MARIBORSKI Cena 1 Din i/rrrpiMi iSisSiS Ai^blftlKA te — - —- - ■kaj« mm Md«t|« ta pnaAm vaafc 2e, slišala sta povsod vzklike »fuhrerju« in akorde iste pesmi, ob katerih so on! avstrijske državne himne kar Umirali. In na Dunaju samem! Tam so Pokale g. Suviou in g. KoSmelju v slavo celo petarde. Zares, bilo je nenavadno slovesno. Samo kako je neki bilo pri srcu obema gospodoma Italijanoma »di sangue puro«, ko sta videla, kako malo moči ima k. dr. D o 11 f u s s v svoji lastni državi, ko ne more pred narodnosociali-stično mačjo godbo obvarovati niti dveh odposlancev mogočnega duceja? In taj sta si mislila o svoji demonstraciji 'spričo take protideinonstraclje? Zlasti ^adar so pokale petarde kakor bombe na fronti. »Mamma mia, ajuto!« Take reči niso prijetne niti v vojnem času, kaj šele tedaj, kadar je »mir« in se potuje kot delegat velikega diktatorja v »zavezniško« in »prijateljsko« državo! Čisto razumljivo je potem, da sta bila Suvio in g. Košmelj pri razgovoru z malim kancelarjem zelo slabe volje in sta £a tako navdušila za vztrajanje na dosedanjem stališču, da je že prvega dne popoldne zaklical Nemčiji: »Zob za zob!« ter napovedal veliko novo akcijo proti Hitlerjevi Nemčiji, če bo treba tudi na mednarodnem terenu in celo pred forumom Društva narodov v Ženevi, ki je njegovemu velikemu tovarišu in protektorju trn v peti. Tako so si bili gg. Suvic, Košmelj in Dollfuss pač edini, da mora Avstrija ostati samostojna za vsako ceno, če ne zaradi drugega vsaj zato, da ostane na razpolago Italiji za njene namene v Podonavju, zlasti pa za zvezo Italije z Madžarsko, in pa zato* da ne bi trčili na Brennerju skupaj meji »velikih zaveznic« Italije in Nemčije! Da, nenavadno globoko in iskreno je to »zavezništvo«, to »bratstvo« in »ščitenje skupnih interesov«, ki sloni na takem strahu in taki siloviti kontraverzi hotenj ter namenov. Nič čudnega potem, če gledajo v Berlinu vedno bolj debelo in spoznavajo vsak dan bolj, kdo je tisti, ki jim meče največ polen pod noge. Saj je vendar prvi cilj Hitlerja zavojevan j e Avstrije, prvi cilj »zavezniške« Italije pa preprečenje tega zavoje-vanja. Glavni urednik »Ziiricher Zeitung« je napisal nedavno članek, v katerem je dokazal, da ima Italija kljub vsemu širokoustenju v zunanji politiki nenavadno s m o 1 o in se ji od vseh načrtov, ki jih je kovala vsa ta leta, ni posrečil niti eden. In kakšno smolo ima šele s svojim »zavezništvom« z Nemci, katere bi tako krvavo potrebovala, pa je v strašno neprijetnem precepu, ko hoče Hitler požreti malega Dollfussa, mali Dolliuss pa velikega Hitlerja. Spričo takega razmerja med Dunajem in Berlinom je nemogoče osnovati veliko zvezo Italija, Nemčija, Avstrija, Madžarska, ki bi utegnila biti po desetih letih napornih brezuspešnih prizadevanj fašistične diplomacije po vsem svetu prvi in edini realni uspeli. Kako mogočna bi bila ta zveza, kaka protiutež bi bila bloku Francije, a najbolj tragično pri vsem tem je še to, da ni za njeno osnovanje prav nobene druge zapreke, kakor spor med Berlinom in Dunajem, pa je vendar take narave, da ga Italija ne more poravnati, ker — se boji povečanja moči svoje »zaveznice« Nemčije na škodo druge »zaveznice« Avstrije. Neskončno hudo je pač, če se gradi »zavezništvo« in »prijateljstvo« izključno samo na negacijah in sovraštvu do drugih, brez vseh konstruktivnih teženj in notranjih, idejnih vezi. Kljub vsemu so sl Italijani in Nemci bolj tuji, kakor Laponci na Finskem m Hotentoti v Južni Afriki. Gg. Suvlč in Košmelj sta se o tem lahko znova prepričala! Demarša avstrijske vlade v Berlinu Nemčija še ni odgovorila, spor med nemčijo in avstrijo pride PRED DRUŠTVO NARODOV. v ŽENEVA, 24. januarja. Kakor poroča švicarska dopisna agentura, Je avstrijski ^slanik pri Društvu narodov, sekcljski Načelnik Piliigl obvestil generalnega taj-”ika D. N., Avenola, nadalje predstojnike delegacij Italije, Francije in Anglije o je>n, da je avstrijska vlada dne 18. t. m. Uročila v Berlinu demaršo glede narod-■'o-sociallstlčne agitacije proti neodvisnosti Avstrije. Sedaj Je poteklo že pet '•ni, vendar še berlinska vlada ni odgovorila na demaršo avstrijskega posladka inž. Tausehltza. Ako avstrijska vla-ne dobi povoljnega odgovora, bo prenesla konflikt z Nemčijo na mednarodno na ta način, da bo zahtevala skli- canje izredne seje sveta Društva narodov. Nemško-avstrijski konflikt bi se imel reševati v smislu procedure, kakor jo določa čl. 11 pakta Društva narodov. DUNAJ, 24. januarja. Kakor se dozna-va na uradnem mestu, je avstrijska vlada poslala jnstrukcije svojemu berlinskemu poslanik« inž. Tauschitzu, naj napravi novo demaršo pri nemški vladi. Vsebina te demarše zaenkrat še ni znana. PARIZ, 24. januarja. »Journal des De-hats« zahteva skupno diplomatsko akcijo velesil v korist Avstrije In naglaša, da se pri tem nikakor ne sme izgubiti niti trenutek dragocenega časa. SINTEZA DOSEDANJIH PREDLOGOV IN PROTIPREDLOGOV. DOLOČILA ZA NEMČIJO. UNIČENJE OFENZIVNE GA OROŽJA. MEDNARODNA ZRAČNA POLICIJA IN KONTROLA. POMORSKI SPORAZUM. LONDON, 24. januarja. Diplomatski dopisnik lista »Morning Post« doznava, da je angleška vlada izdelala nove raz-orožitvene predloge. Dejansko pa gre le za skupno ureditev doslej znanih predlogov. Tl predlogi angleške vlade so naslednji: 1. Nemška državna bramba se spremeni v milico s kratkoročno službeno dobo. Tej milici bodo priznane razne vrste orožja, med njimi lahko topništvo, lahki tanki in poizvedovalna letala. 2. Bombarderska letala se splošno prepovedo, izvzemši le ona, ki bi jih imela mednarodna zračna policija. 3. Omejitev celokupnega ofenzivnega orožja (težkega topništva, težkih tankov itd.) z obvezo, da se bo v etapah popolnoma odpravilo. 4. Uvede se mednarodna kontrola, ki bi se raztegnila tudi na paramllitaristične (polvojaške) formacije. S. Vsaka poskusna doba se popolnoma opusti in se na! razorožitev izvede nemudoma. 6. Uvede se naj mednarodna zračna policija. 