zadovoljstva!
Za skupno življenjsko pot sta se odločila Franc Danijel in Vida Broman iz Šmarjete. Mlademu paru želimo, da bi doživela na njuni skupni življenjski poti čimveč lepih in srečnih trenutkov!
Prejšnji ponedeljek je obhajala god gospa Ana Maloverš-nik iz Remšenika. Naše iskrene čestitke!
Svojo 29. pomlad je te dni slavila Ana Uršič s Šajde. Vsem čestitkam se pridružuje tudi Uredništvo Našega tednika.
Svojo 60. obletnico te dni praznuje gospa Ana Osojnik iz Železne kaple. Želimo ji obilo zadovoljstva in božjega blagoslova! Na mnoga leta!
Društvo upokojencev Podjuna čestita za rojstni dan in god Ani Partej iz Goselne vasi in Ani Pasterk iz Kokij. Vsem čestitkam se pridružuje tudi NT in jima želi obilo zdravja in božjega blagoslova!
Svoj 50. rojstni dan je obhajala gospa Anici Poschinger iz Gorič. Želimo ji obilo zdravja in osebnega zadovoljstva! Na mnoga leta!
Rojstni dan in god je slavila gospa Ana Piskernik. Naše iskrene čestitke!
Te dni praznuje rojstni in god gospa Ana Golavčnik iz Št. Lipša. Vsem čestitkam se pridružuje tudi NT.
V	Ločah ob Baškem jezeru je pred kratkim slavila osebni
praznik Hermi Singer. Vse najboljše ji želijo vsi domači! Njihovim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT.
Društvo upokojencev Pliberk čestita za 75. rojstni dan Heleni Kropivnik z Rut, za 65. rojstni dan pa Štefanu Hudob-niku iz Nonče vasi. Čestitamo tudi naslednjim članom Društva: Lorencu Mlinarju z Blata, Hermi Trampuš iz Doba, Au-gustu Eberweinu iz Repelj, Mariji Hirm iz Gornje vasi, Roku Drugi s Svetega mesta in Ernstu Wölblu iz Globasnice. Vsem slavljencem želi obilo zdravja in božjega blagoslova tudi Uredništvo Našega tednika!
64-letnico te dni praznuje Jakob Butej z Metlove. Na mnoga leta!
Ta teden je praznoval rojstni dan Marjan Olip, pd. Užnikov iz Sel. Prav prisrčno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava, vesela in zadovoljna leta v krogu najdražjih. Čestitkam se pridružuje SJK in EL.
Prav danes obhaja rojstni dan podžupan Globasnice, Janez Hudi. Zavzetemu občinskemu politiku iskreno čestitamo. Kličemo še na mnoga zadovoljna in zdrava leta. Čestitkam se pridružujeta EL.
Na Djekšah obhaja osebni praznik Hanzi Karner. Poslovodju Posojilnice-Bank Podjuna iskreno čestitamo ter mu želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje EL.
Danes slavi v Poleni pri Št. Lipšu gospa Helena Karizel 80. rojstni dan. Slavljenki kličemo za ta jubilej še na mnoga zadovoljna in predvsem zdrava leta. Čestitkam se pridružuje EL Žitara vas.
Za dvojni praznik, ki ga je te dni obhajala gospa Ana Petek iz Miklavčevega, ji želimo vse najboljše.
Deniza Pack iz Trabesinj pri Kotmari vasi je prinesla na svet sina Mateja. Skupno z materjo se veselita tudi oče Jožko in brat Miha. Iz srca čestitamo. Mlademu zemljanu želimo vso srečo.
Profesorica Marica Mletsch-nig iz Želuč pri Bilčovsu in njen mož Kristijan se veselita rojstva sina. Prav iz srca čestitamo in želimo obilo sreče pa veselja.
^g£^eg»|ege|^r^ "IfEDNA
Dr. Pavlu Zdovcu ob 60-letnici
Od Rižnarja v Rinkolah v Podjuni, kjer se je rodil pred 60 leti, je uka pot zanesla Pavla Zdovca najprej na ljudsko šolo v Vo-grčah, odtod pa na gimnazijo na Plešivec nad Gosposvetskim poljem. Tam jejeta 1955 opravil zrelostni izpit. Študije je nadaljeval na univerzah v Innsbrucku in na Dunaju;'eno leto je bil Stipendiat v Moskvi. Na Dunaju je tudi predsedoval Klubu slovenskih študentov. Ob deželnozborskih volitvah leta 1965 je KSŠ s posebnim pismom priporočil, naj volivke in volivci zaupajo Koroški volilni skupnosti, ki jo je vodil Mirko Kumer-Črčej.
Strokovnjak in velikan po znanju na slavistiki dunajske univerze že desetletja posreduje in razkriva študentkam in študentom lepote in skrivnosti naše ljube slovenščine. S svojimi kritičnimi pripombami in znanstvenimi prispevki tudi bogati našo znanost. Veliko preveč pa je skromen in se - naj mi tega nikar ne zameri - oborožen s trdnim znanjem vse premalo oglaša, tako v polemikah kakor tudi ob raznih znanstvenih razpravah.
Upam, krepko upam, da se bo oglasil in da bo sodobnikom pa tudi poznejšim dal, zapisano v knjigi, vsaj nekaj tistega znanja, ki si ga je nabral, vsaj nekaj tistih izkušenj in gledanj, ki si jih je pridobil.
Dragi Pavel, iz srca Ti čestitam in Ti želim obilo uspeha pri znanstveno-raziskovalnem delu pa tudi pri poučevanju. Želim Ti zdravja in osebnega zadovoljstva.
Jože Wakounig pred desetletji študijski tovariš na Dunaju
Petek,
30- julij 1993
Rož — Podjuna — Zilja
ŠT. LIPŠ
t Marija Dlopst
Pred nekaj meseci je nenado-rna morala v bolnišnico gospa barija Dlopst. Nihče ni slutil kaj hudega, toda resnica je bila kru-|3- Imela je namreč zelo težko bolezen in je po dolgem trpljenju za vedno zatisnila svoje oči.
Rajna se je rodila na Miglarjevi domačiji v Homelišah. Že s sed-^imi leti je izgubila mamo. Moža Franca si je izbrala v Kršni vasi, Ner sta si zgradila lep dom za družino. Možu je rodila otroka Franca in Anemarie. Pokojnica je bila zelo verna in je zelo s pošto-vala cerkvene praznike. K zad-nJemu počitku jo je pospremilo veliko ljudi. Mašo zadušnico je daroval župnik Ivan Antolič, s Pesmijo pa se je od rajne poslovil domači cerkveni zbor.
Naj rajna Marija Dlopst v Bogu Počiva! Žalujoči družini in sorod-n|k°m izrekamo iskreno sožalje.
SELE_	'gor
Žegnanje na Vo-kovnikovem stanu
Kot že tradicijonalno je bilo tudi etos 25. malega srpana žegna-I6 na VokovnikdVem stanu. Če-vremenska napoved ni bila ajboljša, se je v začudenje vseh oralo nad 170 planincev in Ijubi-e Jev narave. Letos je bila prvič v godovini prisotna tudi celotna rezina Voigt. Ta družina je nam-ec Ustnica planine, katero sedaj a)emajo kmetje, ki imajo živino a Planini. Ob 12. uri je bila sv. asa’ katero je za planince daro-ai selski župnik Mirko Rakovnik, kratkem govoru se je tudi po-sestnik planine Voigt zahvalil za P°Vabil° ter obljubil, da bo prišel di naslednje leto. Do poznega Popoldneva so nekateri še pose-»«pristanu.	lgor
OBČINSKA SEJA V ST. JAKOBU ROŽU
„Abstimmungsspende“: za slovensko ustanovo nobenega denarja!
Večinske frakcije v občinskem odboru Št. Jakob v Rožu so na minuli občinski seji (21. 7. 1993) zavrnile predlog slovenske SGS, da bi polovico denarja iz t. i. „Abstimmungsspende“ dobila šentpetr-ska Višja šola za gospodarske poklice.
Denar, ki je bil prvotno namenjen šoli v Podrožci, bo porabljen za prezidavo kulturnega doma, kjer bodo napravili tudi kegljišča. Prezidva kulturnega doma in občinske hiše bo stala 45 milijonov šilingov in računajo, da bodo dela v decembru 1993 zaključena.
Slovenska frakcija SGS pa je v tej zvezi predlagala:
Vsota denarja, ki se je dobila kot tako imenovano „darilo za glasovanje“ (Abstimmungsspende) in ga želi občina nameniti Kulturnemu domu, naj se polovično razdeli Kulturnemu domu in Dvojezični višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu.
Utemeljitev: V smislu upoštevanja lege naše občine na stičišču narodov in kultur, je večjezična šolska izobrazba izrednega pomena. SGS je mnenja, da je ta šolska ustanova priznana daleč preko meja naše občine in kot taka s svojo uspešno izobraževalno dejavnostjo pomaga dvigati ugled občine. Ker pa sodobna šolska ustanova potrebuje ogromno finančnih sredstev, je povsem umestno, da se del zgoraj omenjenega denarja nameni tudi tej ustanovi.“
Za ta predlog sta glasovala
Nad 170 planincev se je udeležilo sv. maše, ki jo je darova! selski župnik Mirko Rakovnik.
Sele: novi župnik
Po sedmih letih delovanja predaja dosedanji duhovni upravitelj Mirko Rakovnik svojo faro mlademu, 30-letnemu župniku Štefanu Krampaču.
Ko je pred sedmimi leti prišel novi župnik g. Rakovnik kot naslednik Ivana Matka, je večina Selanov mislila, da bo enak, kakor je bil prejšnji. Toda noben človek ni enak drugemu, a na to se nekateri Selani niso mogli ali se niso hoteli navaditi. Čeprav je bil Mirko Rakovnik tudi ljubitelj gora in planin, ga nekateri niso hoteli sprejeti, in to je kmalu tudi opazil. Upajmo, da se z novim župnikom ne bo zgodilo enako. Mirku Rakovniku pa želimo, da bi se v novi fari bolje počutil kakor v Selah in da ne bi iz Sel odnesel samo slabih vtisov, ampak tudi nekaj dobrih!
zastopnika SGS, vse druge frakcije pa so se izrekle proti. Odbornik Ljudske stranke je bil mnenja, da naj se ta denar uporabi za spomenik (Abwehrkämpferdenkmal), ki_ stoji sredi Št. Jakoba. Občina Št. Jakob ni pripravljena dati niti groša za ustanovo slovenske narodnostne skupnosti, katere namen je skrb za mirno sožitje in zbliževanje narodov sosedov.
Občinska odbornica SGS je nadalje zastavila naslednje vprašanje:
„Frakcija SGS je 16. decembra 1992 vložila predlog, v katerem zahteva, naj se pri pisanju imen, v katerih se pojavijo črke č, š in ž, dosledno uporablja pravilna pisava. V ta namen naj bi se adaptirali tudi pismeni računalniški programi in pisalni stroji.
Vprašanje se glasi: ali je občina že ukrepala v smislu tega predloga SGS?“
Župan je na to odgovoril, da so v pogovoru s tvrdkami, ki naj bi to opravile, in zagotovil, da
se bo to v doglednem času tudi uredilo.
Šola v Podrožci, katere zemljišče je še vedno last „Südmark Schulvereina" bo stala okroglo 27 milijonov šilingov in bo 75 % te vsote financiral Fond za šole, ostanek bosta dali deželna vlada in občina. Predvidoma bo šola dograjena do avgusta 1995.
Nadaljnja točka je bila „Vzdrževanje in saniranje potoka Vovnica“, ki teče skozi v Št. Jakob in Veliko vas in v Št. Jakobu večkrat preplavi travnike; podobni problemi so tudi s potokom Reka. V ta namen bo potreben znesek šil. 330.000,-.
Razpravljali in sklepali so tudi o zvišanju vodarine za okoliš, ki spada pod Vodovodno zvezo Baško jezero. Zvišanje na šil. 10,50 na kubik velja s 1. 7. 1993.
Soglasno so sprejeli drugi redni in drugi izredni proračun za leto 1993.
Ker je mrliška vežica v Št. Jakobu že potrebna popravila, so soglasno oddali gradbena in mizarska dela.
Razpravljali in sklepali so o cestni razsvetljavi v občini; električna dela je dobilo domače podjetje Rebernig, zemeljska dela (Grabungsarbeiten) pa tvrdka Strabag.
Sklepali so o oddaji del za ureditev pešpoti pri železniškem podvozu (Durchlass) v Podrožci.
Sprejet je bil tudi načelni sklep o napravi pešpoti ob cesti B 85 v Podgorjah.
Iz županovega poročila smo
8
Reportaža
V Novem mestu ta čas potekajo jezikovne počitnice za koroško (slovensko) mladino. Mladi imajo v tem času priložnost, da se v povsem slovenskem okolju, najbolj ob pogovarjanju z vrstniki iz Slovenije naučijo slovensko govoriti in pisati. Vedno več prijav dokazuje uspeh in potrebnost tovrstnih počitnic.
Tudi slovenščina je lahko privlačna
V prijetnem
vzdušju se mladi učijo slovenščino in zraven spoznavajo mnoge značilnosti Slovenije.
L. 1989 je KKZ prvič ponudila mladim Korošcem posebne jezikovne počitnice, te dni pa jih prireja že četrtič. Zamisel se ni porodila samo iz splošne koristi, temveč se v ozadju skriva načrtovano izboljšanje in izpopolnjevanje v govorjenju in pisanju slovenskega jezika med koroško mladežjo. V tem pogledu se je namreč raven v zadnjih letih občutno znižala in se na žalost še niža. Za vsaj delno ukinitev sta-
„Spraviti mlade v internat, poskrbeti za njihovo telesno dobrobit in še malo zabave bi bilo najlaže.”
prof. Jože Škufca
gnacije in nazadovanja naj poskrbijo jezikovne počitnice. Kraja Novo mesto organizatorji kajpada niso izbrali poljubno in na slepo, pač pa iz razumnih razlogov, saj Novo mesto slovi po zelo dobri, celo najčistejši slovenščini.
Brez sile do jezika, že
prve počitnice so privabile nad 20 mladih, medtem pa se organizatorji iz leta v leto veselijo večjega prirastka. Letos se jih udeležuje 31.
Da mladi v teh treh tednih pridobijo kar se da mnogo novega znanja, jamči njihovo nastanjenje v domačih novomeških družinah. Tudi te izbirajo usmerjeno, saj jih porazdelijo posamezno po takih družinah, kjer živi vrstnik/ca. Na tem mestu se tem družinam, ki so pripravljene vzeti to „breme” nase, iskreno zahvaljujemo, kajti vsakdo ne odpre tujemu vrat, ga za. tri tedne vzame pod svojo streho in ga, kar kaže vso dobrodušnost, sprejme v družinski krog kot dodatnega člana. Povrhu še v času, ko ljudje najraje hodijo na dopust. Namen tega je, da se mladi brez pridržkov nauče govoriti v tem jeziku, hkrati pa bogatijo svoj besedni zaklad. Celo v povsem slovenski družini namreč traja pri nekaterih udeležencih dober teden, da prekoračijo duševno oviro in sproščeno spregovore po slovensko. V kakem
domu tega lahnega pritiska ne bi bilo in mladi bi bržčas nezavedno sproti rušili pridobljeno znanje.