7. Vse one države, ki še niso pristopile k londonskemu pomorskemu sporazumu, se mu morajo člmprej pridružiti. To veli* predvsem za Nemčijo. Konferenca admiralov na Tihem ocenau ANGLEŽI, AVSTRALCI, NOVOZELANDCI IN HOLANDCI RAZPRAVLJAJO O SKUPNI OBRAMB I PRED JAPONCI. na Tihem oceanu, je bila sklicana v istem času, ko Je podal svojo ostavko tudi japonski vojni minister Araki in ko obra-čajo izjave japonskega cesarja Hirohitija vso pozornost angleškega tiska na vprašanje japonske ekspanzije. Listi vidijo v Hirohitljevih Izjavah potrditev ideje, da namerava Japonska zagospodovati nad vso Azijo. To pa zopet pomeni, da bi se moral spremeniti ves način življenja na svetu. »Daily Herald« pravi k temu, da je pot realizacije takih japonskih sanj še zelo dolga. Vendar pa je treba vsako eventualno nevarnost predvideti še dovolj zgodaj In se ji poštaviti v bran. LONDON, 24. januarja. Včeraj Se je pričela konferenca avstralskih, novozelandskih in angleških admiralov, ki poveljujejo eskadram na Daljnem vzhodu. Namen konference je, razpravljati o sred stvih, s katerimi bi se dala z največjim uspehom povečati In okrepiti obramba angleškega Imperija. Na podlagi rezultatov te konference se bo odposlanec angleškega mornariškega ministrstva na Javi pogajal z nizozemskimi oblastmi gle de skupne akcije v primeru, da bi kaka velesija napadla angleško Indijo, nizozemsko Indijo, Avstralijo ali Novo Zelandijo. Ta konferenca, ki se vrši nekje BeneS in Titulescu v avdienc! BEOGRAD, 24. januarja. S posebnim brzovlakom so včeraj popoldne prispeli v Beograd vsi trije zunanji ministri držav male antante obenem s svojimi mnogoštevilnimi spremljevalci. Zvečer sta bila ministra dr. Beneš in Titulescu sprejeta v posebni avdienci pri N j. Vel. kralju, kjer sta ostala tudi na večerji, ponoči pa sta oba zapustila Beograd, In sicer se je dr. Beneš vrnil v Ženevo, do-člm ie Titulescu odpotoval v Bukarešto. Konflikt med Švico in Nemči o CUR1H, 24. januarja. Ustanavljanje švicarskega oddelka narodno-sociali-stičnih napadalnih čet v Berlinu je izzvalo v vsej Švici velikansko ogorčenje. Policijske oblasti so zaprosile pri zveznem svetu za ojačenje svojih čet. V ta namen bo mobiliziran sedaj del švicarske milice. Tisk pravi, da je to odkrit sovražni akt Nemčije in da bi utegnilo priti zaradi tega do konflikta z Nemčijo. STARHEMBERGOV POLOŽAJ OMAJAN. DUNAJ. 24. januarja. Policija je aretirala voditelja avstrijske »Heimwehr* 1 Franca Hammerhoferja in Ra poslala v koncentracijsko taborišče v Wo!lers clorf. Tukajšnji politični krogi trdijo, da je položaj vrhovnega voditelja^ av-I strijskih heimwehrovcev kneza Star-hemberga močno omajan in se že vodijo pogajanja glede njegovega odstopa. V tem primem bi prevzel vodstvo »Heimwehra« podkancelar in i varnostni minister Fey. FRANCOSKI ODGOVOR NEMČIJI. PARIZ, 24. januarja. Iz vladnih krogov se doznava, da bo francoski odgovor na zahteve, ki jih vsebuje nemški odgovor na francoski memorandum, sestavljen in poslan še pred koncem januarja. Francoska vlada bo v tem odgovoru zelo pripravljeno in obširno odgovorila na vse nemške zahteve, zlasti glede poskusnega roka in težkega letalstva za bombardiranje. PARIŠKE DEMONSTRACIJE BREZ KONCA. PARIZ, 24. januarja. Sinoči ob 18.30 so se demonstracije proti vladi pred Bourbonsko palačo ponovile. Kakih 2000 demonstrantov je predrlo policijski kordon in hotelo naskočiti poslopje parlamenta. Policija se je mogla šele pri vhodih v parlament uspešno postaviti v bran in odbiti napad razjarjene množice. Neki policijski častnik in več stražnikov je bilo ranjenih. Policija je zopet aretiral;« okrog 250 oseb. JAPONSKE PODMORNICE. TOKIO, 24. januarja. V najstrožji tajnosti se vrše poskusi z neko novo tipo majhnih podmornic, ki jo je iznašel neki japonski inženjer. Če bi se ne bila zgodila težka nesreča največje japonske podmornice, ne bi nihče izvedel za te poskuse, tako zelo tajni so. Sedaj se doznava. da gre za majhne podmornice, dolge in široke le nekaj metrov, ki jih ženo električni tok s pomočjo akumulatorjev, Stroji obratujejo tako racionalno, da more prevoziti podmornica relativno velike oddaljenosti. Posadka take podmornice šteje samo 4 osebe. Gradbeni stroški so majhni in bo mogoče zgraditi namesto ene velike in drage podmornice več majhnih, ki so prav tako nevarne. Stran 2 Mariborski »Večernlk« Jutra , V Mar i b o r u, dne 24.1. 1924. Dnevne vesti Zanimivi podatki mariborskega kazenskega sodišča Sodni zapiski mariborskega državnega tožilstva izkazujejo velik porast števila glavnih razprav. Mariborsko okrožno sodišče je lani razpravljalo o mnogih ubojih. Pri vseh zločinstvih se izreka jazmeroma mila kazen, kar je pripisovati v glavnem novemu kazenskemu zakonu, po katerem so bila ukinjena porotna sodišča in vpeljana senatna. Zanimiva je antiteza med poroto in senatom. Od leta 1930. je bila pri tukajšnjetfl sodišču izrečena samo 1 smrtna kazen, in še ta večkratnemu morilcu in razbojniku. Ta smrtna kazen pa je bila pozneje spremenjena v dosmrtno težko ječo. En zločinec je pa bil obsojen na dosmrtno ječo, ki se mu je pozneje znižala na 201eino ječo. Iz teh primerov vidimo, da senat ne sodi strožje, kakor je sodila porota. V minilem letu je bilo pri tukajšnjem kazenskem sodišču 1184 glavnih raz-; prav. Mali kazenski senat je sodil v 867 razpravah, veliki kazenski senat v 33, sodnik poedinec pa pri 284. Državno tožilstvo je vložilo obtožnico proti 1499 osumljencem, od katerih je bilo obsojenih 1107, ali 75 odstotkov. Popolnoma oproščenih je bilo 174 oseb. Od obsojenih je bila izrečena pogojna kazen 541 obtožencem. Zaradi raznih prestopkov je bilo obsojenih .398 obtožencev, zaradi zločinstva pa 709. Med temi je bilo 40 mladoletnikov. Državno tožilstvo je prijavilo lani 16 prizivov m 7 revizij. Pozitivno rešenih je bilo 5 prizivov in 3 revizije. Obsojenci pa so vložili 38 prizivov in 49 revizij in je višja sodna instanca ugodno rešila 10 prizivov in 3 revizije. Tukajšnje državno tožilstvo pa vodi tudi cenzuro mariborskih časopisov. Skupno je bilo lani cenzuriranih 24, in sicer 2 dnevnika, 7 tednikov in dvotednikov, 12 mesečnikov in 3 listi, ki izhajajo po potrebi. Vse leto pa je bila izrečena samo 1 zaokmba, in sicer nad tednikom -Občina«, ki je izhajal lani ob občinskih volitvah. Iz državne službe. Katastrski geometer. Ivan Karlin je iz Ljubljane premeščen h katastrski upravi v Maribor. Iz vojaške službe. Kapetanski izpit je opravil slovenjegoriški rojak pešadiiski poročnik g. Franjo Toš v Celju. Mlademu kapetanu čestitamo! Na željo javnosti priobčujemo, da ima Protituberkulozna liga v Mariboru pri poštnem čekovnem uradu svoj tekoči, račun pod št. 11.615. Vsak, ki želi prispevati v fond za zgradbo azila, se lahko poslužuje ček. urada. Poštne položnice še dobe v uredništvu »Večernika«. »Ma-ribbrer Zeitung in v palači OUZD v Mariboru. Slovensko trgovsko društvo v Mariboru obnovi na splošno željo v mesecu februarju I. tečaj za moderno aranžira-nje Izložbenih oken za trgovce in njih nastavi,ience, ter je zadevna vabila za prijavo že razposlalo. Odbor opozarja vse interesente, da se prijavijo v ta tečaj najkasneje do petka, dne 26. t. m. v društvenemu tajništvu v Jurčičevi ulici 8'if. ker se tega dne zaključi vpisovanje kr bf se na poznejše prijave ne moglo ozirati. Tečaj se bo vršil po spopolnje-neth učnem načrtu z odpravo vseh ne-dostatkov, ki so se pokazali v praksi te. kom trajanja prvega tečaja. Statistika zapuščinskega in sirotinske-£a urada. Številke iz zapuščinskega in sirotinskega urada kažejo napram prejšnjim letom znaten porast. Ob uradnih dneh prihajajo v ta urad gruče ljudi z najrazličnejšimi prošnjami. Tu se sliši jok nezakonskih mater, ki prosijo za oskrbnino za svoje nezakonske otroke, tam zopet protest očetov, in gospodje v uradu imajo s temi ljudmi mnogo nevšečne-ga posla. Lani je urad rešil 1679 zapuščinskih zadev za mariborski sodni okraj. Sirotinski urad pa je reši! 686 aktov. Ker je proti pijancem in slaboumnim osebam uvedeno preklicno postopanje in morajo imeti odgovornega varuha, je urad stavi! lani 42 takih oseb pod kuratelo. Posre dovalnlb postopam pa je bilo lani 124. »Delavska Politika« in »Volksstimrae« sta objavili pretekli teden vest o obsodbi nekega nacionalističnega »pisatelja« radi dolga pri neki natakarici. Ker bi tako pomanjkljivo stilizirana notica mogla vzbuditi v javnosti mnenje, da se nanaša na »Večernik«, odnosno njegovo uredništvo, izjavljamo, da gre za drug list. Prav tako bi pa tovariši pri »Delavski Politiki« in »Volksstimme« lahko vedeli, da tisti, ki piše v časnike, še ni »pisatelj«, marveč pisec, zato obsojeni nacionalist ni nikakršen pisatelj in nima z mariborskimi pisatelji, združenimi sedaj v posebnem klubu, nobenega opravka. Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 25. t. m- ob 19. bo predaval sodni svetnik g. dr. Vladimir Travner o »Kugi na Slovenskem«. Prebojni Indigo, karbon papir v la. kakovosti, traki za stroj: Zlata Brišnik, Slovenska ulica II. Med urrv. Dr. Rudolf Rožič praktični zdravnik Ordinira od 24. jan. 1934 naprej redno od 9.—42. in 15.—17. ure v Mariboru. Trg svobode 6«l. (Scherbaumov dvor) Pozor/ Ovira, Sicer malenkostna, ki pa vendar spada k zimskemu športu prav tako. kakor Nivea. Vi vendar veste, da stavljata veter in mraz visoke zahteve na kožo in io popolnoma izsušita. Koža potrebuje zato posebno varstvo, če noče postati hrapava, rdeča in razpokana. Tu sta Nivea-krema in -olje i ozirom na to, da vsebujeta k oži s o r o d n i »Eucerit«, idealna in edinstvena. Zato se zvečer zjutraj In ■ pred turo lepo . namažite s kremo ali z oljem.' Uspeh: Nobenega mučnega napenjanja,- temveč mehka in gladka koža ter športno svež izgled 24 Važna seja vrhovnega foruma naših gasilcev. Jutri bo v Beogradu važna seja uprave gasilske zveze. Razpravljali bodo o vežbovniku in službovniku, o izenačenju gasilskih krojev in o vprašanju gasilskega podpornega fonda. Proga Zagreb—Varaždin najrentabil-nejša. Varaždinska občina je predlagala, naj bi se uvedii na progi Zagreb—Varaždin motorni vlaki. Na ta predlog je odgovorila zagrebška direkcija in sporočila občini, da bo pri uvedbi motornih vlakov v prvi vrsti upoštevala zagorsko progo, ker je najrentabilnejša v vsej državi. Naša država na mednarodnih velesejmih. Oficielno se bo letos udeležila naša država velesejmov v Pragi, na Dunaju, Lionu in Milanu. Slovenski bralni krožek v Mariboru prične delovati z mesecem februarjem in bo nudil zaenkrat sledeče revije: Ljubljanski Zvon, Svijet, Prijatelj, Kulisa, Žena in dom, Jadranska straža, Jugoslo-venski turista, Mladika in Koprive. Deloval bo v osmih skupinah, in sicer prvi teden popolnoma nove Tevije, potem pa nadaljnje tedne stare in mešane. Ker je Maribor čakal polnih 15 let na tajcp organizacijo razširjanja našega revijalnega tiska, se je prijavilo že doslej veliko število zanimancev. Nadaljnje prijave sprejema trgovina v Slovenski ul. št. 18 ali pa g. Cenon Dvoršak, Tattenbachova ul. 16/111, ustmeno ali pismeno,., Mednarodni šahovski turnir v Rogaški Slatini. Zdraviliška uprava v Rogaški Slatini je na pobudo našega znanega mariborskega šahovskega mojstra g. Pirca pokrenila organizacijo za mednarodni šahovski turnir, ki naj bi se vršil letos in je uprava sklenila prispevati v ta pamen večji znesek. Na turnirju naj bi se pomerili predvsem jugoslovanski mojstri, povabljeni pa bodo tudi nekateri mlajši mojstri iz sosednih držav, v prvi. vrsti iz Češkoslovaške in Avstrije. Pravijo, da se bodo udeležili turnirja nekateri zelo močni amaterji in bo obenem na turnirju ustanovni občni zbor slovenske šahovske zveze. Polovična vožnja k sokolskim tekmam V Bohinju. Načelništvo sokolske zveze sporoča, da je ministrstvo dovolilo polovično vožnjo udeležencem III. smučarske tekme SKJ v Bohinju. Vsak udeleženec mora kupiti na odhodni postaji celo vozno karto, ki velja tudi za povratek, če je potrjena od vodstva, da se je tekem v resnici udeležil. Pri nakupu ce-it vozne karte morajo udeleženci pokazati legitimacijo, ki jim jo bo izdalo načelništvo SKJ, da io železniška postaja žigosa in vpiše vanjo številko kupljene karte. Prav tako mora železniška postaja žigosati izkaznico pri povratku. Izkaznice so veljavne od 24. do 31. t. m. za brze in potniške vlake II. in III. razreda. Legitimacije se dobe tudi pri »Put-niku« na Aleksandrovi cesti. Večer slovanske pesmi. Mariborska Ljudska univerza bo priredila prihodnji mesec večer slovanske pesmi, nakar že danes opozarjamo mariborsko javnost Na programu' so sami slovanski skladatelji in bodo izvajali program znani naši pevci prof. konzervatorija Lipovšek iz Ljubljane, absolventka ljubljanskega konzervatorija in profesorica tukajšnjega učiteljišča Lida Vedralova in znani mariborski solist Avgust Živko. Sprejem gojencev v podčastniško go- lo v Zagrebu. V četrto pehotno podčastniško šolo kraljice Marije v Zagrebu bo sprejetih 1. maja večie število gojencev.. Prošnje je treba vložiti do 10. aprila. Podrobnosti razpisa so razvidne iz »Služ-I benih novin« z d"e 20. t. m Opozorilo telefonskim naročnikom. Ravnateljstvo pošte in telegrafa v Ljub-liani opozarja tiste naročnike, ki še