Zanimanje veliko. Jezikovni dnevi so oblikovani izredno pestro, kar mladež poplača z navdušenim sodelovanjem. Dopoldne je razdeljeno po zmogljivost-nih skupinah (začetniki, napredujoči itd.) in po tri ure v sproščenem vzdušju piše, se pogovarja in igra ob pomoči učiteljic, ki se tematsko kolikor mogoče ravnajo po željah tečajnikov. Obravnavajo se vsakdanji jezikovni položaji in teme v zvezi s spoznavanjem Slovenije (zgodovina, geografska lega, kultura, literatura, gospodarstvo idr.); vse to na zabaven način. Iz praktičnih izkušenj je nastal celo poseben „učbenik".
Popoldne pa se ali skupno vozijo na izlete po Sloveniji, ali se ukvarjajo s športom, glasbo, likovnim izražanjem in drugimi panogami, ali pa jih otroci prebijejo v „svojih” družinah.
Vsekakor mladi lahko izpolnijo svoj prosti čas res z najljubšim početjem in ob tem dobesedno vsrkavajo slovenščino nezavedno, prav zaradi tega pa zelo intenzivno. Kar je izredno dobra zamisel novomeškega organizatorskega tima okoli prof. Jožeta Škufce, je vključevanje novomeških vrstnikov v popoldanski spored.
Res zadnji nastop Plazniških deklet?
Vsi poslušalci so bili žalostni, ko so na nedavnem koncertu v Žitari vasi zvedeli, da po celi Podjuni priljubljena Plazniška dekleta pod vodstvom Irene Brežjak ne bodo nastopale več. Za vzrok so povedala, da zaradi poklicnih preobremenjenosti nimajo več časa za vaje, vrhu tega so tudi preveč razdeljena zaradi porok.
Vsi ljubljenci narodne pesmi so poznali Plazniška dekleta v sledeči formaciji: Helena Petek, Isabela Lomšek, Stern Jelka in Veronika in Traudi Haudlej. Upajmo, da si bodo Plazniška dekleta še enkrat premislila in, da bodo še v naprej prepevala. To je iskrena želja precej ljudi, katerim bi petje deklet bilo v veliko veselje.
rogi
Kakor je vzgojiteljsko_ moštvo mladim vseskozi na voljo, tako je tudi z drugimi domačini. Ljudje namreč radi nesebično pomagajo, če se v organizaciji zaplete, ali če se prireditelji znajdejo v škripcih.
Nužej Tolmajer, tajnik KKZ in “krušni oče” mladih tečajnikov, bi se veselil analize tega tečaja, ki bi obelodanila resniče rezultate jezikovnh počitnic pri udeležencih.
„Potrebno bi bilo, da bi nekdo spremljal jezikovne počitnice, jih strokovno analiziral in ugotovil rezultate.“
Nužej Tolmajer
Od 1.8. 93' dodatek za postrežbo
Stran 2/3
Z Našim upokojencem na Pliberški jormak
Stran 4/5
Pri nas na Koroškem
Poroči la iz prejšnjih let
Janežičev i-od v Lešah
(slika desno)
Stran 11

PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
S'm pošto dobiv
S'm s'nucT od dečve jes poštvo dobiv, či triba več prit, s'm šibro pobiv.
S'm snuč dro tam biv, s'm - dum "oj šov; doma s" m preži n vo v, 'aj zdej bom počev.
S"m "umi doma biv, s"m pošto dobiv, da k" nis"m jes tist", k' je šibro pobiv.
Zdej vona že vi, htu je šibro pobiv, le to kne povi, htu je risu to biv.
Miro Miškulnik
(iz zapuščine)
'Pe&vU&i
(A UfiO&frfatCU
Pesem o mladosti
Tiha pesem nje mkidosti črez gore polja se budi, doli za vasjo domačo znova ta se oglasi.
Ob potoku glasno prepeva, mirno on naprej šumi o vasici svoji mali sanja, zame draga, oh najdražja si le ti.
Kaj bi jaz bda vesela, v svojih lepih pomladanskih dni,
zakaj bi pesmice ne pela, saj enkrat le mladost živi.
Kati Marketz
Tele
Krava ima v hlevu TELE.
Da prožimo v daljavi zvon, imamo v hiši TELFON.
Ko sporočajo hitro kaj od daleč nam, pošljejo po pošti TELEGRAM.
V hiši
okence v daljni svet je TELEVIZIJA-,
a TELE sam postane, kdor noč in dan vanj buli in zija.
Herman Germ
350.000 Avstrijcev dne'i no potrebuje pomoč in os^ bo. To se lahko zgodi vsak£ mu izmed nas, ne glede "j to, koliko je star. Od enež dneva do drugega lahk človek naenkrat tudi br£ lastne krivde potrebuje osk bo. Življenje se spremeni "vlQ hip : eden
pomoč, drug (po naval družinski član ; v=čmo«p0strežb0_ zenska) je nekaj časa om zan streči bolnemu oziroi' onemoglemu človeku.
To je pogosto povezano novimi problemi, stroški pa tudi z veliko psihio obremenitvijo.
potrebuje stakL
,a (no nava-Potrebne
7. 1993 dobijo pomoči
osebe dodatek
Od 1. avgusta 1993 dodatek za postrežbo
Pripravila Heidi StingM
Veliko in pomembno olajš^oklic, če je kdo y dmžini potre_ zato prinaša zakon o zveZfl(0valpOmočoziromaoskrbo dodatku za postrežbo (Pflegeg6 j
gesetz), ki je stopil v veljavo p • Dodatek za postrežbo
julija tega leta.	ia,i!8e8eld) bo avtomatično
J mestil doslejšnjo podporo Novi zakon prinaša enotne P nemoglim (Hilflosenzuschuß)
pore za vse zvezne dežele Avstrij vzroke potre
ne glede na pomoči.
Kdor potrebuje pomoč, si to ko odslej organizira sam po sv6’ željah in predstavah. Za to o1 dodatek za postrežbo v v: 2.500.- do 20.000,- šilili mesečno.
Vsak,
*
Dodatno bo Dežela v pribo1 prevzela tudi več stroškov ambulantne službe, kakor na mer pomoč strežnikov in pa tud1 pomočnike v domovih.
To konkretno tudi pomeni o j' šavo za družinske člane, pon3v^ v ^ ^
ki zdaj dobiva podporo, lr v0d b 7. 1993 brez posebne u b0sbie prejel dodatek za postre-’ °2- stopnje (šil. 3.500.-).
lv, . Prav tako pa imajo osebe, ki išini1 ■ eJ ne prejemajo podpor, pra-silinlH 0 do dodatka za postrežbo
. a' če imajo stalno bivališče v
,d(Vstriji Me.
so dopolnili 3. leto staro-
ing, Potrebujejo več kot 50 ur ecno pomoč oziroma oskrbo
za ženske, ki so bile doslej pogp prisiljene, da so celo opustile '
potrebujejo stalno oskrbo Pomoč, ker so telesno ali
duševno prizadeti, in to predvidoma vsaj šest mesecev.
Kje je treba zaprositi za dodatek?
-	Prejemniki pokojnin oziroma penzij, invalidnin, rent vojnih žrtev in preskrbnin zaprosijo pri izplačevalnem zavodu (npr. Zavod za pokojninsko zavarovanje delavcev, Zavod za socialno zavarovanje kmetov...)
-	Vsi drugi postrežbe potrebni prejmejo dodatek od pristojne zvezne dežele (Urad koroške deželne vlade, oddelek 13). V tem primeru je potrebno prošnjo nasloviti na občinski urad.
-	Če se potreba oskrbe poveča, je potrebna neformalna, pismena prošnja za povišanje dodatka za postrežbo, kateri morate priložiti zdravniško potrdilo.
Dodatek za postrežbo se izplačuje 12-krat letno, in sicer vsak mesec. Odvisno od tega, v kakšni meri potrebuje človek
Stopnja 1
2.500,- če bolnik potrebuje oskrbo več kot 50 ur mesečno
Stopnja 2
3.500,- za 75 mesečno
Stopnja 3
5.400.- za 120 mesečno
ur oskrbe /
ur oskrbe /
Stopnja 4
8.100,- za mesečno
180 ur oskrbe/
Za stopnje 5 - 7 morajo biti izpolnjneni naslednji pogoji:
pomoč, znaša dodatek med 2.500,- in 20.000,- šilingi mesečno. O višini podpore odloča zdravnik.
Stopnja 5
11.000.	- izredni izdatki oziroma stroški za oskrbo
Stopnja 6
15.000.	- potreba stalnega nadziranja bolnika
Stopnja 7
20.000.	- za praktično ohromele bolnike ali podobna stanja
Če živi bolnik v javnem domu za stare ali ohromele, dobi namesto dodatka za postrežbo mesečno žepnino v višini 1.080.- šilingov.
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA	PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
Težko smo že pričakovali letošnji prvi izlet Slovenskega društva upokojencev Pliberk, na katerega so nas vabili 25. maja. Zato ni čudno, da se gaje udeležilo za dva avtobusa upokojencev. Seveda je bilo s tem kar precej organizacijskega dela, še več z izvedbo le-tega; na srečo se je v zadovoljstvo vseh lepo izteklo. Ogledali smo si Obirske jame in muzej tragike pri Peršmanu.
Izlet k Peršmanu in v Obirske jame
Prvič je bil ta kraj imenovan
l.	050. leta pod imenom Kapela, ' šele od 1890. leta se imenuje Železna Kapla. Vedeli smo že za Obirske jame s kapniki, a da so tako nadvse očarljive in krasne, si pa nismo predstavljali. Res, nekaj edinstvenega! Ne da se primerjati z neštetimi podzemskimi jamami, ker ima vsaka podzemska jama svojevrstno obliko in barvo, odvisno skozi kakšne zemeljske plasti pronica voda.
Jame se nahajajo v višini 1.100
m.	Med kopanjem svinčeve rude so v prejšnjem stoletju odkrili votlino, ki je danes naravni spomenik. Obiskovalce navdušuje raznoliko okrasje kapnikov. Obhodna pot je dolga 1,3 km. V podzemlju spremljajo obiskovalce različni žarometi, vmes pa se sliši prijetna glasba, da je vzdušje še bolj skrivnostno.
Ko človek pride iz jame, ima občutek, daje sanjal. Razstavljeno imajo tudi različne rudarske pripomočke: ročno orodje za vrtanje in voziček za prevažanje rude in jalovine iz rovov. Za javnost so jame po velikih investicijah odprli 1991. leta. Že lani je bilo nad 7.000 obiskovalcev. Letos pa jih pričakujejo še več.
Po ogledu notranjosti Obirja smo se obrnili in odpeljali po romanti-
Novice izpod Pece preko liberka do Drave
	
Letos bodo v Pliberku praznovali 600. pliberški jormak. To slavje se bo pričelo že v petek, 3. septembra. Naš upokojenec vabi vse upokojence na Koroškem, da se udeležijo tega ljudskega slavja. V petek, 3. septembra vabita Naš upokojenec in SPD Edinost na upokojeniški popoldan.
Letos junija so bili upokojenci tudi pri Peršmanu, kjer so si ogledli muzej.
Pliberčani vabim vse upokojence na ©0. jormak
čni dolini Lepene, ki je spomladi še posebno lepa, kar že samo ime pove.
Naš cilj je bil Peršman in ogled muzeja grozote. Oskrbnik Pepe Perne nam je prijazno tolmačil dokumentacijo in slike iz časov trpljenja in žalosti, od prve žrtve nacističnega nasilja - župnika Poljanca - do zverinskega pokola Peršmanove družine, in to tik ob koncu vojne. Koliko so morali ti mirni ljudje v teh kapelsikih grapah pretrpeti zaradi zlobne oblasti
Za naš telesni blagor sta poskrbela in zelo okusno pripravila jedi na žaru izkušena Štefka in Anzej Apovnik. Takih in podobnih razvedrilnih srečanj si še želimo in tudi verjamemo, da jih bomo po zaslugi prizadevnih organizatorjev kmalu zopet deležni!
S Šentjakobčani smo se še tesneje spoznali
Naše društvo upokojencev ima s sorodnim društvom v Št. Jakobu v Rožu dobre prijateljske stike. Šentjakobsko Društvo je priredilo v nedeljo, 13. junija, kulturno in družabno srečanje, na katerega so vabili naš mešani zbor upokojencev Pliberk, ki je nastopil z nekaj pesmimi. Najbolj je vžgala pesem “Ajdovi žganci”, katero je posrečeno spesnila naša članica Katr-ca Marketz iz Globasnice, melodijo pa je naravnost krasno vdahnil naš pevovodja Janez Petjak. Ni čudno, da v Podjuni že dolga leta uči več zborov.
Prijetno smo bili presenečeni nad gostoljubnostjo prijetnih Rožank in Rožanov. Povabili smo jih na slavni pliberški sejem “Jormak”! Letos je jubilejni - šeststoti.
Zato bo posebno slovesno in veliko kravala. Pač za vsake'1 nekaj!
Spored jormaka
Petek, 3. septembra
Od 14. ure dalje
Upokojeniški popoldan v šotoru SPD Edinosti Igra ansambel „Gamsi velik srečolov, nastop Zbora upokojencev P°' djuna, kulturni spored.
SPD Edinost pa poskrbela za jedačo 111 pijačo po posebn0 ugodni, jormaški ceni •
Lojze Krištof 75-letnik
Naš Šmihelski dopisnik Lojze Krištof je pred kratkim praznoval svoj 75. življenjski jubilej.
Bivšemu poslovodju Zadruge in Posojilnice Pliberk so čestitali tudi upokojenci, s predsednico Heleno Močnik. Slavljencu seveda čestita tudi uredništvo Našega tednika. Agilnemu 75 -letniku kličemo še na mnoga zdrava leta v krogu domačih.
Z leve: Miha Lubas, gospa in gospod Krištof, predsednik UO Posojilnice Pliberk Stanko Vauti, Ludmila Blažej, predsednik NO Posojilnic Pliberk in blagajnik upokojencev Janez Apovnik, predsednica Društva upokojencev Pliberk Helena Močnik.
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
Piše Martin Komar
Novice iz Dobrle vasi
Veliko sonca na izletu in v naših srcih
Izlet Društva upokojencev Podjuna
Odločili smo se za vožnjo po Koroški. Izlet naj bi bil še pred poletno vročino. Tako je bil za naše potovanje določen četrtek, 3. junij. Ko smo zjutraj tega dne zasedli avtobus, je po dolgi suši začelo kapljati - delno olajšanje za že izsušena polja. Toda namesto tarnanja o slabi uri so člani, večina nekdanji kmetje, olajšano ugotovili, da je rahlo rosenje kot blagoslov neba naši vzdihujoči naravi.
Škofijski sedež na Krki
Pot nas je vodila v kraj nekdanjega škofijskega sedeža - v Krko. Ko smo prispeli tja, je dež napravil kratek odmor. Tam nam je vešči vodnik pripovedoval o zgodovini stolne cerkve in o sveti Hemi, razlagal poltisočletja stare svetopisemske freske in relijefe o življenju sv. Heme.
Strmeli smo nad ogromno zgradbo in bogato opremo v njej. Ugotovili smo, da je minilo že pet let, odkar je kraj obiskal papež Janez Pavel II. V spomin na ta dogodek stoji na polju, kjer se je takrat zbrala množiča romarjev, križ. Okoli njega zdaj dobro rodi koruza.
Šoferje priganjal, da nadaljujemo s potovanjem. Videli smo,
kako pri Osojskem jezeru hitijo z obnovo cest in gradnjo hotelov, da bi bila poletna sezona čim-bogatejša. Zaradi dežja smo ogled gradu opustili in hiteli v Treffen k obedu.