niso poravnali naročnine za prvo letošnje polletje, da naročnino s pribitkom 100 Din Plačajo najkasneje do 31. t. m. Če bi na- j ročniki ne plačali v tem roku naročnine, | izgubijo pravico do telefona in se jim bo telefon demontiral. Če bi pa še nadalje obdržali telefon, se bodo smatrali kot novi naročniki in bodo morali vnovič plačati inštalacijsko pristojbino. »Čevljar baron« v Slovenski Bistrici V soboto zvečer so člani slovenjebistriškega agilnega pevskega društva uprizorili na odru v hotelu »Beogradu« spevoigro »Čevljar baron«. Dvorana je bila polna in gledalci so z užitkom sledili trem dejanjem. Posebno so ugajali v svojih vlogah Marička (gdč. Stupanova) in Nace (g. Milan Tka ve). Orkester ie dirigiral g. Vinko Živko, ki mu gre gotovo mnogo hvale, da je predstava tako uspela. Upajmo, da nam bo g. Vavpotič zre-žibd še yeč tako uspelih predstav in poživil odersko življenje, ki je zadnje čase samo životarilo. Tombola Sokola I. v Mariboru ne bo dne ,3. julija kakor je bilo to pomotoma javljeno, temveč dne 3. junija na letnem telovadišču in prosi vsa bratska društva iz. Maribora in okolice, da upoštevajo določeni dan. Dečji zbor harmonikarjev. Na prošnjo interesentov se_.otvar.ia tretji tečaj začetnikov pod vodstvom gosp. profesorja Sch\veigerja. Prijave In informacije vsak ponedeljek in četrtek v klasični gimnaziji, Koroščeva ulica od 4. do 6. ure ali vsak dan pri tajniku g, Guštinu, Grajski kino. Radio Ljubljana. Spored za četrtek 25. t m. Ob 12.15: reproduciran koncert; j 12.45: poročila; 13: čas, češka lahka glas- , ba na ploščah; 18: predavanje za kme-čkp gospodinje; 18.30: srbohrvaščina; 19: pogovor s poslušalci; 19.30: plošče riO željah: 20: prenos iz Beograda; 22: Čas, poročila, radio jazz. Kino Union. Danes in jutri repriza ko-losalnega filma »Ekstaza«. Pripravlja se velesenzacija »Maratonski tekač«, največji športni in ljubavni film z Brigito Helmovo, Viktorjem de Kovo in P. Hart-tnannom. . GtajsM kino. Do vključno četrtka izborna veseloigra »Alpski raj«. V petek se sačne predvajati nailepši in najboljši film Grete Garbo »Kraljica ljubezni«. (Susane Lenox-Helgi npadec in slava). Ta film je v nemškem jeziku. Greta Garbo Igra v tem filmu dovršeno in nastopa v ,18 toaletah. Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih, uravnava »Franz Josefova« voda izborno toli važno delovanje Črevesa. Na* odno siec8a3Iiia REPERTOAR. Sreda, 24. januarja: Zaprto. Četrtek, 25. januarja ob 20. uri: »Sčam-polo«. Red C. Petek, 26. januarja. Zaprto. Gostovanje tenorista Stjepana Ivelje. Bivši tenor mariborske operete Stjepan I velja, ki je bil pozneje član opere v Ljubljani in v Gradcu ter sedaj z velikimi uspehi gostuje v zagrebškem »Narodnem kazalištu«, kjer je zlasti kot princ Sou-Hong v opereti »Zemlja smehljaja« navdušil občinstvo, gostuje po dalj-, šem presledku v nedeljo 28. t. m. zvečer. Pel bo partijo Mirka v Tijardoviče-. 1 vi opereti »FIorantye«, kjer je že nastopil ob premieri v Ljubljani 1 Operetna predstava po nahilžjlh cenah. Ker je bila poslednja uprizoritev Bučarjeve operete »Študentje smo« izredno j animirana in izvrstno obiskana, se je gledališka uprava odločila, da ponovi to delo še enkrat po najnižjih cenah. (Sedeži od Din 15 do Din 5; stojišča po Din 3 in 2.) Naicenejši sedež se torej dobi že za Din 5. Verjetno je, da bo pri tej predstavi velik, naval, zato priporočamo nabavo vstopnic . v predprodaji. (Tel. 2382.) Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelošt! m protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče,- da uravna »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah In špecerijskih trgovinah. Strašna smrt dveh otrok. V noči na torek je v Gerlincih v Prekmurju nastal j*1" hiši posestnika Ivana Bubca. Ker so vsi trdno spali in se prebudili sele na klice sosedov, io Sl mož in žena ter dva otroka komaj 'rešili življenje, druga dva starejša otroka 8!etna Katica in 6Ietni Franček, pa sta'ostala v hiši in postala žrtev ognja. Drugo Jutro so našli med ruševinami njuni zogljeneii trupli. ■ •' Sejem za živino. Na sejpm 23. i. m. Je bilo prignanih 514 glav živine. Kupčija je bila izredno dobra in Je bilo prodanih 216, od teh 14 za izvoz v Italijo. Prignali so 16 konjev, 13 bikov, 148 volov, 231 krav in 16 telet. Cene za kilogram žive teže so bile naslednje: debeli voli 3.25 do 4 Din, poldebeli 2.75 do 3.50 Din, voli za rejo 2.75 do 3.25 Din, biki za klanje 3 do 3.50 Din, klavne krave debele 2.25 do 3.25 Din, plemenske 1.75 do 2.25 Din, krave za klobase 1.7$ do 2 Dm, molznice in breje krave 2 do 2.25 Din, mlada živina 2.75 do 3.25 Din, teleta 4 do 5 Din. Cene mesa: volovsko meso I. vrste 10 do 12 Din, II. vrste 8 do 10 Din, meso bikov, krav in telic 4 dD 7 Din. teletina I. vrste 14 do 16 Din, II. vrste 10 do 12 Din, svinjina sveža 10 do 16 Din. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postale. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 0.4 stopinj C pod ničlo; minimalna temperatura je znašala 0.6 stopinj C pod ničlo; barometer je kazal pri 12.3 stopinjah 753.9, reduciran na ničlo pa 753.3; relativna vlaga 84; vreme je oblačno in tiho; vremenska napoved pa pravi, da bo pretežno oblačno, zjutraj mraz, čez dan pa bo temperatura narasla. Stran 3 Mariborski »V e & e r o i k « Jutra V Mariboru, dne 24. I. 1924. Mogočen zbor nacionalnih železničarjev RESNE BESEDE NACIONALNIH ŽELE ZNIČARJEV OB MEJI. HUD STANOVSKI BOJ ZA ZBOLJŠANJE. DISCIPLINIRANOST ČLANSTVA. Ko imajo mariborski nacionalni železničarji svoi občni zbor, se vsako leto Pretvori v mogočno manifestacijo nacionalne misli, obenem pa tudi v ostro demonstracijo proti zlu, ki je zadelo zlasti železničarski stan. Točno ob napovedani ifri so napolnili veliko dvorano Narodnega doma združenjaši in prav nič ne Pretiravamo, če trdimo, da take zavednosti m discipliniranosti ni v nobeni drugi mariborski organizaciji. Je pa . :d članstvom tudi občudovanja vredno tovarištvo in solidarnost. Svojstven je vse kakor dnevni red vsakoletnega občnega zbora. Članstvo ne sliši samo poročil podružničnih funkcionarjev, marveč mu funkcionarji višjih in najvišjih forumov organizacije prikažejo vse delovanje in Prizadevanje, predočijo mu vse uspehe in neuspehe, da jih lahko hvali ali graja. Tega ni v nobeni drugi organizaciji in je to dokaz, da so zdrava načela in gesla, Po katerih se bori Združenje nacionalnih Železničarjev za zboljšanje stanovskih interesov. Občni zbor je vodil in. otvoril agilni Podružnični predsednik g. Rudolf Tum-t>e j, ki je uvodoma toplo pozdravil zbor. Posebej pa znanega borca g. Deržičakot Slana centralnega odbora, predsednika oblastnega odbora g. Albina Rote Podpredsednika ljubljanske podružnice g. Safošnika in zastopnika tiska. Nato je v skoro dve uri trajajočem govoru izčrpno Poročal o podružničnem delovanju in se v temperamentnih izvajanjih dotaknil tudi splošne gospodarske politike, ki je dovedla železničarski stan v težek današnji Položaj. Kljub hudim ud^cem. ki so zadeli lani zlasti delavce in kljub vsem napadom na organizacijo, je število članstva naraslo tako. da šteje sedaj podružnica že skoro 1700 aktivnih članov. Iz-r^dno agilni so bili prav tako vsi odsek.; Vs® delovanje je bilo zelo živahno in ?rav tako je bilo tudi zanimanje član stvav ki je bilo v stalnih stikih z vodstvom podružnice.. Številni uspehi se niso obešali na veliki zvon, marveč je bila med članstvom smotrena in sistematična delavnost. Vse težnje in prošnje podružnice je hitro reševal oblastni odbe in prav tako je storil vse kar je bilo v njegovi moči centralni odbor. Članstvo Pa je po večini generacija, ki je šele po vojni prišla k železnici in je zato social no šibkejša od starejše. Omenil je nadalje odpoved stanovanj 19 železničarjem v koloniji in naglasil, da je s tem ljubljanska direkcija samo popravila del krivice, ki jo morajo prenašati nacionalni Železničarji v železniških ustanovah obmejnem Mariboru; Železničarji, ki so .tim odpovedana stanovanja, imajo večje prejemke in manjše število že doraslih otrok, dočim so železničarji, ki so jim sta novanja nakazana, socialno Šibkejši in imajo skupno 64 otrok. Izrazil je tudi željo, naj bi direkcija do konca izvedla za-Početo čiščenje, ker je posebnih dobro Vreden te tisti državni uslužbenec, ki vsepovsod priznava državo, ki mu daje kruh. V sociaMetn bori je podružnica storila vse za zboljšanje svojega članstva. Skrbela pa je tudi za kulturno vzgojo. Potom predavanj, izletov, govorniške šole itd. Vidna in uspešna njena taka u-stanova je godbeno in pevsko društvo »Drava«, ki je lani OtvOrila glasbeno šolo, v kateri poučuje 6 profesorjev otroke železničarjev v glasbeni ih pevski umetnosti. Prav tako uspešno je deloval šahovski odsek, delovanje športnega kluba Železničarja pa je priznala že vsa nacionalna javnost V najkrajšem času bo o-tvorjena velika knjižnica, ki bo nastanjena v prostorih bivše kontrole. Uspešno je bilo delovanje podružnice tudi na gospodarskem področju. Nabavljalna zadruga lepo procvita in je velika opora Železničarjem v današnji bedi. Kreditna zadruga, ki je bila ustanovljena šele pred kratkim, je imela lani nad 15 milijonov prometa, iz oesar je razvidno, kako pridno se članstvo požlužuje svoje lastne denarne ustanove. Nabavljalna zadruga pa je lansko leto ustanovila svojo po družnico v Rušah, ki uspešno deluje, letos pa bosta ustanovljeni še podružnici na Pragerskem ih v Pernici. V nadaljnjem svojem poročilu je pred' sednik opisal prizadevanje in boj podružnice, oblastnega odbora in centrale z železniško upravo, ki je lani izdala razne pravilnike in odredbe, ki so v živo zadeli železničarje. Prišla so nad njihove glave nova znižanja, novi udarci, dvakrat so se jim skrčili prejemki in premije in končno se jim je skrajšal delovni čas. Boj za eksistenčni minimum še ne bo tako hitro dobojevan, ker se znova dogajajo na vseh koncih same krivice. Ostro je grajal zadnjo odredbo o zdravljenju zob, ki je skrajno nesmiselna in krivična kakor je krivična tudi odredba o zadnji nastavitvi delavstva. Toda proti vsemu temu bo podružnica s pomočjo višjih in-stanc vodila oster boj, dokler se vse te krivice ne popravijo ali vsaj ublažijo, velikim zanimanjem je članstvo sledilo predsednikovim izvajanjem o krivdi marksistov, ki so imeli takrat še besedo ko so se porodili glavni izvori vsega zla, ki teži danes ves železničarski stan. Na kratko je poročal o lanskem kongresu kjer je bila sprejeta zahteva po novem zakonu o prometnem osebju. Nato pa se dotaknil naše gospodarske politike, naše industrije, ki zahteva vedno znova znižanje železniških tarif ter njeno gledanje na železničarski stan. Njegov govor so zborovalci večkrat prekinjali z burnim pritrjevanjem. Kako je že obubožal naš železničar, nam kaže dejstvo, da je morala podružnica preskrbeti nekaterim članom železničarjem, pa tudi drugim železničarjem, ki niso člani, hrano v skupni kuhinji. Priredila jim je lani božičnico, na kateri je bilo obdarovanih 163 delavcev, ki imajo skupno 728 otrok. Brigala pa se je tudi mnogo za zdravje železničarskih otrok in čeprav ste danes zdravi, lahko že jutri zbolite na gripi, angini itd. Mislite v tem slučaju na ASPIRIN tablete in na Bayerjev križ@, ki Vam jamči za njihovo pristnost m d s i / mm V. 5.: .JUGEFA* k. i. Zatnh 0«ev* 32. O&t i« r*tWr.'joi S. kr. 437 ei 10. L 1934 je poslala večje Število najrevnejših v počitniško kolonijo. Še v tem letu bo realiziran načrt, da bo podružnica osnova-lastno počitniško kolonijo. Kakor doslej, se bo tudi v bodoče ves čisti dobiček njenih ustanov uporabil izključno le socialne namene. Delo podružnice je torej v prid članstva, železniške uprave in države. Ob zaključku svojega poročila e pozval navzoče članstvo, naj se kot en mož oklene organizacije, ki bo šla v novem letu v novi boj za socialno zmago celokupnega železničarskega stanu. Sledilo je nato izčrpno in kleno poročilo, ki ga je podal podružnični tajnik g. Rudolf K e s 1 e r. Med letom je k društvu na novo pristopilo 296 članov, več je bilo premeščenih, 2 pa sta umrla in so njunemu spominu izkazali navzoči čast s trikratnimi. »Slava!