Osebje v prostorni restavraciji nam je hitro razdelilo okusno južino. Ko smo se še odžejali, je bil predviden ogled muzeja gob v bližini. Presenetilo nas je lepo pripravljeno naravno okolje vseh vrst užitnih in strupenih gob. Vodnica nam je ob sliki razložila oplodovitev in nastanek različnih gob po naših gozdovih. Tako smo ugotovili, da iz starih korenik ne rastejo novi plodovi.
...pa še v domačo gostilno v Kočuhi...
Ker k izletu spada tudi malica, smo potovanje usmerili po Rožu v znano domačo restavracijo Camping Rož v Kočuhi. Tam smo se dobro počutili in na pobudo lastnice rade volj e zapeli nekaj narodnih pesmi.
Da bi ne bili prepozni, smo se poslovili in domovgrede ugotovili, da je bilo kljub nekajurnemu zagrnjenem nebu veliko sonca v naših srcih. Zahvaljujemo se našemu zvestemu šoferju podjetja Sienčnik Franceju Zanklu za prijazno spremljavo in varno vožnjo!
Obirske jame, ki sojih šele pred kratkim odprli javnosti* | so izredno lepe. Ogled je vsekakor zanimiv.	1

PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
^e*e> H. junija 1959 / štev. 23, Naš tcdnik-kronika '
Nesreča z motornim kolesom
^ nedeljo, 7. junija, dopoldne seje vozil Han-^eJ Kelih, pd. Mlakarjev, s svojim motornim
°lesom. Na sedežu za njim je sedel Marko °raže, pd. mladi Kvadnik. Vštric Bošnjaka sta seponesrečila. Pri padcu sije prvi zlomil ključ-lic°- drugi pa pretresel možgane. Rešilni avto 16 °t)a odpeljal v Celovec v bolnico. Želimo 'l,Tla’ da se kmalu ozdravljena vrneta domov.
Vsi
motoristi naj bolj upoštevajo stari prego-
1/°r: naglica nikoli ni dobra!
Jteben pri Globasnici, 27. maja 1959/štev. ’ Naš tednik-kronika
Poroka
soboto, dne 23. majnika, se je poročil naš njak Albert sadjak z domačinko Heleno Silan, otoka je bila v celovški stolnici in poročne rede je opravil g. kanonik Zechner.
'ndemu paru želimo obilo sreče na življenjski roti.
Kotmara vas, 26. marca 1959/štev. 12, Naš
e(lnik-kronika
Nezgoda
^‘Vinjakov Kristl se je v svoji gramozni jami 'udo ponesrečil, da so ga s prebito lobanjo in 'retresom možganov morali odpeljati v bolnico a nezgode. Želimo mu skorajšnje ozdravljen-
[)obrla vas, 30. aprila 1959/štev. 17, Naš te-,n|k-kronika
^rana vrani oči ne izkljuje
'0rek, dne 21. aprila, je imel naš občinski bor sejo, na kateri je razpravljal o tekočih ‘‘devab. Večino v odboru ima socialistična akcija, kateri je tudi marsikateri mali in sre-Hki	J
met iz naše občine dal svoj glas, verujoč v
I zgotovila, da bo vestno skrbela za občinske . ,^rse- Na dnevnem redu te seje je bila tudi daj a tesafskih del za že itak preveliko šolo v ’nc* vasi. Za to veliko delo seje prijavilo več Vjstrov s svojimi ponudbami. Med njimi je bil 1 domačin Krasnik pa tudi mojster Krof z *ta seje potegoval za izdatno pogodbo.
ti, |o °yok bi pričakoval, da bo delo dobil j jdačin Krasnik, ki se je ponudil, da bo vsa la izvršil za vsoto šil. 115.000,—. Od tega pa
Slika iz Št. Jakoba
Gostilničarja Mici in Šimej Martinjak lela 1950 pred gostilno (zdaj prenovljeno Podgrad „Pri Guštinu”)
bi dobila občina zopet nazaj šil. 20.000,—, ki bi jih ta obrtnik, ki ima sedež v naši občini, moral plačati v obliki davščin. Toda zgodilo seje drugače. Mojster Krof je bil - glej čudni slučaj - v svoji ponudbi za reci in piši 1.500,— (entisoč petsto) šil. cenejši in tako dobil naročilo, občina pa je seveda izgubila vse, kar bi sicer dobila nazaj v obliki davka. Mojster Krof namreč plačuje davke v sosednji občini, na Blatu, kjer je on sam socialistični župan ...
Ta primer zopet kaže, kako delajo s slovenskimi glasovi tisti, ki se sedaj zopet smukajo okoli volilcev, po volitvah pa bodo zopet poznali samo sebe in svoje strankarske tovariše.
Pliberk , 18. junija 1959 / štev. 24 Naš tednik-kronika
Monštranco je ukradel
Pliberk je sicer majhno mesto, pa se zgodijo kake stvari kot v velikih mestih. Pa bi bilo tudi preveč dolgočasno, če ne bi kdo poskrbel za razburjenje in govorice.
Največje razburjeneje je povzročila tatvina monštrance v Šmarjeti. Ker ni bilo nobene sledi, je bilo mnogo ugibanja in so mislili, daje tat odnesel monštranco čez mejo. Tem večje začudenje pa je bilo, ko seje izvedelo, da jo je ukradel - ministrant, trinajstletni pobič. Vrdl je v tabernakelj, zaužil sv. hostijo, monštrnco pa v Pliberku prav poceni prodal nekemu fantu. V zvezi z nekimi drugimi denarnimi zadevami so
orožniki prišli na sled tej tatvini. Mladi vlomilec je sicer iz dobre hiše in se gotovo ni zavedal, kakšno bogoskrunsko dejanje je izvršil in kakšno žalost povzročil dvojim dobrim staršem. Dal seje zapeljati po slabem tovarišu. Prav gotovo si ni mislil, da bo tako kmalu padel v roke pravici.
Tatinska tolpa mestnih pobičev
Denarje zapeljiva reč, posebno za tiste purgarske pobiče, ki nimajo kaj dela, pa bi si radi marsikaj dobrega privoščili. Pa so ustanovili v Pliberku majhno tolpo, ki je vdirala v cerkveni nabiralnik in kradla cerkvi darovani denar. Kar precej so ga pobrali preden so jim orožniki prišli na sled. Plen pa so hitro zapravili, tako da so orožniki v njihovem skrivališču v kleti našli le še ostanke.
Razburjenje je povzročil tudi mladi fant Adolf iz Borovja, ki je hotel zastrupiti bratovo ženo. V pliberški lekarni je dobil strup, ki gaje potem primešal jedilom. Hvala Bogu, da ni prišlo do najhujšega, ker sta brat in njegova žena pravočasno šla k zdravniku.
Vsi ti slučaji dokazujejo, kako potrebna je krščanska vzgoja ne le v družini, ampak tudi v organizaciji katoliške mladine. Mlad fant je potreben vzgoje značaja in da ima dobro pošteno tovarišijo, da se tako izogne slabi družini.
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
Kulturna prireditev in družabno srečanje
Kot vsako leto v juniju smo se tudi tokrat upokojenci srečali, in sicer v nedeljo, 13. junija, popoldne v farni dvorani v Št. Jakobu z namenom, da par ur preživimo v prijetni družbi na kulturni prireditvi. Tokrat so se odzvali našemu povabilu mešani pevski zbor “Gorjanci” iz Kotmare vasi in “Zbor upokojencev” iz Pliberka.
Mešani pevski zbor “Gorjanci” je zapel pod vodstvom mladega prizadevnega pevovodja Joška Packa, ki nas je popeljal v kraljestvo priljubljenih domačih pesmi. Izbor pesmi je bil zelo posrečen in je ugodil okusu naših upokojencev. Iznenadil nas je “Zbor upokojencev Pliberk”, ki je imel ravno pri nas v Št. Jakobu svojo krstno predstavo.
Pod vodstvom širom Koroške znanega dirigenta in harmoniza-torja gospoda Janeza Petjaka je dovršeno izvajal domače pesmi. Posebno je navdušila nova pesem o “ejdi”, katere besedilo je napisala upokojenka gospa Marketz, uglasbil pa jo je gospod Janez Pet-jak. Zelo posrečeno je predsednica Slovenskega društva upokojencev Pliberk gospa Helena Močnik v rimah opisala “ejdo" (hedo) od setve do “ejdove mešte" in zato požela burno odobravanje.
Družabni del prireditve sta oblikovala harmonikarja gospod Franci Mejovšek in gospod Tomi Potočnik, vmes pa so prepevali pevci. Da upokojenci še ne sodijo v staro šaro, so dokazali - ko so se zavrteli kot mladi.
Zbor upokojencev v gosteh
Ob zakuski in pijači so si upokojenci izmenjavali mnenja in tako je kar prehitro minil popoldan. Z zadovoljstvom so se na večer vračali na svoje domove.
■
■fc * ■
Novi
j_
Majnika so bili upokojenci iz Roža skupno na morju, kjer so se lahko malo oddahnili in odpočili.
Želja vseh je bila, da Kotmirčani in Pliberčani spet kmalu pridejo k
nam.
Tem potom velja naša iskrena zahvala mešanemu pevskemu zboru “Gorjanci” in “Zboru upokojencev Pliberk”, katerim kličemo: Na svidenje!
' ^ < V -	4
.________1
Upokojenci iz Rca in Podjune se srečiemo
Izlet na morje
V soboto, 15. maja 1993, smo se upokojenci podali na izlet na morje. Ker več upokojencev še ni bilo na morju, smo se odločili, da to nadoknadimo. Zjutraj, ob 6. uri, smo se odpeljali z avtobusom podjetja Sienčnik. Pot nas je vodila skozi Karavanški predor; na Jesenicah nas je pričakal predsednik Društva upokojencev Jesenice gospod Boh, ki nas je spremljal dalje. Vozili smo se proti jugu ob spreminjajoči se pokrajini: zelenje - kras - vinogradi - oljčni nasadi in končno - morje.
V družbi znancev je dopust še lepši.
Slika desno: V gosteh je bil prvič Zbor upokojencev iz Podjune .
Najprej smo se ustavili v Piranu, ki ima vse značilnosti sredozemskih obmorskih mest. Pomaknjen je na konico nizkega slemena, ki se od ŠaVrinskih brd spušča v morje. Na rtiču stojita svetilnik in stara cerkev. Vrh brega gospoduje nad mestom stolnica s posebej stoječo krstilnico in mogočnim zvonikom. Sredi Pirana stoji Tartinijev spomenik. Tartini je bil slavni violinist in skladatelj, ki je živel med leti 1692 -1770. Po njem je imenovan tudi trg sredi mesta. Po kratkem ogledu Pirana smo se odpeljali na kosilo v Izolo v hotel upokojencev, imenovan Delfin, kjer smo se zadržali nekaj časa.
Mesto Izolaje bil nekdaj otok in gaje z obalo vezal most; potoki so Sčasoma nanesli naplavine in ju združili. Pred desetletji so v bližini odkopali temelje stavb in pristanišče rimskega naselja Haliae-tum iz 2. stoletja. Želja vseh je nato bila, da si ogledamo še Portorož, zanan kot slovenska Opatija. Tu ni ozkih zatohlih ulic in
zgodovinskega vzdušja kot v Piranu. Vse je široko in odprto. Hoteli in vile se sončijo med parki in vrtovi. Značilno za kraj je ime - po rožnem cvetju. Mesto je še mlado. Šele po letu 1891 so podjetni Tržačani spoznali ugodnosti zavetne lege. Uporabljali so tudi zdravilne kopeli v segreti slanici in slanem mulju, ki so ga dobivali iz bližnjih solin.
Po daljšem postanku v Portorožu in ko se se upokojenci naužili morskega zraka, smo se morali posloviti od prelepega morja in krajev ob njem in se podati na vožnjo proti domu. Med potjo smo se še enkrat ustavili in se malo okrepčali. Upokojenci so ugotavljali, da je bilo bivanje na morju - čeprav kratko - doživetje, katerega ne bodo pozabili.
Srečno smo se vrnili na naše domove. Tem potom se iskreno zahvaljujemo šoferju podjetja Sienčnik gospodu Stanetu Smrtniku, ki nas je varno pripeljal domov!
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA,
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
jz v
v žolčnem mehurju
: ravimo s terpentinovim oljem - delov), ki ga primešamo etru ' delov); jemljemo 5 - 10 ^Pljic na žlički sladkorja. Name-' 0 lega je dober tudi čaj iz zmesi r°trošnika, preslice, rmana in cnice. Od tega vzamemo 3
_	■Mnai
ko in mirno. Včasih umirijo srce mrzli obkladki, ki jih denemo na srce. Obnesejo se čaji iz melise, rožmarina, špajke, rutice, koko-vičnika. Obnese se tudi vino, v katerem smo namakali 3 dni lipovo cvetje, meliso, borago, cimet, špajko, kravojec in sreteno. Pijemo večkrat na dan po 1 - 2 veliki žlici.
Srce dobiva premalo krvi,
ker so se zožile venčnice (koro-narke): vzamemo tinkturo pomladnega maka (adobis) ter poljskega maka, in sicer vsakega 10
40 let se gospa Marija Kowatsch, roj. Komar z Metlove že bavi z domačimi zelišči. V 50 letih seje prvič vsedla z gobami in černicami v vlak in se peljala v Celovec, kjer si je na Bene-dektinskem trgu kajkmalu pridobila večje število stalnih odjemalcev.
„Gobe in Černiče pa niso vso leto na razpolago, zato sem si poiskala še druge možnost pro
40 let domača lekaia na Metlovi
Že zgodaj vigredi s svojim možem Francem pripravila zemljo v vrtu. Posebno važnost polaga gospa Kowatsch na dejstvo, da ne uporablja prav nobih umetnih gnojil. Prav tako se ne poslužuje kemičnih snovi za škropljenje pro-
r—------ -----o-	r	ne poslužuje KClllionm mivvi z.a	piv/
daje,” pravi gospa Kowatsch. Pričela je s proda-	ti škodljivcem.	Tako rastejo	na vrtu	pri	Kowat-
izx ry^lIXX irt trv 'Z xmliVi ncnphrtm I ilirlip 7P.1n	<	1	1 Vi	. vyy _	1 •	.. 1 „ 1-:
jo zelišč in to z veliki uspehom. Ljudje zelo cenijo domača zdravila, predvsem pa še meščani. Gospa Kowatsch ima na izbiro nad 50 vrst zelišč, vse pa pridejo iz domačega vrta ali pa iz narave.
schu biološka zelišča, kijih v lekarni dandanes ni več možno vedno dobiti.
mami. „S časom pa sem seveda tudi sama
bila veliko novih izkušenj, katero je izpop1' Lke na 2 kozarca vode. njevala z branjem knjig ter v pogovorih z dr-^Čj v nogah se pojavijo vča-mi strokonjaki.“	zaradi oslabelih živcev ali
Danes je gospa Kowatsch stara 71 letoVo^/0 86 ob"ü?ej,0 0,vitki polna moči ter aktivnosti. V Celovec pa se bJCo ’ kdter‘ smo kuhal, ghstov-
vozila prihodnje le, če bo tudi vreme v r£
Prve izkušnje z domačimi zelišči je gospa Kowatsch dobila že v mladostnih letih pri svoji
Krči so močno, dalj časa trajajoče in boleče skrčenje mišic. Vzroki krčev so zelo različni. Tudi tu velja, da je potrebno najprej poiskati vzroke, ako hočemo uspešno odstraniti krče:
Krče v Jrebuhu (črevesju) moremo zdraviti s čajem iz janeža, kadulje, kamilice, griževnjaka, komarčka in svišča, torej iz rastlin, ki vsebujejo hlapna olja.