«. Brez debate in z velikim odobravanjem jc bilo sprejeto tajniško poročilo. Blagajniško poročilo je podal blagajnik g. Stanovnik. V mini-lem letu je imela podružnica 217.755 Din dohodkov in skoro prav toliko izdatkov. Nato sta se oglasila k besedi tovariša g. Sojer in vpokojenec g. R e b o 1 j. V imenu nadzornega odbora je predsednik g Volk predlagal celokupnemu odboru razrešnico, kar je bilo soglasno sprejeto. Sledil© so volitve, pri katerih je bil z velikim odobravanjem in soglasno zopet izvoljen za predsednika g. Rudolf Tum-P e j. Sledila so nato poročila oblastnega odbora, za katerega je poročal predsednik g. Albin Ro ter. Orisal je v stvarni besedi vse delovanje in končal svoje porodilo s pozivom: Vsi za enega, eden za vse! V imenu ljubljanskih tovarišev je pozdravil zbor predsednik ljubljanske podružnice g. S a f o š n i k, v imenu ma riborske Narodne obrane pa gosp. Dolfe Ogrizek. Nato se je oglasil k besedi zastopnik centralnega odbora gosp. Ivan D eržič, ki je v nad ] uro trajajočem govoru obrazložil delovanje centralnega odbora in v živi besedi orisal boj, ki ga vodi centrala z upravo železniške direkcije. Njegov govor so zborovalci sprejeli z velikim odobravanjem In ga večkrat prekinjali. Zapustil j>a je na navzoče naj' globlji utis in se je članstvo prepričalo, da se vrhovno vodstvo organizacije trudi na vso moč in se poslužuje vseh sredstev, da bi se zboljšal današnji položaj. Prepričalo se je, če ni še več uspehov, to ni krivda centralnega odbora, marveč drugih faktorjev. Sprejeta je bila nato obširna resolucija, ki bo poslana merodajnim činiteljem. Ker je bil dnevni red izčrpan, je ob 13. uri s primernim nagovorom ponovno izvoljeni predsednik zaključil ta sijajno u-speli občni zbor. Ptui Radiomotnje po električnih aparatih. Pri državni radio-kontroli v Ljubljani se množijo pritožbe radio naročnikov, da povzročajo na področju mesta Ptuja brez obzirne in neznosne motnje visokofrekvenčni električni aparati, kakor motorji, transformatorji, Rontgenovi in aparati za obsevanje, zobozdravnici aparati, električni sušilci itd., ker niso opremljeni z zaščitnimi pripravami (blokirani). Lastniki električnih aparatov se zaradi tega pozivajo, da te svoje aparate čimprej in ne da bi čakali na ponovni poziv, opremijo z zaščitnimi pripravami. Kondenzatorji na teh aparatih morajo biti tako močni, da radioposlušalcev aparati ne morejo motiti. Državna radio-kontrola bo v najkrajšem času ugotovila motilce š posebnimi aparati in vse tiste, ki se še pozivu niso odzvali, prijavila sodišču, po določilih § 213. kazenskega zakona. Zadevni razglas je objavljen na pošti, razposlal pa se je tudi lastnikom nezaščitenih električnih aparatov. Ponesrečen strelec. Adalbert SlkriJec, dijak ptujske gimnazije, se je vadil v streljanju. Puška pa je iz neznanega vzroka razletela in mu desno roko dobesedno razmesarila. Hudo ranjenemu dijaku so nudili prvo pomoč v bolnišnici. Kino. V mestnem gledališču se predvaja v sredo 24. in v četrtek 25. tm. film -Perica-kneginja«. V glavni vlogi popularna koimičarka Hansi Niese. Kot dodatek Ufin tednik. O. Vincent: Spirltistifaa sela Nastal je kratek odmor, potem je spregovorila nadvojvodinja Julija z zvonkim glasom: »Od nikogar ne zahtevam pretiravanja, vendar sem prepričana, da bivajo skrivnostni fenomeni, ki si jih ne znamo pojasniti. Dovolite, da vam povem, kaj se je zgodilo moji sestri Flori.« Poslušalci so komaj dihali. Vojvodinja ie ostala razburjena, težka bol se je bila zbudila v nji. Zastor je padel, užgala se le luč ln oči zbrane družbe so obstale na sliki Florence Clareno, ki je dostojanstveno visela na zidu. Platno je predstavljalo lepo in mlado ženo s konvencionalnim ozadjem hiše in vrta. Portretiranka je bila plavih las, visoke postave in vitkega telesa. Krasile so jo oči kostanjeve barve. Če je kdo dolj časa gledal vanje, se ni mogel ubraniti dojma deviške čistosti, ki je presunljivo sijala iz njih. Polti pa je bila bele, kar blede. Podoba je bila, kakor da je iz ■voska. Njene ustnice so se zdele brez krvi, na licu pa se ji je risal usmev tuge. Najlepše na sliki pa je bil občutek melanholije, ki je skrival v sebi nekaj bo-žanstveno tajinstvenega. Ta občutek je preveval vso slika Roke portretiranke so bile sklenjene na grudi. Z njih je sijala rafinirana lepota. Zdele so se, kakor dva amuleta iz slonove kosti. Takšne roke vidiš samo v muzejskih dvoranah. Na epi je bil prstan z velikim vdelanim biserom. Vojvodinja, ki ni zatajila niti ene misli, je ponovila: »Da, povedati vam hočem, kaj ie zateklo mojo sestro, čeprav se zdi vse skupaj zelo naravno, je vendar tajinstveno, izredno tajinstveno. Prav za prav ni bi- lo nič posebnega, v začetku namreč. Flora je nosila vedno prstan, ker je bil originalen in lep. Čuvala ga je kakor amulet. Podaril ga ji je bil njen zaročenec Fernaudes, ki je potoval po tujih deželah in je bil kupil prstan v Benetkah. Se kdo med vami spominja Fernandesa? Postal je žrtev železniške nesreče, ko sta trčila skupaj dva vlaka. Flora ni po njegovi smrti nikoli snela tega prstana. Naposled je od žalosti tako oslabela, da jo je po- padla sušica in je umrla. Umrla pa je kakor ptička, tiho in neslišno. Na smrtni postelji nas je rotila, naj ji ne vzamemo tega amuleta. Ravnali smo po njeni volji in ugodili njeni poslednji želji. Pokopa- li smo jo s prstanom, da bo lahko mimo počivala v grobu.« Vojvodinja je zopet pomolčala. Njene besede, polne otožnosti, so se utapljale v prostorni dvorani. Molče so upirali poslušalci oči v prioovedovalko. Nekaterim je hotela počiti glava, tako so bili razburjeni od silne napetosti. Samo fri-volna Felicita, tista z globokim izrazom, ki se je razkazovala brez sramote in privlačnosti, se je kesala, da je sprožila pogovor o tem predmetu. Iz Amerike je bila prišla v Španijo spiritistična moda. In vsi madridski saloni so bili polni besed o medijih, premikajočih se mizah, o flui-dih in strahovih. Felicita je bila iz golega snobizma začela pripovedovati o pustolovščinah in vplela med nje pogovor o duhovih. Zdaj se je prestrašila pobude, ki jo je bila dala. Tedaj pa je spregovoril stari general s trdim glasom vojščaka: • -i- ■ »Treha je verovati v tajinstvenost in mističnost, ki nas obdaja.c Njegove besede so zvenele kakor posmeh. Vendar se ni nihče drznil smejati in ni trajalo pet minut, ko je nekaj Skrtnilo. Luči so ugasnile same od sebe in med gosti je zavelo nekaj sličnega, kakor hladen vetrič. Gostje so se stisnili vase. Vojvodinja je prebledela. Sesedla se je. na stol in kriknila. Priskočili so ji na pomoč in jo spraševali, če je omedlela. Od vseh strani se se slišale ponudbe: »Želite čašo citronovega soka, skodelico kave?« Vojvodina pa je trepetala ta krilila z rokami ter mrmrala besede: »Moja sestra, moja sestra.« »Kaj je ž njo?« je vprašal eden navzočih. »Moja sestra!« je kriknila vojvodinja, »čutila sem njeno roko.« Družbo je pretresel mraz. Na belih rokah pokojne Flore se je bil prstan s kamnom silno povečal In sredi kamna se je pojavila Črka, skrivnostna črka, »F.