Krče, ki spremljajo kašelj,
zdravimo s čaji iz materine dušice, griževnjaka, lipovega cvetja, marjetice, melise, poprove mete itd. Vzeti moramo eno ali več naštetih rastlin. Napravimo iz nje poparek, pustimo stati 10 minut, precedimo in pijemo 3-krat dnevno.
Pri krčih v mehur ju moramo iskati nasveta pri zdravniku. Vzroki so lahko različni: kamni, vnetje, rak itd. Medtem priporočamo čaje iz špajke, mrtve koprive, gornika,
Zakaj ? Gopsa Kowatsch: „Če se človek ,,pre|
„e” ali po neumnem prehladi, včasih niti ^ jtce boH 0sebe , Mnim
ne pomagajo._______________________________<^ln naj se ne razburjajo in ne
i Smerno naj jedo in pijejo; korenine peteršilja idr. Na okolico ga stiska okoli srca; bolečine	Škoduje alkohol, pristna
mehurja damo obkladek iz čapljevca, ki ga skuhamo v mleku. Tudi iz gladeža (2 dela), preslice (3 deli), brestovih listov (4 deli), bezga (3 deli) in rutice (4 deli) moremo pripraviti učinkovit čaj.
Krči v prsih so boleči krči srca in srčnih žil (povzroči jih morebitno poapnenje žil, preobremenjenost z delom, nepravilna prebava idr.), vsled česar občuti bolnik, da
--------- ".vuviujc UIK.OHÜ1, pnsma
jo v levo roko in prste. Lajšajoča, ruski čaj, tobak. Pijejo naj čaji iz rožmarina, špajke, mejalo vode; vsak dan naj umivajo sivke in omela, torej iz rastlino z mrzlo vod0j U|dj k „
.	‘»n ^1U V L
hlapnimi olji.	o^0^1 P°*'vk' z mrzlo vodo po
Dober in učinkovit čaj mori^so uspešni. Obnese skuhati tudi iz rutice, mel'l de 'z melise (1 del) m krčnice materine dušice ali poprove rlC | ’ Potrebujemo 2 čajni žlički gladeža, sivke ali krhlike. 1 ka' 0 e*'co vocle-žličko te zmesi prelijemo z kozarcem vrele vode, pustim0
minut, nato precedimo in močno bije: Popij koza-bolniku.	8kadkorne vode; dihaj globo-
kapljic. - Včasih pomagajo preparati iz kofeina in teobremina. Prvega dobivajo iz kave, drugega iz kakavovih zm.
Srce je preslabotno: Temu pomagamo s čaji iz baldrijana ali z baldrijanovo tinkturo; pa tudi baldrijanov prašek z vodo lahko vzamemo. Priporočljivo je rožmarinovo vino (v vinu namočen rožmarin). Pijemo ga po en požirek zjutraj in zvečer. - Pogosto oljaša bolezen tudi čaj iz melise, sretene, cimeta, borage, jegliča in lipovega cvetja.
Srčna vodenica: Priporočamo čaj iz benediktove rože z meliso, jegličem, rožmarinom in brinovimi jagodom. Koristi tudi žvečenje 6 - 8 brinovih jagod.
‘TZeviMiete
Danes se obračam na Vas, drage upokojenke in upokojenci, s prošnjo, da pomagate mladini iskati svoje korenine.
S strahom ugotavljam, da del naše mladine ne pozna več svojih korenin in jih tudi ne išče. Človek, ki ne pozna svojih korenin, je kot list v vetru, ki se kmalu izgubi v kupu listja in strohni. Vsak človek, posebno še mlad, mora vedeti, kdo je in od kod prihaja. Tudi naš narod ima svoje korenine in bi brez njih prej ali slej izginil s površja.
Vlivajte mladini zavest, naj bodo, čeprav člani malega naroda, ponosni na njegovo zgodovino oziroma na svoje korenine. Ker brez poznavanja in spoštovanja svojih korenin človek ni nič in tudi drugim ne pomeni nič.
Če hočemo kot narod obstati, moramo poznati našo preteklost in nadaljevati delo naših prednikov.
Živimo v predelu naše države, kjer je naša samobitnost ogrožena, zato je poznavanje naših korenin za obstoj narodnostne skupnosti življenjsko pomembno.
Moja prošnja dedejem in babicam, ki po večini zastopate starše otrok - ker morajo oni hoditi na delo in jim primanjkuje časa za temeljitejšo vzgojo mladine, vlijte mladini ponos na svoj narod in jih učite spoznavati korenine, iz katerih smo zrastli.
.Lepo Vas pozdravlja
'Va&n >79tic6a.
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
1
“Mladost je bila trda, a vendar lepa,” pripoveduje Janežčeva mama. Rodila se je v Veliki vasi pri Poku. Kot kmečka hči je bila od mladostnih let navajena trdega dela. Kljub temu pa si je vedno želela, da bi se poročila na kmetijo, ker je že kot otrok začutila posebno povezanost z naravo. Želja se ji je uresničila - Po-kova hči se je z 20 leti vdala na Janežčevo kmetijo v Lese. V zakonu se je rodilo šest otrok. Dela je bilo vedno dovolj, kljub temu pa sosedje poznajo Janežčinjo kot vedno nasmejano, prijazno in dobrohotno ženo.
Sosedska pomoč je bila in je še danes nekaj samoumevnega. Ker včasih ni bilo na voljo strojev, so prihajali na kmetijo k setvi, košnji in žetvi “tavaharji”v ki so pomagali gospodarju opraviti težko delo. Vedno so radi prihajali, ker je bila Janežčeva hiša tudi kraj družabnih srečanj.
Prav za kmetico je bilo delo posebno naporno. Tako se Ja-nežčinja spominja, kako je vsta-
Avgusta Janežič, pd. Janežčinja iz Leš pri Št. Jakobu, je z dušo in telesom kmetica. V 64. letu starosti še ne misli na pokoj. Kljub temu pa pravi, daje v zadnjih letih bolj zavestno začela uživati življenje. Pred kratkim je potovala v Kanado, kjer je preživela lepih 14 dni. Dragi pa soji tudi trenutki, kijih preživi na družabnih srečanjih med šentjakobskimi upokojenci.
„Draga so mi družabna srečanja med upokojenci!"
jala ob treh zjutraj, daje šla z deklami na polje spravljat žito. Do krmljenja živine je bilo tako že opravljeno lepo delo.
Kljub temu, da Janežčinja danes ugotavlja, da je pravzaprav živela samo za delo in za otroke, nima občutka, da je bila zato kdaj nesrečna. Otroci so dorasli in ji vračajo danes vso ljubezen. Žal ji je le, da je imela ob delu premalo časa, da bi se lahko posvetila svojim otrokom. Že zelo majhni so morali dnevno hoditi v otroški vrtec v Št. Peter k šolskim sestram. Ko pa so bili neko-
„Danes vidim, kako potrebno je, da gre človek za nekaj dni na dopust!"
liko večji in so hodili v šolo, doma pa so morali že kmalu prijeti za delo in pomagati. Niso imeli časa, da bi se potepali po vasi ali pa da bi se lahko igrali z drugimi otroki. Že od malih nog so poznali samo delo. Po eni strani je bilo to prav gotovo dobro, po drugi strani pa vidi Janežčeva mama, da njeni otroci pravzaprav niso imeli pravega otroštva. Pravi, da sta bila z možem verjetno tudi pri vzgoji prestroga. Zato danes kljub delu, ki ga na kmetiji nikoli ne zmanjka, skuša po-
svečati več časa in pozornosti svojim enajstim vnukom, na katere je zelo ponosna.
Skupaj s sinom in snaho živi Janežčinja pod eno streho. Vsak pomaga drugemu, kjer more in kjer je potrebno. Z dobro voljo in nekaj uvidevnosti dobro premeščajo različna gledanja starejše in mlajše generacije. Za življenje v hiši pa skrbi drobiž - saj trije majhni fantje pazijo, da nikomur ne postane dolgčas. V veselje in ponos družine pa se je najavil tudi že četrti otrok. Avgusta Janežič vsa srečna ugotavlja, da Janežčev rod še ne bo tako hitro izumrl.
Danes, ko ji je mlada družina odvzela velik del napornega dela na kmetiji, skuša Janežčinja tudi bolj zavestno uživati življenje. Do tega spoznanja je prišla na družabnih srečanjih šentjakobskih upokojencev. Ceni družabnost, prijateljska srečanja, možnost, da lahko z domačini pokramlja o tem in onem. Poseben užitek pa so zanjo izleti in tudi kulturene prireditve, saj je bila sama v mladostnih letih navdušena pevka in igralka. Prav tako tudi politično dogajanje znotraj slovenske narodne skupnosti ni šlo mimo nje, saj je bil njen mož dolga leta aktiven tako v občinski politiki kakor tudi kot soustanovitelj Narodnega sveta in kot odgovorni urednik Našega tednika. Razni sestanki, seje in srečanja so bili vedno spet na Ja-
nežičevem domu, kjer je bila gostoljubnost zagotovljena vsakemu, ki je prišel v hišo.
„Pri Janežiču je vsakemu, ki pride v hišo, zagotovljena gostoljubnost!"
Kraj srečanj in prijateljskih pomenkov je Janežičev dom ostal do danes. Ko smo Janežčevo mamo zadnjič obiskali, nam je navdušeno pripovedovala o svojem potovanju v Kanado. Prvič v svojem življenju seje pred nekaj meseci podala skupno s svojo nečakinjo na 14 - dnevni dopust k znancem v Kanado, ki so v 70. letih delali na Janežčevi kmetiji-“Potovanje je bilo pravi užitek,” pripoveduje Avgusta Janežič, ki seje odločila, da bo tako “rajžo’ kmalu spet ponovila, če ji bo dopuščalo zdravje. “Zanimivo je bilo, da me celih 14 dni ni skrbelo, kaj bo doma, pa tudi delo mi sploh ni manjkalo,” nam je povedala. “Danes vidim, kako potrebno je, da gre človek za nekaj časa od doma in se pošteno odpočije. Tako tudi veliko lažje prenaša vse težave, ki mu jih življenje nalaga,” ugotavlja Janežčinja, ki svetuje vsem, predvsem starejšim ljudem, naj to enkrat poskusijo-Samo tisti, ki je sam doživel, ve, da se svet ne podre, če človeka kdaj za nekaj dni ni doma.
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
Biserna maša
Konec junija 1993 je gospod župnik Matevž Nagele v krogu svojih faranov obhajal 60-letnico maševanja.
Na dan sv. Petra in Pavla, 29. junija 1933, je domača fara slavila Nagele to vo novo mašo.
Biseromašnik gospod Matevž Nagele
ospod Tevži Nagele se M ’ je rodil 11.9. 1908 v ■ 'W'Št. Jakobu v Rožu.
Osnovno šolo je obiskoval v Št. Petru, kjer je bila ta-koimenovana „narodna šola” šolskih sester. Ker si je v šent-petrski šoli prisvojil dosti znanja za vstop v gimnazijo, je napravil na tedanji slovenski gimnaziji junija 1920 v Velikovcu sprejemni izpit. Jeseni, ko je padla odločitev o pripadnosti Južne Koroške v prid Avstriji, so tedaj na gimnaziji v Velikovcu ukinili pouk in gospod Nagele je šel na gimnazijo v Kranj. Tam je poleg študija sodeloval pri mladinskem, krščansko usmerjenem krožku “Orli”. Poleg fizkulture je to društvo gojilo dramaturško delo in petje. Po opravljenem zrelostnem izpitu se je gospod Tevži vrnil na Koroško in se odločil za duhovniški poklic ter vstopil v semenišče v Celovec.
■ (Članek povzet iz Kor.
Slovenca, 19.7.1933)
Ob priključitvi Avstrije k Nemčiji je bil gospod Nagele za kaplana v Pliberku. Mesto je bilo po plebiscitu med slovenskimi
duhovniki razvpito. Gospod Nagele se je v Pliberku kot tudi v okoliških farah vključil z vnemo v mladinsko delo in si s tem pridobil veliko nasprotnikov.
14. marca 1938 je gospod Nagele prekoračil jugoslovansko mejo, od koder se je 14 dni pozneje vrnil. Ob vrnitvi so ga oblasti zaprle zaradi “dezivnega” prekrška. 11. aprila 1938 je Deželno sodišče sporočilo ordinariatu, da je gospod Nagele s tem dnem izpuščen in bil predan
Ob aretaciji po gestapu mu je le-ta zaplenila tudi njegovo motorno kolo
gestapu. Bil je premeščen na Bistrico ob Dravi. Ko ga je aretiral gestapo, so mu zaplenili tudi motorno kolo. Ob napadu nemških čet na Jugoslavijo je bil gospod Nagele spet za župnika v Slovenjem Plajberku. Zopet ga je aretiral gestapo in odpeljal v zapor boroveljskega okrajnega sodišča, kjer je ostal do 1. maja
1941. Vrnil se je spet za kratek čas na svojo faro. Nato ga je Škofija v smislu zahtev gestapa premestila za provizorja na nemško faro Zammelsberg, kjer je ostal do konca vojne in se je šele 16. septembra 1945 zopet vrnil na svojo faro v Slovenji Plaj-berk. Leta 1946 vigredi je bil gospod Nagele premeščen na faro Marija na Zilji. Po desetletnem prizadevnem delovanju v tej fari je leta 1956 prevzel faro v Žitari vasi.
V času njegovega župnikova-nja v fari Marija na Zilji je dirigiral tudi pevskim zborom ob prireditvi oziroma operi “Miklova Zala”, ki jo je uglasbil njegov brat gospod prof. Tonči Nagele in je imela mnogo uspeha.
Omeniti bi bilo, da je gospod župnik Nagele deloval zelo požrtvovalno. Tako je v Pliberku ustanovil bralni krožek in tam-buraški in pevski zbor. Pri branju iz slovenskih del sta mu stala ob strani Franc Buchwald in Mirko Kumer-Črčej.
Tudi v žitrajski župniji je začel s kulturnim delom. Okrog sebe je zbral farno mladino in s tem
postavil na noge ugledno dramsko skupino.
Konec junija 1993 je gospod župnik Nagele v krogu župnikov - Šentjakobčanov in faranov zelo slovesno obhajal 60-letnico - biserno mašo pri šolskih sestrah v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu.
Farani se upokojenemu župniku gospodu Tevžeju Nageletu zahvaljujemo za njegovo požrtvovalno delo v prid naši fari; čeprav v pokoju, vedno spet po svojih močeh pomaga našemu preobremenjenemu župniku. -Hvala mu!
Mi
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
1.8.1931
Srečanje študentov 1. avgusta 1931. Kdo se še prepozna na sliki?
40. obletnica smrti deželnega poslanca gospoda Ivana Starca
Z občnega zbora Slovenske prosvetne zveze so zborovalci poslali pozdravni brzojav tudi preč. g. Ivanu Starcu, bivšemu deželnemu poslancu in podpredsedniku. V odgovor je odbor prejel od gospoda župnika pismo naslednje vsebine:
“Iskreno se zahvaljujem spoštovanemu odboru in celemu občnemu zboru, da ste se me spominjali. Rad vztrajam v svojem izgnanstvu, samo da se morem vrniti med svoj narod, kakor hitro mi bo dovoljeno. Bog daj, da se Vaše in moje upanje v novem letu uresniči! In Bog Vam plačaj ves Vaš obilni trud, h čigar uspehu Vam vsem čestitam!
Iskrene pozdrave Vam vsem hvaležno vdani - Ivan Starc
(povzeto iz “Koroškega Slovenca” z dne, 18. januarja 1939.)
Roža n piše o Trebušniku
Bilo je leta 1821, ko sem bil na domu pri Trebušniku v Žirovnici. Imel je lep dom z gostilno ter barantal s konji in kravami in vsled tega poznal več ljudi onkraj Karavank, ki so pri njemu kupovali konje in krave in živino gnali čez Medvedjak na Koroško.
Nekoč sem se peljal v družbi Trebušnika in g. dr. Janka Arnejca, ljubljanskega kanonika, v Ljubljano.
Trebušnik nam je med vožnjo pripovedoval o svojih dogodkih; tako je hitro minila vožnja do Ljubljane, kjer
smo šli takoj v kavarno na kavo. Ko nam je prinesel natakar kavo z običajno steklenico vode, ga je Trebušnik takoj nahrulil, češ, mislite, da smo prišli iz Gorenjske v Ljubljano vodo pit. “Kar pospravite jo!” je dejal; seveda so se vsi gostje tam okrog smejali.
Tudi pri vožnji potem, nazaj v Žirovnico, je bilo kratkočasno v njegovi družbi. Povedal nam je Trebušnik tudi to, kako se je pri srečanju z župnikom, kateri ga je krstil, pritožil, rekoč: “Gospod
župnik, vi ste pa naredili veliko napako, ko ste me krstili.” Župnik ga je vprašal: “Kakšno napako pa?” - “Dali ste mi preveč soli na jezik, sedaj sem pa zmeraj žajen,” je odvrnil Trebušnik.
Trebušnik je bil pristna gorenjska grča, velik hrust, saj je tehtal 145 kg, bil pa je res zmeraj žejen. Zgodilo se je, da je nekoč dopoldan načel sod piva, prinesel prekajen svinjski pršut in hleb kruha, sedel v senco in tako dolgo pil in jedel, da je spravil vse pod streho.
Deset zapovedi za žene
Kadar vas popade “pospravljalna mrzlica”, ne terorizirajte cele družine! Stanovanje ni izložbeno okno in človek ni zaradi stanovanja, ampak je stanovanje zaradi človeka.
Če vam mož pri delu pomaga, ne postanite takoj nervozni, češ, saj ničesar ne najde in še strahotno neroden je!
Ne pospravljajte moževe pisalne mize ali njegove škatle z orodjem, ker boste gotovo vrgle kaj pomembnega v smeti pa bo ogenj v strehi!
Če zbirate kuharske recepte, počakajte, da mož časopis najprej prebere in šele nato si jih izrežite!
Ne pokvarite možu teka z neprestanimi vzdihi: “Le kaj naj skuham jutri?”
Ne mislite, daje za doma vse dobro! V stari obleki in nepočesani niste ravno prikupni.
Mode ne posnemajte za vsako ceno! Če tehtate 80 kg, gotovo ne boste nosili mini kril ali hlač.
Dopoldne se ne sprehajajte v nočni srajci po stanovanju, pa če je še tako zapeljivo lepa!
Tudi ne hodite spat z navijalkami na glavi in debelo oblogo mastne kreme na obrazu!
Ne razstavljajte vseh kozmetičnih pripomočkov v kopalnici. Če že uporabljate lepotne trike, jih raje hranite v predalu.
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
Ali ste vedeli?
Psihologija barv
V	Londonu je še nedavno stal most, ki je slovel kol most samomorilcev. Dolgo so tuhtali, od kod ta strašna privlačnost usodnega mostu. Na nasvet nekega “dušelova” (psihologa) so črno pobarvani most prebarvali na zeleno. In glej, naenkrat ni bilo več na mostu samomorov.
V	Parizu je bila neka kavarna z modro pobarvanimi stenami. Kavarna je bila vedno mrzla in še v poletju so dame Prosile, naj v njej kurijo peči. Lastnik je pozneje kavarno Prebarval v rdečo in konec je bilo mraza.
Konferenčne dvorane so običajno temnomodro prevlečene, ker je dokazano, da je razgovor v takih dvoranah vedno prav razgiban in duhovit.
Človek - vodeno bitje
Iz česa je sestavljeno človeško telo? O tem nas pouči kemija, ki pravi, da tvorijo
človeško telo naslednje sestavine:
1.	Voda je poglavitna sestavina, okoli 70 % je v telesu samo vode. Ako izsušimo truplo 70 kg težkega človeka popolnoma, nam ostane komaj še 20 kg teže. Človek je zelo vodeno bitje.
2.	Rudninskih snovi je približno 5 % v obliki kalcijevih, litijevih in železovih spojin (soli) z ogljikovo, fosforno, solno, silicijevo, žveplano in še katero kislino.
3.	Plini v različnih in v neznatnih množinah.
4.	Beljakovinske ali dušične spojine v najrazličnejših oblikah dajaj o telesu pratvorino ali živo snov, ki je nosilka življenja v drobovju, udih, čutilih in koži. Beljakovinskih snovi je povprečno 20 %.
5.	Tolšče in sladkorji so ne-dušične spojine, sestavljene iz istih prvin v drugačnih razmerjih. Njihova množina je zelo različna; povprečno znaša 5 % vsega telesa.
Rimsko leto
Prvotno so imeli Rimljani leto, ki je štelo samo 10 mesecev. Pričenjalo seje z marcem. Tudi pozneje, ko so dali letu 12 mesecev, se je pričenjalo njihovo novo leto z marcem. Šele leta 153 po Kristusu so uvedli novo leto z januarjem.
O človeški roki
“Le tako bi mogli prav opisati človeško roko, to čudovito orodje, ki tepe in blago-slavja, daje in jemlje, hrani, prisega, dirigira, za slepega bere, za nemega govori, prisrčno sprejema prijatelja in odločno odvrača sovražnika; orodje, ki je kladivo, klešče in abeceda obenem.”
(Paul Valery)
Miklova Zala leta 1931. Gostovanje „Miklove Zale“leta 1931 v Ljubljani, Celju in Mariboru. Takrat je igrala Zalo gospodična Marica Zwitter. Prav njej v čast pa je slovenski pesnik Oton Župančič napisal pesem.
Stari
Podklošter
Najprej je treba seveda pojasniti, od kod dve imeni kraja; imeni sta med seboj neodvisni, torej ne gre za prevod. Podklošter je dobil slovensko ime po benediktinskem samostanu (kloštru), ki je stal na vzpetini nad tedanjo vasjo. Ustanovljen je bil leta 1107, leta 1783 pa ga je cesar Jožef II. razpustil (kot vse samostane na Avstrijskem, ki se niso ukvarjali z nego bolnikov ali s šolstvom).
Veliko škodo je utrpel samostan ob znanem potresu leta 1348, še več pa ob turških napadih v letih 1476, 1478 in 1492. Zadnji udarec že opuščenemu samostanskemu poslopju je zadal hud požar leta 1883. Odslej stoje na hribu le še razvaline.
Nemško ime kraja - Amoldstein - izvira od posestnika Arnolda, ki je staro utrdbo prepustil bamberški škofiji z namenom, da tu ustanovi samostan. Škof Oton je to res storil in poklical v deželo bele menihe sv. Benedikta.
Slovenski
luterani
Tudi okrog Podkloštra so se ohranili stari luterani, slovenski seveda, vsaj po rodu. Pred več desetletji je bilo v krajih okrog trga še 157 kmečkih prebivalcev, ki so zvesto izpovedovali Lutrovo vero. Največ jih je bilo na Ziljici (Gai-litz), v Pečeh, Rutah, Zagoričah (Agoritsch - spet imenitno ponemčeno krajevno ime!) in v Sov-čah (Seitschach). V teh dveh vaseh, v gorah na južni strani nad Podkloštrom, še danes žive verniki Trubarjeve in Dalmatinove dobe.
Službo božjo po luteranskem obredu so tod okoli še v 18. stoletju opravljali le slovenski protestantski duhovniki. Najbolj znan med njimi je bil Luka Maurer, ki je leta 1754 sestavil in izdal zbirko 90 slovenskih nabožnih pesmi.
Poklicna znamenja
V nadaljevalni šoli razlaga učitelj posamezne poklice tako: “Ključavničar ima za svoje poklicno znamenje ključ, kolar obesi nad vrata kolo s svojim imenom, sedlar vodi na deski konja s sedlom, gostilničar ima na firmski tabli naslikan vrček ali liter.”
- Pa se mrmraje oglasi v zadnji klopi Brnjakov Kori in dostavi: “Učitelji pa imajo na šoli obešene otroke.”
Blagoslov demokracije
Poslanec se vozi v vlaku s svojim volilcem invalidom. Pogovarjata se o politiki in slabih časih. Poslanec odpre tobačnico in ponudi invalidu cigareto. Invalid vzame, si jo prižge in pravi: “Ja, ja! Pred volitvami ste me pa “troštali” s trafiko.”
Mojcka iz Borovnice
Mojcka iz Borovnice je služila v boljši rodbini v Celovcu. Nekoč je pospravljala sobe pa je videla, kako sta domači hčeri četve-roročno igrali klavir. Ko pride drugi dan na trg, potoži vsa nesrečna prijateljici Nežiki: “Oh, sem mislila, da sem prišla k bogve kako bogatim in imenitnim ljudem. Pa taka revščina, da morata obe hčeri igrati na en klavir.”
V šoli
Profesor: “Krištof, povejte mi, kje leži Hamburg?”
-	Krištof: “Poleg Bremna.”
-	Profesor: “In kje je Bremen?” - "Poleg Hamburga.” - "Kje ležita Hamburg in Bremen?” - “Drug poleg drugega.”
A tako!
V drugem razredu be-Ijaškega vlaka sta sedela dva Rožana. - Gledala sta skozi okno in opazila v zraku letalo. Pa pravi prvi drugemu: “Ne bo dolgo trajalo, bomo pa mi tudi leteli.” - Drugi pa prvemu: “Imaš ti tudi vozovnico za tretji razred?”
Saj ima ključ!
Zelenčev Groga je sedel v gostilni, ko je zunaj divjala huda nevihta. Kar prihiti sosed Folinc in ves iz sebe poziva: “Groga, Gor-ga, hiti domov, povodenj Ti bo odnesla kajžo in ženko!” - Nato Groga mirno: “Pa ne bo nič, saj imam ključ pri sebi.”
Dobro se je odrezal
Tujec ogleduje župnijsko cerkev v Mokri vasi in pravi mežnarju: “V to cerkev vendar ne gredo vsi farani?” Mežnar: “Res je, kakor pravite. Če gredo vsi noter, ne gredo vsi noter. Če pa ne gredo vsi noter, gredo vsi noter. Pa ne gre-
do vsi noter, zato gredo vsi noter.”
Razni ljudje, razni običaji
Tuj mornar Kitajcu, ki je položil na grob znanca kos pečenega mesa: “Čuješ, Čong-Li, kdaj pride tvoj prijatelj iz groba, da poje pečenko?” Čong-Li: “Tedaj, ko se zbudi tvoj prijatelj, da poduha cvetje.”
Moderno
“Moja hči je stara šele 18 let, pa je že zaročena.” “Prava reč! Moja jih ima komaj 17, pa je že ločena.”
Jeza ni dobra
Oče je dejal sinu, ko mu je pokazal spričevalo: “Lahko se sramuješ svojih redov. V tvojih letih je bil Napoleon najboljši v razredu.” - Nato odgovor: “Vem oče. V tvojih letih pa je bil že cesar Francije”
Politična glava
Politični govornik je pravkar dokončal svoj govor. Navdušeno ploskanje sprejme z lahnim smehljajem, naenkrat pa mu nekdo iz množiče vrže zeljnato glavo. - Govornik se brž zave. Hitro pobere zeljnato glavo, jo pokaže zbranim in zakliče: “Eden izmed naših političnih nasprotnikov je izgubil glavo!”
Iz koledarja pred 120 leti
Juli j ali mali srpan
7.7.1871	- nadvojvoda Albreht prišel v Celovec;
8.8.1871	- cesarevič Rudolf potuje po Češkem in Moravskem;
12.7.1871	- v New Yorku pretep med protestanti in katoličani;
15.7.1871	- umrl v Srednjih Trušnjah profesor Anton Umek;
27.2.1871	- Bismark začenja napadati nemške katoličane; njegovi časniki “se praskajo” z našimi; pruski častniki so v naših toplicah.
Avgust ali veliki srpan
6.8.1871	- umrl pesnik Miroslav Vilhar;
17.8.1871	- umrl lekar Maurer v Trbižu; umrl te dni tudi Pepo Moro v Vetrinju;
11.8.1871	- razpuščen državni in nekateri (tudi koroški) deželni zbori; razpisane volitve.
September ali kimovec
1.9.1871	- volitve v deželni zbor - Nischelwitzer in Millonig izvoljena v Šmohorju;
9.9.1871	- v Ljubljani umrl profesor Rudolf Sor-mann;
12.9.1871	- podpisan in 14. 9. razglašen cesarjev reskript, ki priznava češko državno pravo in obljubi kronanje.
Spominski dnevi
Julij
2.7.1866 - rojen v Rožeku slikar Peter Markovič 14.7.1789 - začetek francoske revolucije 14.7.1795 - umrl Anton Linhart, pisec prve zgodovine Slovencev
14.7.1905 - umrl pisatelj Janez Trdina 26.7.1914 - začetek prve svetovne vojne
31.7.1892	- umrl Matija Majer Ziljski
Avgust
5.8.1895 - umrl Friedrich Engels
10.8.1893	- rojen Lovro Kuhar - Prežihov Voranc 11.8.1844 - umrl slovenski jezikoslovec Jernej Kopitar
25.8.1938 - umrl Vinko Poljanec 31.8.1589 - umrl pisatelj Jurij Dalmatin
September
1.9.1939 - začetek druge svetovne vojne 4.9.1834 - rojen pisatelj Fran Erjavec 4.9.1828 - rojen pisatelj Nikolajevič Tolstoj 17.9.1890 - rojen pisatelj France Bevk 18.9.1869 - umrl pisatelj in jezikoslovec Anton Janežič
28.9.1792 - rojen ljudski pesnik - tkalec Miha Andreaš
28.9.1831 - rojen pesnik in pisatelj Fran Levstik
Reportaža
Mladinci KDZ zopet pripravljajo tri nove filme
Kaj so rekli mladinci po snemanju filma “Govorica”:
S provokacijo vzbuditi pozornost
Konec minulega tedna je bil za skupino dijakinj in dijakov Slovenske gimnazije kar precej naporen. Tri dni in tri noči so s svojim mentorjem Mihom Dolinškom snemali scene za igrani film “Govorica”. Scenarij za družbenokritični film je napisal 16-letni gimnazijec Stefan Hafner, ki se je z veliko občutljivostjo lotil problema homoseksualnosti, ki je za našo družbo še vedno tabu.
Scena iz filma "Govorica”, posneta v Selah. Glavni vlogi igrata Niko Sturm in Andrej Deskoski.
Tomi Partl: To je prvi film, pri katerem sodelujem. Nisem mislil, da bo delo tako naporno, a kljub temu mi filmski medij zelo ugaja. Zame ni bilo vprašanje, ali bom sodeloval pri filmu, ker je vsebina morda bolj kočljiva. Želim si, da bi film vzbudil pri širši javnosti večjo pozornost in da bi vzbudil občutljivost ljudi za to problematiko.
Magda Kropiunig: Zame vsebina filma nikoli ni bila problem, da bi razmišljala, ali naj sodelujem pri takem projektu. Nasprotno: pomembno se mi zdi, da mi mladi nakažemo problem mladih, zaradi katerega jih družba odriva na rob. Upam, da nam bo uspelo s tem filmom pri nekaterih ljudeh odstraniti predsodke do ljudi, ki občutijo drugače kot večina.