« Bila je začetnica imena Florinega zaročenca... Denis Diderot: Skrivnosti samostana Roman. 35 Hotela sem ji slediti, da bi preprečila prepir, pa sem bila tako razburjena in slabe volje, da sem ostala rajSe v postelji. Spati nisem mogla, ker me je preplašil ^dogodek, čeprav je bil popolnoma nedolžen. Bila sem prepričana, da se bo vse to sporočilo velikemu vikarju v našo škodo, predstojnica bo zamenjana, jaz pa bom strogo 'kaznovana. V skrbi sem prisluškovala, če bo predstojnica kmalu prišla iz Terezijine celice, toda morali sta se pomiriti, ker je ostala pri njej menda vso noč. Ko je zjutraj odšla, je bila razburjena in zbita. Dasi sem bila trudna, vendar nisem uporabila dovoljenja predstojnice ostati dalje v postelji, nasprotno prišla sem v cerkev med prvimi. Predstojnica in sestra Terezija nista prisostvovali službi božji. Iz dveh vzrokov me ie to razveselilo. Navzočnost sestre Terezije bi mi bila danes neprijetna, a ker ni prišla, pomeni, da je dobila od predstojnice za to dovoljenje ter je tako zopet dobila njeno naklonjenost. Cim je minila maša, me je predstojnica klicala k sebi. Bila je še v postelji ter je izgledala trudno. »Mnogo sem pretrpela«, je dejala, »in slabo sem spala. Terezija je nora. Drugič jo bom morala zapreti, vendar upam, da se bo popravila. Kako vam je, Suzana?« »Dobro, četudi sem malo spala.« »Izvedela sem, da ste bili v cerkvi. Zakaj niste ostali v postelji?« »Nisem mogla več vzdržati. Mislila sem, da je tako bolje.« »Kakor hočete. Jaz bom izgubljeno sedaj nadoknadila in tnalo spala; vi morete v svoji celici storiti isto, če že ne želite odpočiti se pri meni.« »Hvala, mati, naučena sem spati sama.« »Dobro, sedaj pojdite. Morda bom danes ves dan ostala v postelji, tedaj vam bom poslala katero sestro s prošnjo, da mi pridete delati druščino.« »Bo prisotna tudi sestra Terezija?« sem vprašala. »Ne«, se je glasil njen odgovor. »Tako mi je ljubše.« »Zakaj?« »Bilo bi mi nerodno sestati se ž njo.« »Ne brigajte se za to, otrok moj, ona se vas boji bolj kakor vi nje.« Zapustila sem jo in odšla v svojo celico, da ležem k počitku. Popoldne je bila pri predstojnici vesela družba, ki so jo tvorile najlepše redovnice, dočim so bile starejše po kratkem obisku odslovljene. Bilo je lepo videti, kako so se mlada dekleta od osemnajstih do dvaintridesetih let zbrala okoli postelje še mlade predstojnice. Sveža in rdeča je napol sedela v postelji in njene bele polne roke, na katerih so se videle vdolbine, so počivale na odeji, njene temne žive oči so bile, kakor vedno, samo napol odprte, kakor da bi jo utrudilo, če bi jih popolnoma odprla, dočim so njeni beli blesteči zobje prijazno gledali izza polnih ustnic. Jaz sem prisiljeno sedela na postelji, neka druga sestra, ki se je zabavala z ročnim delom, je sedela v naslanjaču, malo dalje je sedela druga pri kvačkanju, dočim so druge posedle večinoma po mehkih blazinah, ki so jih bile razpostavile po tleh. Naj so bile plavolaske ali črnke, resne ali vedre, žalostne ali vesele, kakršnega so pač bile značaja, vendar so bile vse lepe. Posamezne prijateljice so se zbrale v skupine, si pomagale pri delu, se pogovarjale ali pa zmedene stiskale roke. Predstojnica jih je vse opazovala, tej je rekla, da je lena, drugi da preveč dela, tretji, da je preveč žalostna, četrti, da je preveč ravnodušna, nato si je pa dala pokazati dela ter jih hvalila ali pa kritizirala, opazovala redovnice in go- vorila o njihovi obleki. Med tem, ko smo tako sedele, je nekdo tiho potrkal na vrata. Vstala sem. da jih odprem in predstojnica mi je rekla: »Vrnite se takoj, sestra Suzana, ke vam moram nekaj važnega povedati!« Obljubila sem ji ter odšla pred vrata, kjer me je čakala sestra Terezija. Nekaj časa sve nemo stali druga pred drugo, potem sem pa rekla: »Draga sestra, želite govoriti z menoj?« Ker je pritrdila, sem nadaljevala: »S čem vam morem koristiti?« »Dobro veste, da sem izgubila pred-stojničino naklonjenost, vendar verujem, saj imam za to razloge, da mi je odpustila, toda vendar vidim, da ste vse zbrane pri njej, jaz pa hiti sn- ma v svoji celici.« »Bi hoteli k njej?« »Da.« »Ali naj jo prosim za dovoljenje? Počakajte malo tu, bom poizkusila.« »Boste res tako dobri in zame go- vorili?« »Gotovo, obljubljam , vam, in to ve- ste, da obljube tudi izpolnim.« »O!« je dejala in me nežno pogledala, »jaz vam vse odpuščam, samo ne one ljubezni, ki vam jo predstojnica izkazuje, ker imate vse prednosti, najlepše telo in plemenito dušo.« (Dalje prihodnjič.) Ruše Občni zbor sadjarske in vrtnarske po« družnice. Ruški sadjarji so se zbrali v nedeljo v gostilni g. Črnka, da pregledajo delovanje svoje podružnice. Ob lepem o-biskui je otvoril občni zbor predsednik g. Alojz Glaser ml. ter dal besedo predavatelju iz Maribora g. F. Aplemcu, Kot priznan strokovnjak je g. Aplemc predaval o (gnojenju, škropljenju, shrambi, sušenju in prodaji sadja. Za res lepo predavanje je žel zaslužen aplavz. Iz poročil posameznih funkcionarjev je razvidno, da skuša podružnica vkljub krizi pomagati svojim članom. Na predlog g. inž. Teržana ie odbor odločil, da si ustanovi svojo zadružno klet ter uvede za ruško sadje enotne vzorce in enotno reklamo. Ta ideja naj se oživotvori že tekom letošnjega leta. Pri volit vi je bil izvoljen v celoti stari odbor z g. Alojzijem Glaser-iem na čelu. Zenska podružnica CMD v Rušah bo priredila v soboto 27. jan. kostumiran plesni venček, katerega čisti dohodek gre v dobrodelne namene. Kdor ne dobi vabila, ga lahko dvigne pri predsednici g, Olgi Skazejevi. Poljčane V znamenju prireditev. Za februar so napovedane za enkrat kar tri prireditve, kar je za nas, odnosno za naše žepe dovolj. Kot prvo naj omenimo gledališko prireditev Š>K Boča, ki bo gostoval na sokolskem odru z veseloigro »Charleje-va tetka«. Dne 4, februarja priredi tukajšnja planinska podružnica pri Mahoriču svoje običajno planinsko rajanje. Ker še precej dolguje za svoj razigledni stolp na Boču, bo treba prireditev vsekakor podpreti. Tu končno priredi Se strelska družina svoj driržabtrl večer In to prav na pustni torek. Soort Razpis Mladinske tekme v Ptuju pod vodstvom SK Ptuja 2. februarja 1934 ob mi. uri. Start in cilj pri gostilni »Novi svet« v Ptuju. Proga vodi čez Panoramski hrib, dolžina 2 km, 3 km, 5 km. Kategorije