Andrei Deskoski: Pri pogovoru s Stefanom Hafnerjem sem dobil občutek, da je njegova želja prikazati problem mladincev, o katerem skoraj ni mogoče v družbi govoriti odkritosrčno. Prepričal me je, da sem prevzel drugo glavno vlogo, in lahko rečem, da mi ni žal. Snemanje je bilo dobro organizirano, a kljub temu zelo naporno. Čeprav je vsebina zelo kritična, je morda potrebno povedati, da nobenega nočemo s tem prizadeti.
Nataša Warasch: Ker se hočem posvetiti študiju igralstva, sem se krat-komalo odločila, da bom sodelovala pri tem projektu in spoznala delo s filmom. Da bi bila zame vsebina filma ovira, o tem sploh ni bilo govora. Nasprotujem tudi temu, da bi to bila "problematika" - zame so homoseksualci ljudje, ki imajo pač drugačna nagnjenja kot večina. Upam, da bo naš film res uspešen in da bo pomagal senzibilizirati ljudi za to vprašanje.
Pripravila Heidi Stingler
. Očitek, da je mladina danes pa-SlVr|a, Miha Dolinšek, prizadevni j^entor skupine “Film Mladje” Ko-rv°ske dijaške zveze, jasno zavra-c®- Dolinšek pravi, da je potrebno Mladince le navdušiti za delo. To tahko uspe le tako, da nekaj . raste več ali manj samo; mladim ® Potrebno nuditi strokovno po-rn°č, s katero lahko uresničijo svo-I6 ideje.
leta 1989 je skupina koroških Jovencev predstavila svojo prvo ajTostojno produkcijo - film “Tev-®l. ki je tudi v širši javnosti vzbu-1 veliko pozornost. Leta 1991 sta a Slovenski gimnaziji nastala dva animiva filma - “Še upanje” in Hrvi sneg”.
v Miha Dolinšek z velikim zado-alistvom ugotavlja, da se je iz šte-'inih doslej sodelujočih izobliko-a|a dobra tehnična ekipa. Naj denimo le nekaj imen: Aleksan-p6r Sabotnik, Martin Zwitter, Mario °drečnik, Niko Sturm.
Filmski medij je pri snemanju igranega filma “Še upanje", pred dvema letoma, spoznal tudi Stefan Hafner, Porodila se mi je zamisel o družbenokritičnem filmu in napisal scenarij. Namen filma je, da s kritično vsebino da ljudem misliti in jih naredi občutljivejše za vprašanje, ki je za našo družbo še vedno tabu. Glavni vlogi bosta odigrala Niko Sturm in Andrej Deskoski.
Posneti tak film ni bilo tako enostavno, ker je bilo razmeroma težko pridobiti dovolj igralcev. Nekateri mladinci na primer od staršev prav zaradi vsebine filma niso dobili dovoljenja za sodelovanje. Toda z dobro voljo je bilo mogoče premostiti vse težave. Konec minulega tedna je bilo na sporedu snemanje.
Masikdo od mladih se je prvič gibal pred kamero, zato je bilo delo izredno naporno. Le malokdo si je predstavljal, da je za približno desetminutni film potrebno toliko napora in dela. Razveseljivo pa je, da so mladinci dobili pri delu vso podporo, tako na Slovenski gi-
mnaziji kot tudi v Mladinskem domu, v Selah, pri družini Sturm in predvsem tudi v kulturni taberni „Pri Jo-klnu“, kjer so v soboto popoldne zasedli gostilniške prostore.
Predsednik Kulturnega društva „Jokl” Toni Sturm je tako aktivne mladine posebej vesel in ji zato nudi vso pomoč in podporo. “Če mladinci že vlagajo toliko prostega časa, je seveda potrebno, da jim nudimo okvirne pogoje za delo,” je dejal Sturm. Kot predsednik Jokla si želi, da bi bila ta gostila pravi komunikacijski center mladih in starih; tu naj bi se dobro počutili vsi - od delavca do dvornega svetnika. Poleg tega naj bi bil Jokl za tega ali onega mladega ustvarjalca tudi odskočna deska.
Pod takimi pogoji so se seveda pri snemanju kljub vsem naporom dobro počutili tudi mladi filmski ustvarjalci. Njihov mentor Miha Dolinšek je jasno začrtal cilj: v naslednjih petih letih posneti celovečerni film z domačimi igralci in z domačo tehnično ekipo. Igralskega potenciala je dovolj, na profe-
sionalni ravni pa so na voljo tudi vse tehnične možnosti.
V naslednjih tednih bosta nastala še dva filma, in sicer eden pod režijo Marjana Stickra z “Odrom mladje”, ki bo prikazoval, kako trije mladinci premeščajo različne notranje konflikte in težave. Drugi film pa bo Miha Dolinšek snemal z dijaki Dvojezične trgovske akademije. Za vsebino filma, ki nosi delovni naslov “Karavanke", so si dijaki izbrali problematiko, s katero se dnevno soočajo na šoli, namreč sožitje dijakov iz Slovenije s koroškimi Slovenci.
Geslo mladincev je: nakazati probleme in jih ne odrivati - narediti ljudi občutljivejše za posamezne probleme in jih ne ta-buizirati.
10
Pisma bralcev
... fu&mot, fatUcCV ... Naš tednik
~	10. Oktoberstr. 25/111
9020 Celovec
Zgodovina je le ena!
Zgodovina je samo ena, serviraš pa jo lahko na tisoč načinov!
V NT štev. 12/93 beremo: „Velikega srpana 1939 je sklenil pogodbo s Hitlerjem, le-ta je nemškemu diktatorju odprla in zavarovala vrata v drugo svetovno vojsko.“
Ne Stalin, ampak Hitlerjev zunanji minister von Ribbentropp je „caplov" v Moskvo in je tudi Stalinu vse obljubil - kar si je ta želel. Ali ni Stalin predlagal Franciji in Angliji „antihitlerjevsko koalicijo“?
Konkretna vprašanja: Ali so se Rusi s Francozi in Angleži pogajali? Ali ni bila prav takratna Poljska proti tej koaliciji? S katerim ozemljem SZ pa se je obogatela Poljska in kaj se je dogajalo prav na tem ozemlju - kdo je bil gospodar in kateri narod živi tam?
Sam sem bil od 6. aprila 1942 v vasi Dub ob takratni demarkacijski liniji. Po napadu na SZ sem kot nemški vojak (drugi pravijo „po sili vojak“) marširal preko mest Luzk - Polonija - Berdišev - Bela Cerkev, potem pa na jug, do bližine Dnjepropetrovska. Leta 1942 pa preko mesta Rostov (Don) - Majkop do mesta Grozni, že nekaj kilometrov v Aziji.
Zdaj pa spet nekaj vprašanj: 1. Kdo jo je dal leta 1941 pri Moskvi Hitlerju prvi po „tacah“? 2. Kdo je v letih 1942/43 pri Stalingradu „nasmukal“ nepremagljivo nemško vojsko? 3. Kdo je leta 1943 pri Kursku (največja bitka oklepnih enot v 2. svetovni vojni) dal Hitlerju po „hobcu", da ni prišel več do sape? 4. Zakaj Hitler ni mogel zavzeti mesta Leningrad (skoraj 3 leta obkoljeno)? Od česa so Le-ningrajčani živeli in kakšne pakete so jim dobrodelne organizacije „dol spuščale“?
Kristl Marinjak, Kotmara vas
Odprto pismo župana Holzerja
ln den letzten Tagen haben uns über eine Tageszeitung Nachrichten erreicht, die uns für-wahr nicht freudig gestimmt haben. Schlagzeilen, wie „Badegäste fürchten Aussperrung“, „Inländer raus am Klopeiner See“, „Heimischen droht Badeverbot“, „Wenn See kippt“ etc. verunsicherten uns schwer, sprachen die Existenz vieler an.
Die Qualität des Badewassers im Klopeiner See ist als „ausgezeichnet“ zu bezeichnen. Dies wurde uns durch amtliche Wasseruntersuchungsbefunde immer wieder attestiert. Der Klopeiner See ist einer der intensivst genutzten Seen; deshalb ist es angebracht, im Interesse des Natur-
schutzes und der Seenreinhaltung die Weichen für die Zukunft schon jetzt zu stellen.
Im Interesse der Erhaltung der Gewässergüte ist die Gemeinde schon jetzt bemüht, auf alle Betreiber von Badeanlagen an unseren Seen darauf einzuwirken, in ihren Bädern sanitäre Anlagen in ausreichender und entsprechender Anzahl zu errichten.
Im Wege eines behördlichen Verfahrens nach dem Bäderhygienegesetzt wird zu klären sein, welchen Mindestanforderungen die Badeanlagen in dieser Hinsicht zu entsprechen haben.
Die sanitären Anlagen sollten an die örtliche Kanalisationsanlage angeschlossen und im Liegewiesenbereich situiert sein, damit diese von den Badenden in weit größerer Zahl aufgesucht werden.
Dies war Gegenstand von Beratungen in der Gemeindestube. Alle darüber hinausgehenden Meldungen entbehren jeder Grundlage und sind unrichtig.
Badegästelimitierungen können in einem solchen Verfahren in Abhängigkeit von der Zahl der Sanitäreinrichtungen von der Behörde (Bezirksverwaltungsbehörde) festgesetzt werden.
Aus diesen gemeindeamtlichen Überlegungen, ein Badeverbot für Einheimische und Gäste aus den Nachbargemeinden ableiten zu wollen oder sogar von einem „Kippen des Sees“ bei diesen guten Wasserwerten sprechen zu wollen, ist unrichtig und durch nichts begründet. Einen derartigen Beschluß hat es in der Gemeindestube noch nie gegeben und wird es auch nie geben! Zweitens: Die Gemeinde St. Kan-zian ist sehr daran interessiert, möglichst viele Gemeindebürgerinnen und Gemeindebürger als Badegäste in ihren öffentlichen Strandbäder willkommen heißen zu dürfen.
Wir haben besondere Begünstigungen geschaffen:	Um S
400,- können von Personen mit Wohnsitz in der Gemeinde Badekarten für die gesamte Badesaison (Saisonbadekarten) bezogen werden.
Darüberhinaus ermäßigt sich der Bezug jeder Eintrittskarte in
einem öffentlichen Bad der Gemeinde St. Kanzian am Klopeiner See für Einheimische um 10 %. Kinder unter 15 Jahren können jährlich bei der Gemeinde 20 Badefreikarten beziehen.
Es ist nie daran gedacht worden, diese Begünstigungen abzuschaffen oder einzuschränken.
Bgm. Holzer Albert
Spoštovani g. Nabernik!
Predstava, ki jo imate o Klubu slovenskih študentk in študentov na Dunaju, žal - ali pa hvala Bogu! - ni povsem realistična. Dovolite, da Vam razjasnim nekaj nesporazumov.
Tudi jaz ne občutim angažmaja za „našo stvar" kot prirojeno dolžnost, saj je dolžnost nekaj, česar ljudje običajno ne cenimo in se skušamo čimprej znebiti; zavzemanje za slovensko stvar bi raje označil kot sredstvo za uresničitev samega sebe; saj je pot, ki si jo sam prostovoljno, z veseljem in samozavestno izbiram.
Načelo nadstrankarstva ne po-meni_ nič drugega kot to, da KSŠŠD pri svojem delovanju ni vezan enostransko na katerokoli politično stranko, temveč podpira edinole tiste politične strukture, ki po njegovi oceni najbolje uresničujejo klubski program, se pravi namen društva, kot je zapisan v členu 2 klubskih pravil:
„(1) Namen društva, katerega dejavnost ni usmerjena na dobiček, je, da združuje vse slovenske ali za slovenski jezik, kulturo, zgodovino ali življenjski način na specifičen način zainteresirane študente in druge člane društva na Dunaju, da podpira njihova
izobraževalna prizadevanja ter da jim omogoča uporabo slovenskega jezika in pristop do slovenskih kulturnih dobrin.
(3)	Po svojem namenu ohranja in varuje društvo slovensko narodno skupnost na Koroškem in Štajerskem, njeno posebno narodnost ter njene lastnosti in pravice.
(4)	Društvo ima trdno voljo, da uresniči enakopravnost slovenskega deželnoobičajnega jezika in slovenskega naroda v smislu člena XIX državnega temeljnega zakona o splošnih pravicah državljanov, drži 142/1867, v šoli, uradu ter javnem življenju. Na ta način se implicite tudi zavzema za izpolnitev pravic slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem, kot so predvidene v sedmem členu Dunajske državne pogodbe, zvzl 152/1955, ter v členih 62 do 69 Državne pogodbe iz Saint-Germain-en-Layea, drzl. 303/1920.
(5)	Društvo si prizadeva, da z informacijami senzibilizira avstrijsko javnost za želje slovenske narodne skupnosti, da na ta način pospešuje razumevanje za specifične probleme narodnih skupnosti in tako podpira obstoj in mnogovrstnost avstrijske kon-senzualne nacije.
(6)	Društvo goji prijateljstvo med narodi in solidarnost z vsemi ljudmi, posebno še z etničnimi manjšinami in v družbi zapostavljenimi skupinami. (...) Društvo je zavezano antifašistični tradiciji ^ odklanja totalitarne ideologije.“
Gospoda Janka Messnerja j® j občni zbor KSŠŠD dne 12. 12-	(
1992 imenoval za častnega pred- ^
sednika, ker se je vse svoje živ- , Ijenje prav v smislu pravil „zgled- J no zavzemal za uresničitev“ teg® . „društvenega namena“. Na teh1 . mestu naj omenim le njegov ah- ^ gažma za uresničitev pravice do ^ slovenskega elementarnega pou- ^ ka tudi izven avtohtonega naselit' c venega območja slovenske na- c rodnosti na Koroškem; v odločil' c nem trenutku je stal v ospredju, ^ skupaj s snaho, prav on.	s
S klubskim pozdravom	,	D
Joža Picei a
/
ti
5
u
k
ti
ic
vi
P
RODL
SOMMER
EBERNDORF
BUCHHALM
DOBRLA VAS - P O D H O M
=5 ' CA N =] 92
Razno
11
Mladi Argentinci so obiskali tudi NSKS, KKZ, EL in Naš tednik. Zastopniki omenjenih organizacij so jih seznaniti s kulturnopolitičnim položajem koroških Slovencev.
Mladi Argentinci na poteh svojih prednikov
Maturantski razred Slovencev iz Buenos Airesa, prestolnice Argentine, se je na matu-ritetnem potovanju mudil v Sloveniji in na južnem Koroškem.
Dobrih sto let je minilo, odkar Je prvi večji val Slovencev zapustil domovino (s trebuhom za kru-h°rn) in si poiskal novo v Južni Ameriki, v Argentini. V začetku 2o- stol. so sledili še drugi, doslej zadnji večji val izseljencev (politični emigranti) pa je tvegal pot Cez ocean po drugi svetovni voj-|]i- Slabe socialne razmere v Sloveniji, ki je bila do 1918 še P°d okriljem habs. monarhije, so Pfed vojno mnoge prisilile, da so Rezali cule in odjadrali čez „veli-ko vodo v obljubljeno deželo”, ?jer so si obetali življenje v bolj-®ih razmerah. Po vojni pa, ko je v Sloveniji zapihala komunistična diktatura, so režimski kritiki morali domovino zapustiti. Oni in njihovi Potomci so v toku let tvorili slovenski osredek v Argentini, ki do danes ni utonil med domačini, 'Jmpak je zlasti v mestih Buenos Aires, Bariloče in Mendoza začr-Pl vidno sled. Argentinski Slovenci so si medtem ustvarili ^stanove, kot so otroški vrtci, šo-:e’ kulturna in športna društva, ter Jako preprečili izgubo narodne 'dentitete. Stiki z evropsko domo-V|no so zdaj bolj živi ko kdaj po-Prej.
Mladi slovenski Argentinci/ke s° si privoščili obisk „druge domovine” (deloma so si ga plačali ^ brošuro, v kateri obravnavajo Slovenijo v času vojnih nemirov) ln Prileteli v Evropo.
2 domovino prednikov, pri veči-
ni so to stari ali prastari starši, se mladina seznanja doma in v šoli pri pouku slovenščine, ki ga obiskujejo ob koncu tedna. Slovenski jezik pa jim seveda prvenstveno posredujejo starši. Podobno kot pri nas, do kakih pet let govorijo samo slovensko, šele nato se naučijo španščino. Jezik ohranjajo in krepijo v slovenskih ustanovah, ki jih je samo v Buenos Airesu sedem; v njih pa so stalno raznovrstne prireditve.
Čeprav doma po časopisih iz Slovenije zasledujejo dogajanje v tej državi, so vtisi, ki so si jih nabrali, kljub temu krasni, neopi-sni, saj so bili vsi prvič v domovini prednikov. Mnogi so se tudi prvič srečali s sorodstvom.
Za deloma brezplačno bivanje gostov na Koroškem je poskrbela KKZ, ki je za njih vrhu tega sestavila pester spored, da bi deželo spoznali s kar se da mnogih vidikov. Tako je bil na sporedu ogled pokrajine ter nekaterih kulturnozgodovinskih dragocenosti in pokrajinskih lepot (Vetrinjsko polje, Krnski grad, Gospa Sveta, Otok idr.) pa seznanjanje in vpogled v delo nekaterih slovenskih ustanov (Mohorjeva hiša, slovenski oddelek ORF). V Št. Primožu so še nastopili na kulturnem večeru SPD Danica. Prenočevali pa so v tem času v Zavodu šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu.
ADKE
Alojz Angerer
Novosti
IZ SLOVENSKIH KNJIGARN IN ZALOŽB
Nove informacije o povojni Cerkvi v Sloveniji
Nadškof Vovk in njegov čas, 1900-1963, Ludovik Ceglar (Mohorjeva založba Celovec, Ljubljana, Dunaj 1993).
Vojna, predvsem pa povojni čas vsidranja komunističnega režima v Sloveniji - to so obdobja, o katerih komaj steče beseda. Za ene so še kruta resnica, živa in nerazčiščena, za druge preteklost, o kateri niso bili obveščeni in jo še danes potiskajo v pozabo. To še bolj velja za Cerkev v Sloveniji. V zamejstvu, na Koroškem kot v Ameriki in drugod, se je sicer marsikaj šušljalo, vendar so le nekateri zavestno zbirali gradivo, da bi zanamci zvedeli tudi ta del resnice. Obsežno obvestilo današnjemu človeku o veliki osebnosti slovenske Cerkve med vojno in v občutljivem obdobju po vojni, nadškofu Vovku, nam je posredoval zamejski župnik Slovencev, Ludovik Ceglar, s pričujočo knjigo. Skrbno je ohranjal, kar je slišal od živih prič, kar je bilo dosegljivo v zamejskem tisku in kar so mu posredovali najožji sodelavci ljubljanske nadškofije. Apostolski administrator Vovk je takrat nadaljeval, kar mu je škof Rožman zapustil, ko je moral zapustiti svojo čredo. In na svojem telesu je čutil sovraštvo proti Cerkvi in veri, s katerim se je skušal vsidrati ateistični politični sistem v Jugoslaviji.
Knjiga ne govori samo o mladem študentu, kaplanu in župniku Vovku, opisuje predvsem težave cerkvenega vodstva tik po vojni, preganjanje duhovščine v petdesetih letih, trpljenje redovnikov in redovnic ter zapostavljanje vernikov. Zaključuje z obširnim pričevanjem o krutem zažigu nadpastirja Vovka v Novem mestu leta 1952.
Informacije so podane nepristransko, utemeljeno z natančnimi viri, včasih malce dolgovezno in nepovezano. Čakamo z upravičeno radovednostjo na napovedani drugi del.
Razčiščenje pojmov: praznoverje...
Praznoverje, Dolf Lindner (prevedel iz nemščine Jože Urbanija, za slovensko izdajo Mohorjeva založba v seriji „kratko in jedrnato").
Že nekaj knjižic iz te serije, ki jo v nemščini izdaja Wolf in der Maur, je Mohorjeva izdala v slovenščini, in vsaka je svojevrsten užitek. Avtor, ugledni publicist dr. Lindner, nam razjasni zmedo v pojmovanju praznoverja. Prav potrebno je razčiščenje področij, kot so magija, alkemija, astrologija, verski kulti starega veka, pa tudi sektaštvo in črna magija današnjega časa. Ni vse tako smešno, kot so štiriperesna detelja, podkev, dimnikar ali črna mačka.
Z zanimanjem slišimo o pomenu rastlin v praznoverju (česen, fižol, lovor, mušenica) in živali (golobi, krokarji, kače, pajki). Kritičen bralec bo opazil, da so meje med verovanjem (antični bogovi in svečeniki), izročilom (vile, škrati velikani v bajkah), verskimi običaji (pirhi, kruh, običaji ob smrti) in pravim praznoverjem nejasne in zmedejo marsikaterega, bolj lahkovernega bralca.
... in ekologija
Ekologija, Harald Wilfing (iz nemščine prevedel France Vrbinc, Mohorjeva založba 1993, serija „kratko in jedrnato“).
Še večjo zmedo je povzročila poplava novih „bio“-pojavov, saj ni vse živo oziroma naravno, kar se imenuje biološko. Avtor kratkega, znanstveno podkovanega orisa nove miselnosti v naravoslovju je asistent za humano biologijo na Dunaju. Poskuša nas prepričati, da je ravnovesje med naravo in človekom od nekdaj osnova za sožitje na svetu.
Žal nam tudi natančni prevod ne pomaga razvozljati včasih zelo predavateljsko po-
NEDELJA, 8. AVGUST 1993 ob 14.30 uri
SVETO MESTO
Za jed in pijačo je poskrbljeno !
T	PETEK, 30. julij Kulturna zgodovina pod
A	lečo. — Deželne in druge razstave.
T	SOBOTA, 31. julij Od pesmi do pesmi —
E	od srca do srca.
	NEDELJA, 1. avgust 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (pater Roman). 18.10-18.30 Za vesel
D	
	
C	
E	konec tedna.
N	PONED., 2. avgust Mladi argentinski Slovenci naKoroškem. — „Rast22“: Vzleteli so, da bi videli do-
V	movino svojih prednikov.
	TOREK, 3. avgust
R	Partnerski magazin.
A	SREDA, 4. avgust Glasbena sreda. Večerna: Glasbeni festival
	
D	v Kopru: pesmi morja in sonca 1993.
1	ČETRTEK, 5. avgust Rož — Podjuna — Zilja.
U	
	
DOBER DAN, KOROŠKA
Nedelja, 1. avgusta, ob 13. uri v TV 2
Poned., 2. avgusta, ob 18.10 v TV SLO 1
predvidoma z naslednjimi prispevki
Teden mladih umetnikov na Rebrci.
Dijaki tretjega letnika srednje kmetijske šole Št. Jur pri Celju na 14-dnevni praksi na južnokoroških kmetijah.
Poškodba ali bolezen med počitnicami v tujini: Kaj pa zavarovanje?
20. mednarodni grafični bienale v Ljubljani: Zrcalo sveta umetnosti.
90-letni Ciril Rudolf iz Bistrice se spominja svoje mladosti.
21 abiturientov slovenskega srednješolskega tečaja iz Buenos Airesa odkriva korenine svojih prednikov.
Žegnanje na Veškem stanu.
Šport: Slovenski atletski klub — ATUS Borovlje.
Bistrica pri Pliberku
BISTRIŠKI KULTURNI DNEVI Prireditelj:	občina Bistrica pri
Pliberku
Sobota, 7. 8., ob 20. uri
KONCERT
na Breškem jezeru (slavje gostov)
Sobota, 14. 8., ob 19. uri
KONCERT NA TRGU
pri gostilni Loser v Šmihelu
Borovlje
Mestna občina Borovlje sporoča, da je
PUŠKARSKI MUZEJ
v Borovljah odprt do 9. oktobra 1993, od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. Od 3. 7. do 11. 9. v sobotah od 10. do 18. ure. Po dogovoru možen tudi ogled s skupinami.
Višarje
Spet vozi žičnica na Sv. Višarje
Urnik delovanja žičnice je od 9. do
17.	ure ob delavnikih, ter od 8. do
18.	ure ob nedeljah in praznikih do konca poletne sezone. V svetišču je dnevna sveta maša ob 12. uri; ob nedeljah in praznikih pa ob 9.30, 10.30, 12. in 15. uri.
Kazaze
FARNI PRAZNIK
Čas: v nedeljo, 8. avgusta 1993
—	ob 9.30 sv. maša
—	nato družabnost
Radiše
FARNI PRAZNIK — župnik Ludvik Jank obhaja 90. življenjski jubilej Čas: nedelja, 8. avgusta 1993
—	ob 9.30 sv. maša v farni cerkvi na Radišah
—	pridiga: pomožni škof msgr. Alojzij Uran, Jože Kopeinig
— po sv. maši družabnost pred kulturnim domom
Kot gost sodeluje: Trachtenkapelle Alpenland St. Stefan im Gailtal/ Šteben pri Zilji
Celovec
ODPRTJE RAZSTAVE „SOSED V STISKI“
Čas: v petek, 30. julija, ob 19. uri Kraj: Mohorjeva knjigarna v Celovcu Razstavljajo: Behzad Hadžiahmeto-vič, Dževad Eškič in Zlatko Goričkič Razstava bo odprta od 30. 7. do 1. 8. v poslovnem času.
KNJIŽNA RAZSTAVA PREŽIHOVIH DEL
Kraj: Slovenska študijska knjižnica v Mladinskem domu, Mikschallee 4, Celovec, tel. 0463/32385 Knjižnica posluje: pon. in tor. od 10. do 18. ure, sre., čet. in pet. od 8. do 16. ure
Knjižnica bo od 2. avg. do 3. sept. zaprta! Odprta bo spet v pon., 6. septembra 1993!
Obir
POHOD NA OBIR v spomin Hermanu Veliku in Valentinu Polanšku
Čas: v nedeljo, 1. avgusta 1993 Prireditelj: SPD „Valentin Polenšek" na Obirskem
Zberemo se bo ob 11. uri na vrhu Obirja, nato bo piknik pri Marofu.
Št. Primož
KOROŠKI VEČER
Čas: v petek, 6. avgusta, ob 20.30 Kraj: Kulturni dom „Danica" v Št. Primožu
Nastopajo: MoPZ SPD „Trta" iz Žitare vasi, Folklorna skupina SPD „Trta“ iz Žitare vasi, MePZ SPD „Danica" iz Št. Primoža Prireditelj: SPD „Danica" Št. Primož
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu razpisuje
likovno kolonijo, ki bo od 23. do 28. avgusta 1993 v Porabju na Madžarskem.
Na programu: delo z glino in keramiko.
Prijave bomo sprejemali po vrstnem redu: tel. 0463 / 514300/20/22
Bilčovs
DOMAČ VEČER NA HORICI
Čas: v soboto, 31. 7., ob 20.30 Kraj: pri Košarju na Gori (Ruperti-berg) Bilčovs
Sodelujejo: Pevska skupina „Vaščani pojo", Folklorna skupina „Triglav", Jesenice in „Die 5 Gailtaler“
Dom v Tinjah
Od ponedeljka, 9. avgusta, od 9. ure do petka, 13! avgusta, ob 18. uri RUŠČINA za začetnike Vodi: mag. Esther Pöhl, institut slavistike na univerzi v Innsbrucku
od srede, 18. avgusta, ob 18. uri do sobote, 21. avgusta, ob 13. uri
Duhovne vaje za duhovnike TAKO SE PREOBRAZUJTE, DA BOSTE PRENAVLJALI SVOJEGA DUHA
Voditelj: škof msgr. Metod Pirih, Koper
od sobote, 21. avgusta, od 10. do 19-ure do nedelje, 22. avgusta, od 10. do 15. ure
ZDRAVSTVENA MASAŽA — Intenzivni seminar
Vodi: mag. dr. Christian Kobau, Beljak
ROMARSKA IN IZOBRAŽEVALNA POTOVANJA
od ponedeljka, 30. avgusta, do torka, 7. septembra 1993
IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V BURGUNDIJO
Vodi: dr. Grete Schmidt, Innsbruck Prijave: čimprej na Dom v Tinjah Detajli ra ni spored lahko dobite v Domu v Tinjah
od nedelje, 19. septembra, do sobote, 25. septembra 1993
IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE NA SICILIJO
Vodi: dvorni svetnik dr. Johann Sturm, Linz
Prijave: čimprej na Dom v Tinjah Detajlirani spored lahko dobite v Domu v Tinjah
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik dr. Matevž Grilc, 9020 Celovec, 10.-0ktober-Str. 25/III.
Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (2. glavni urednik), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, lO.-Oktober-Str. 25/111, Karl Sadjak (oglasni oddelek).
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, lO.-Oktober-Str. 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave ih oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28. Telefaks: 0463/512528-22.
Prireditve / Oglas
13
SPD „Srce“ Dobrla vas vabi na
Večer s folkloro in z domačo glasbo
v torek, 3. avgusta, ob 20.30 v samostanu Dobrla vas
(Ob slabem vremenu v glavni šoli)
Nastopata:
•	Folklorna skupina SPD „Trta“ iz Žitare vasi. Predstavila se bo z „Babjo hoj-setjo“
•	Ansambel Rubin
„Ta večer bosta oblikovali domači skupini. Njuni člani sicer niso profesionalci, vendar sem prepričan, da zato ne bodo nič manj navdušili.“
Peter Grilliz
RODL, SOMMER
EBERN DORF
Pl' •• BUCHHALM
DOBRLA VAS - P O D H O M
„RODL SOMMER“ pomeni toliko kot poletno sankališče (Sommerrodelbahn) in ni nič drugega kot vaše veselje na najdaljšem poletnem sankališču (1.250 m) na Koroškem. Vsak to zna in doživi nekaj novega na izletu v okolici Klopinjskega jezera in Dobrle vasi!

SPITTAL a. d. Drau
/ ’ A L I J \ A
ZALlB^y
„ v p X, . ,	c X ^
s L O V E N I j A z s L o W
MOJE VOZNIŠKO
L
DOVOLJENJE!

yj0di žaba, pridi k nam - ;
'n Postal boš kralj ceste1-
Pri tem Ti rad pomaga Janez Cvelf, domačin iz Nonče vasi pri Pliberku, izkušen in prijazen vozniški učitelj, ki obvlada oba deželna jezika in pri katerem so dorodošli vsi prihodnji kralji ceste - od Pliberka preko Celovca pa do Beljaka.
Vsi, ki želijo pri Janezu Cvelfu opraviti šoferski izpit, naj se z njim povežejo.
•s o 66 3 / 84 45 32
Šolali se boste z najnovejšim avtom (Audi 80 IDI).
Tvojega odziva se veseli in Te prav prisrčno pozdravlja	Janez Cvelf
14
Šport
Marjan Velik ocenjuje naše ekipe
Favorit Globasnica
Veliki strokovnjak in poznavalec nogometa Marjan Velik je za Naš tednik ocenil ekipe, o katerih redno poročamo. Posameznim delom moštva in trenerjem je delil žoge po jasno domenjenih kriterijih. Poleg tega je dodal tudi mesto (v oklepaju), katerega bo po njegovem mnenju zasedlo moštvo ob zaključku prvenstva.