tekmovalcev: od 9 do 11 let, proga 2 km, od 12 do 13 let, proga 3 km, od 14 do 15 let, proga 5 km. Prijave do 31. januarja na: SK Ptuj, v roke dr. Schne-ditza, odvetnika v Ptuju. Žrebanje 1. februarja 1934 ob 20. uri v Društvenem domu. Darila: I. kategorija: blago za smučarsko obleko, diploma, II. kategorija: l par smuči, diplome, III. kategorija: 1 par smuči, diplome. Tekmovanje ca državno prvenstvo v sabljanju bo letos meseca julija v Velikem Bečkereku. Smučarske tekme za državno prvenstvo bodo v dneh 3. in 4. februarja v Kranjski gori in Planici. SK Železničar, kolesarska sekcija. V petek 26. t. m. ob 19. sestanek v restavraciji Vollgruber. Vsi železničarji, ki se zanimajo za kolesarski šport, naj se sestanka udeleže. SK Železničar, šahovska sekcija. V petek 26. t. m. ob 20, uri bo v restavraciji Vollgruber važen sestanek. Radi turnirja za klubsko prvenstvo so vsi člani vabljeni. Tajnik. Sokolstvo Sokol matica ima uradne ure vsako sredo od 18, do 19. v društveni pisarni v Narodnem domu. Med tem časom bosta poslovala tajnik in blagajnik, ki poziva članstvo, naj bi v tem času poravnalo letno članarino. V četrtek 25. t m. pa bo imela celotna uprava s prednja-škim zborom sVojo prvo sejo ob 20. v društveni pisarni. Mali oglasi Mino APNO ZA GNOJENJE. Kmetijska družba, skladlSče v Mariboru, zbira prilave za skupno naročitev, da se tako poceni nabavna cena in prevoz. 263 IN VI SE NE VESTE, ko vendar skoraj celo mesto jjovori, da se le v pekarni Čebokli na Glavnem trgu dobi prave domače tržafk« krofe. Prepričajte se tudi Vi, da kljub nalboljii kvaliteti, stane komad samo 1 Din. 85 ZIMA JE TU in vaSlh koles ne boste več rabili, se vam nudi prilika, da lih pustite temeljito osnafitl. emajlirati, ponlklati. vse krog ijične ležaje zbrusiti, tako, da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles In motorjev Cez zimo. Hitra postrežba Zajamčeno in solidno delo. Brezkonkurenčne cene. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič. Maribor Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridem na dom do kolo. ____________4736 DRSALKE BRUSI dobro !n poceni Justin Gustinčič. meh. delavnica. Tatten-bachov« ulica 14 4838 SPALNE in jedilne sobe. šperane. >z kavkalkega orehovega lesa. politlrane ter knhlnle ln spalnice Iz mehkega lesa. prepleskane. po ugodni ceni prodam. Mizarstvo, Aleksandrova cesta 48 >460 Prodam DVA ORALA TRAVNIKA ob mestni meii ugodno na pro daj tudi proti hranilnim knjigam. Vprašati Studenci, Ale. ksandrova c. 5. 271 Usodna zamenjava v kaznilnici V sloviti ameriški kaznilnici Sing-Sing je bila nedavno v zadnjem trenutku preprečena strašna nesreča. Neki Fred Bowler bi bil moral biti usmrčen na električnem stolu. Na dan usmrtitve so odšli štirje pazniki po zločinca v njegovo celico. Ta pa se je pričel obupno braniti in otepati okrog sebe z rokami in nogami. V trenutku, ko so ga končno vendarle posadili na električni stol, je neki paznik zaklical: »Saj to vendar ni Bowler!« Šele tedaj se je ugotovilo, da se je pravemu Bo\vlerjti posrečilo prejšnjo noč pobegniti iz ječe in stlačiti v svojo celico nekega drugega kaznjenca, ki naj bi bil namesto njega usmrčen. Kako se je to Bowlerju posrečilo, zaenkrat še ni pojasnjeno. Še večja uganka pa je, kako je prišel drugi, kaznjenec v Bow-lerjevo celico. Drugi kaznjenec o vsem trdovratno molči in zatrjuje, da o vsem prav ničesar ne ve. Ni izključeno, da so v to afero zapleteni tudi nekateri jetni-ški pazniki. Čudna oporoba grbavca V New Yorku je bil 251etni bančni u>* radnik Henry Macdonald že dve leti zaročen z neko lepo, mlado, zelo revno deklico, s katero bi se bil že davno rad poročil, pa je imel tako majhno plačo, da je komaj za silo izhajal sam. Zato je razumljivo, da se je mladenič silno razveselil, ko je prejel nedavno obvestilo, da je v Clevelandu umrl njegov bogati ujec James 0’Reil in se pred svojo smrtjo spomnil v oporoki tudi svojega nečaka. Prav nič manjše, temveč katastrofalno pa je bilo razočaranje mladega zaročenca, ko je pri notarju izvedel, da mu je stric zapustil vsoto 12.000 dolarjev pod čudnim pogojem, da se mora poročiti z grbastim dekletom. To je mladeniča ta- ko razjezilo, da je v jezi izjavil, da se rajše odreče dedščini, kakor pa svoji izvoljenki. K sreči notar te njegove izjave ni protokoliral, temveč je mladeniča opozoril, naj si ohladi vročo glavo in nekaj dni razmišlja o oporoki. Nesrečni ženin si je res premislil m bo vložil tožbo za razveljavljenje zadevnega določila v o-poroki. Kako se tihotapi platina? Marseille, shajališče mednarodne publike, je bilo, kakor se zdi, že od vekomaj tudi središče tihotapstva. Pred kratkim je bilo tamkaj razkrito tihotapstvo z dragimi kovinami, ki je pokazalo obenem syetu, kakšnih rafiniranih trikov se poslužujejo moderni tihotapci.'Carinski u-radniki so zaplenili zaboj cigaret, ki so bile last nekega Levantinca. Te cigarete so obrnile nase pozornost carinikov zaradi svoje izredne teže. Ko so cariniki cigarete raztrgali, so našli v njih platino. Pri zaslišanju je Levantinec izdal več svojih rojakov, ki so bili v posesti enakih »platinovih« cigaret. Cariniki so ob tej priliki zaplenili skupno 400 gramov platine, upajo pa najti še nadaljnje zaloge te in drugih dragih kovin. Kakšno je glasbeno občinstvo? Slavni violinist Jaques Gordon je objavil nedavno v nekem chicaškem listu članek, v katerem trdi, da občinstvo prav ne more razlikovati dobre glasbe od slabe. Seveda je nastal nato v dnevnem časopisju vihar ogorčenja in napadov proti umetniku, ki je odgovoril nanje s tem, da se je postavil, preoblečen v berača, s svojimi Stradivarljeviml gos- li na vogal ene najprometnejših ulic Chicaga. Rezultat njegovega igranja je bil ta, da se je zbralo okrog niega 120 oseb, med katerimi je darovala komaj polovica kak skromen cent... Soomnltese CMD Kupim STARO OPEKO, okna, steklene stene, barako kupi Novak, Koroška c, 8. 275 Stanovanle DVOSOBNO STANOVANJE z vsemi prttikllnaml tako! oddam mirni stalni stranki. — VpraSati Koroška c. 102 Si-košek. 732 KRASNO STANOVANJE, dve sobi, predsoba, soba za služkinjo, kuhinja in pritikline, oddam za Din 500.-*-. — Vprašati »Kovina«, Tezno-272 Sobo odda VELIKA SALONSKO OPREM LJENA SOB 4, sredi mesta ob Olavnem trgu, na ulico, s posebnim vhodom In uporabo kopalnice se odda e zajuterkom vred solidnemu gospodu. Informacije v upravi »Večernika