@ © © ©		za višje naloge
© © ©		dobro
©©		 še zadovoljivo
©		premalo
Našemu edinemu predstavniku v podligi Bilčovsu je Marjan Velik podelil sicer največ žog, toda prepričan je, da za več ko 6. mesto ne bo zadostovalo.
V 1. razredu sodijo naše ekipe med tista moštva, ki bodo velikemu favoritu z Metlove kar precej nagajale. Pred-
vsem Globasnica naj bi se ob koncu z Metlovo bojevala za naslov prvaka.
Lanskoletni favorit Dobrla vas pa očitno letos ne bo igrala pomembno vlogo, saj ekipa še ni popolna. Mnogo nejasnosti je v moštvu, tako da Velik ni želel deliti žog.
Bilčovs	(6)
Obramba: Obramba je najmočnejši del ekipe, predvsem vratar Slapnig in libero Rajnovič predstavljata za ekipo še posebno moč. Sredina: V sredini sicer ni zvenečih imen, kljub temu je tudi ta del moštva dobro zaseden. Novi legionar Smeraldo pa bo moral šele dokazati, kakšno vrednost predstavlja vezni liniji. Napad: Quantschnig sodi sicer
med najnevarnejše napadalce v podligi, toda poleg njega ni nevarnega napadalca.
Trener: Hobel je dokazal, da je odličen trener. Poleg tega je ugleden pri igralcih, kar še posebej krepi trenersko delo.
obramba
sredina
napad
trener
0000 000 000 0 0 0 0
Globasnica (2)
Obramba: Kreutz je za klub velika pridobitev, toda moral bo šele dokazati, kako se bo znašel na mestu libera.
Sredina: Je gotovo srce moštva, kajti Dlopst, Hren in Kert sodijo med najboljše sredinske igralce v 1. razredu.
Napad: Čeprav je Pasterk v izredni formi, moštvu kljub temu manjka pravi goaleador. Napad
bo mnogo pridobival od sredinskih igralcev, tako da bo vedno predstavljal nevarnost.
Trener: Da je trener Pučelj veliki strokovnjak, je že dokazal. Letos pa mu koristi, da nasprotnike že pozna.
obramba
sredina
napad
trener
000
0000
000
000
Železna Kapla (5)
Obramba: Po odhodu vratarja Rusa, se bo šele iskazalo, kako se bodo branilci navadili na novega. Imajo pa mnogo izkušenih branilcev.
Sredina: Tudi v sredini je nekaj kakovostnih in izkušenih igralcev, kot sta na primer Grubelnik in Germadnik. Manjka pa pravi režiser.
Napad: Po odhodu Ramšaka in
če Kuchar ne bo igral, bo ta del moštva gotovo najslabši. Ne vem, kdo naj bi zadeval gole. Trener: Woschitz je star lisjak in odličen trener. Ker pa 1. razreda ne pozna dobro, sem se odločil za tri žoge.
obramba
sredina
napad
trener
® ® © 0 0 0 ©© 000
Šmihel	(4)
Obramba: Vratar Leitgeb sodi v 1. razredu gotovo med najboljše vratarje, kako pa se bo mladi libero Krewalder znašel, bomo šele videli.
Sredina: Vrsta dobrih in izkušenih igralcev, zaradi česar bo ta člen moštva gotovo najmočnejši. Kräusler in Lopinsky obljubljata kakovost.
Napad: Ramusch in Motschilnik
sta perspektivna napadalca, toda še zelo mlada. Morata se še prav uveljaviti.
Trener: Če bo Kräusler kot trener pokazal to, kar je kot igralec, potem bo dobro. Ker je domačin, pa bo gotovo težje.
obramba
sredina
napad
trener
000 © © © © © © © ©©
Sele	(3)
Obramba: Nadarjen vratar, mladi in borbeni branilci, katerim pa manjka zanesljiv libero. Vprašanje libera bo potrebno čim prej in zadovoljivo rešiti. Sredina: Vrsta s tremi izkušenimi igralci (Travnik, A. Čertov, Z. Oraže). Prepričan sem, da bo A. Čertov bo dolgem odmoru zopet našel staro formo.
Napad: Z Maverjem so pridobili
napadalca, ki je zrel za najmanj 20 golov. Skupno z Oražejem pa predstavljata izreden napad. Trener: Čeprav domačin, Travnik vedno znova dokazuje, da zanj naloga trenerja - igralca ne predstavlja nikakršnih težav.
obramba
sredina
napad
trener
© © © © © © © © © © © © ©
Dobrla vas
Ker je v moštvu Dobrle vasi še toliko nejasnosti, ne bi dajal ocen. Dejstvo pa je, da se klub še ni zedinil z igralci kot na primer s Schirnikom, R. Marinom, Opietnikom, Karelom in Prosenom. Če ne bodo našli rešitev s temi igralci, potem se bo ekipa borila le za obstoj. V drugačnem primeru pa je nedvomno možno mesto na sredini lestvice.
Videlo se bo, kako se bo ekipa znašla po odhodu Kuprivca, Appeja in mene.
Nadvse težka in negotova je tudi naloga trenerja Golautsch-niga, ki pa bo gotovo s kakršnokoli ekipo delal zadovoljivo.
obramba
sredina
napad
trener
>'6
15
Sport
Lojze Sadjak se je zopet dogovoril s SAK
Visoki branilec Lojze Sadjak se je v sredo zvečer zopet dogovoril s SAK, tako da bo že v petek proti Borovljam zopet igral. Žal pa je Christian Wölbl poškodovan, tako da je njegov nastop v petek precej negotov.
Podjunčan Lojze Sadjak je sicer želel menjati klub (v I. ali II. ligo), toda čas v prestopnem roku je bil po kvalifikaciji prekratek. Tako so se „transferji“ tudi hitro razbili. Ker pa se Lojze in SAK nista takoj zedinila, je manjkal na prvi prvenstveni tekmi proti WAC (na vseh koncih in krajih). V sredo zvečer pa sta si klub in Sadjak kar kmalu segla v roko, kajti Lojze je svoje zahteve zmanjšal na primereno vsoto.
Trener dr. Ramšak si je takoj oddahnil, saj Lojze predstavlja ekipi izredno dragocenost, tako športno kot tudi osebno. Prav zaradi tega bo on kot kapetan nasledil Kreutza, ki je zapustil SAK. Trenutno se Lojze pripravlja že na naslednjo športno pot, namreč trenersko, saj se uspešno udeležuje trenerskega tečaja ob Baškem jezeru.
SAK ■ Borovlje
v petek, 30. 7. 93, ob 18.30 v Annabichlu
Breže - SAK
v nedeljo, 1.8. 93, ob 17.45
V nedeljo derbi Globasnica - Železna K.
Podliga vzhod
Št. Vid - Bilčovs
Bilčovs v popolni postavi se veseli tekme proti St. Vidu, ki je izpadel iz lige. Hobel: „Že na prvi tekmi bomo dokazali, da morajo letos računati z nami.
1. razred D
Globasnica - Železna Kapla
Pri Globašanih manjka Ch. Mi-cheu (operacija vezi) in Kor-desch (v Ameriki). Kapla pa še čaka na papirje oz. na dovoljenje za legionarja.
Šmihel - Grebinj
Ker je od petka do nedelje v
Šmihelu veliki športni praznik, so tekmo preločiji v Šmihel. Po žrebu bi morali Šmihelčani gostovati v Grebinju. Trener Kräusler pa je zanesljiv, pričakuje zmago.
Sinča vas - Sele Manjkal bo napadalec M. Ora-že, ki ima poškodovano gleženj. Ostali igralci so vsi zdravi, tako da trener Travnik upa na na zmago.
Šmarjeta - Dobrla vas Trener Golautschnig še ne ve, katere igralce bo imel sploh na razpolago. Če se klub z nekaterimi igralci ne bo zedinil, bo za Dobrlo vas vsaka tekma le boj proti zadetkom.
Wölbl poškodovan
Režiserja SAK Wölbla težijo težave s peto. Trenutno še ne ve, ali bo konec tedna lahko igral. Gotovo pa bo igral naslednjo sredo v avstrijskem pokalu, kjer je nasprotnik SAK zopet WAÖ. Za to tekmo je Christian obljubil maščevanje za poraz na prvenstvu.
Avstr, pokal:
SAK - WAC
v sredo, 4. 8. 93, ob 17. uri,
v Annabichlu
Vrhunska serija SAK prekinjena
WAC - SAK	3:1 (2:0)
SAK: Preschem 3, Savič 3, Pappler 3, F. Sadjak 3, Šmid 2 (80. Zanki 0), Wölbl 3, Blajs 2, Vrabac 3, M. Sadjak 2 (65. S. Sadjak 3), Uppusch 3, Hober 3; Wolfsberg, 1500 gledalcev Sodnik: Joas (ni imel težav)
Strelci: Hober (83.) oz. Aupp (14., 75.), Vasiljevič (35.)
1. junija 1991 je SAK zadnjič izgubil na tujem (3:2 v Št. Vidu), po več kot dveh „uspešnih“ letih pa je WAC prekinil to neverjetno serijo. SAK še očitno utrujen od kvalifikacijskih tekem je tokrat nekoliko razočaral, predvsem vezna linija ni dosegla potrebne športne in predvsem borbene ravni lige. WAC je SAK tokrat nadigral ter zasluženo zmagal.
Koroška liga
1.	Wernberg	1
2.	WAC	1
3.	Austria	1
4.	Wietersdorf	1
5.	Lendort	1
6.	Breie	1
7.	Treibach	1
8.	Lienz	1
9.	Matrei	1
10.	Pliberk	1
11.	VSV	1
12.	Trg/Feldk.	1
13.	SAK	1
14.	A. Wolfsberg	1
15.	Borovlje	1
16.	Velikovec	1
1	0	0	5:2	2
1	0	0	3:1	2
1	0	0	2:0	2
1	0	0	2:0	2
1	0	0	1:0	2
0	1	0	1:1	1
0	1	0	1:1	1
0	1	0	1:1	1
0	1	0	1:1	1
0	1	0	0:0	1
0	1	0	0:0	1
0	0	1	0:1	0
0	0	1	1:3	0
0	0	1	0:2	0
0	0	1	0:2	0
0	0	1	2:5	0
2.	kölo (30.7.93): SAK - Borovlje, Treibach ■ Lienz, VSV ■ Wemberg, frg - Austria, Wietersdorf - Breže, Velikovec -WAC, A. Wollsberg - Pliberk, Matrei - Lendorf
3.	kolo (1.8.93): Breie - SAK, Lendorf - Treibach, Pliberk -Trg, WAC - VSV, Austria - Matrei, Wemberg ■ A. Wolfsberg, Borovlje - Velikovec, Lienz - Wietersdorf
Kratek pogovor
dr. Ivan Ramšak
trener SAK
Ali je moštvo SAK zašlo v krizo?
Celotno moštvo ne, pač pa nekateri posamezni igralci, ki še niso dosegli prave forme. Poleg tega je bil proti WAC tudi potek igre nekoliko nesrečen, nasprotnik kot takšen pa izredno razpoložen. Ko sem si dan navrh ogledal vrhunsko tekmo med Brežami in Lienzom, torej tekmo dveh ekip, ki sodita v ožji krog favoritov, pa sem se po tekmi kar z mirno vestjo vrnil domov, saj je bila nogometna raven za razred slabša od tiste, ki smo jo dosegli na naši tekmi. Podobna je bila tekma Pliberk - VSV.
Ali se bo ekipa proti Borovljam spremenila?
Postave sicer natančno še nisem določil, na vsak način pa bo ta ali oni mladi igralec dobil priložnost za igro. Trenutno me skrbi sestava v vezni liniji, ki je proti WAC popolnoma odpovedala. Prepričan sem, da bomo na tekmi proti Borovljam videli zopet borben in zmagovit SAK, ki bo zopet navdušil naše pristaše in navijače.
Še besedo o novem legionarju?
Iz izkušenj vem, da dobri legionarji po navadi slabo začenjajo, se pa iz tekme v tekmo stopnjujejo. Prepričan pa sem, da bo ob koncu sezone Dinko Vrabac najboljši legionar v Koroški ligi. Z njim bomo imeli še veliko veselja.
V sredo čaka SAK zopet WAC, toda tokrat v Annabichlu in v pokalu!
Te tekme se že veselim, kajti WAC bo doživel popolnoma drugačen SAK, kot ga je na prvi prvenstveni tekmi. Za poraz se bomo maščevali in to z vso silo.
Hvala za pogovor!
Z leve: Franc Fera, Blaž Kordež st. in umetnik Hanzej Elbe s sliko, ki bo odslej krasila kapelo.
Žegnanje na Veškem stanu
Veški stan sred' Pece si skrit, na dan svet Ane zopet odkrit. Gospod Tratar pridigal res je lepo
pozneje s harmoniko pozdravil množico vso.
Veter je pihal, sonce je sijalo toplo, vsak svojim prijateljem je stisnil roko.
Kati Marketz
Umetnik Elbe olepšal Veški stan
Na dan svete Ane je Veški stan nikom pridigal župnik Janez Lovsko - planinsko svečanost Podgora - poskrbeli za telesno nad Večno vasjo zopet privabil Tratar, ki je blagoslovil tudi umet- so olepšali hornisti iz Južne okrepčilo. Pa se to: odkar ima veliko množico domačinov na že nino domačina Hanzeja Elbeja. Koroške, nato je sledilo žegnanje poletnih mesecih na Stanu g av tradicionalo žegnanje. V zastop- Slika ponazarja srečanje jezdeca na prostem, kjer sta prireditelja - besedo Blaž Kordez, so kočo p stvu dekana Krista Srienca je ver- - lovca z mitskim srnjakom.	Planinski skupnosti Večna vas in sodobili celo s solarno prho.
Renate Kraut, Pliberk:
Menim, daje človek v veliki meri kriv naravnih katastrof. Sami smo pa tudi z letali, avtomobili, tovarnami precej uničili naravo. Sedaj bomo morali nanjo zelo paziti .
Monika Novak, Bela
Prepričana sem, da smo ljudje precej prispevali in še prispevamo, daje naša narava vse bolj bolna. Ob tem se sprašujem, zakaj odgovorni ne ukrepajo čimprej.
Nadja Baumgartner, Št. Jakob v Rožu:
Vsak človek vidi, v kolikšni meri smo ljudje okolje že uničili. Mediji opominjajo, kako smo v zadnjih 40 letih uničili okolje. Čas bi bil, da bi človek začel uporabljati svoj razum .
Smo ljudje podnebje res sami spremenili?
To vprašanje je po zadnjih naravnih katastrofah belilo tudi glave stro-konjakov. Kaj menite vi ?
Erih Oraže, Sele:
Mislim, da ljudje okolja nismo spremenili v tolikšni meri, kot se to zdi nekaterim ljudem. Slabo bi pa tudi ne bilo, če bi bolj pazili na okolje, ker do sedaj tega nismo delali.
Ahim Oraže, Sele:
Nedvomno se je podnebje spremenilo. To se vidi že pri tem, daje nastala ozonska luknja itd.. Vsak človek bi moral bolj paziti na okolje in se zavedati, da imamo samo eno Zemljo.
Hanzi Olip, Šmarjeta:
V bistvu so bi' le naravne katastrofe zmeraj, ampak sedaj se zanje veliko hitreje zve. Gotovo P3 je tudi tehnika vplivala na podnebje in ga dan za dnem ogroža ter uničuje.