INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE letnik XVII. št. 11 ur november 2011 ■-■ ^ ^ * ■ / -■ "I - -- "V - ■ fi -m foto: Tamino Petelinšek Slika zgoraj: Gasilci so uspešno izvedli veliko zvezno vajo Kompolje 2011, s katero so preverili usposobljenost gasilcev. V obsežni vaji je sodelovalo kar 148 gasilcev, pripadnikov policije in civilne zaščite ter markantov. Slika levo: Pobratenje občin Kostanjevica na Krki in Dobrepolje. Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 12. 2011 JEKLENA EKO STRESNA KRITINA Z NARAVNIM POSIPOM £ Strešne kritine EVERTILE poleg izredne lahkosti, pestre palete barvnih odtenkov, bogate dodatne opreme in vrhunske izdelave, odlikuje skoraj nadnaravna vzdržljivost. Toča, viharni vetrovi, obilne padavine in sneg ostanejo brez moči. Kritina Evertile je trdna, kot vaš občutek, da strehe ne prekrivate zaman, standardna 50 letna garanta dja pa je porok za trdnost naložbe v miren spanec. STREdNA KRITINA ZA PRIHODNJE RODOVE tmamo vse. I Ml^' ¥rww.mix.si i I Zastopa in prodaja MIXd.o.o. Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90] Flohajzn, vaservaga, colarca, cegu, plajba, dahpapa, fleksarca... november 2011 Zupanova stran 3 O Piše: župan Janez Pavlin Spoštovane občanke, cenjeni občani Pred nami je veseli december, a za našo občino še toliko pomembnejši mesec, saj v tem mesecu praznujemo občinski praznik, ko se spominjamo rojstva našega velikega rojaka Frana Jakliča - Podgori-čana, za Slovenijo pa tudi pomemben čas, ko bodo izvedene predčasne volitve poslank in poslancev v državni zbor Republike Slovenije. Občina smo ljudje. Občina je kot družina. Čeprav je številčnejša, bolj raznolika, a smo nenazadnje del nje. Praznovanje občinskega praznika je praznik vseh občanov. Zato je prav, da imamo čut za praznovanje, čut za skupno, da se srečamo in izmenjamo mnenja, pozitivna in negativna. Kajti konstruktiven dialog obrodi bogate sadove. Ne smemo si zatiskati oči, ne smemo samo gledati, kaj se dogaja, postanimo tudi aktivni pri snovanju načrtov, programov in drugih zadev, ki vplivajo na življenje v naši lepi občini Dobrepolje. Zato Vas, drage občanke, spoštovani občani, vse povabim na osrednjo proslavo ob občinskem prazniku, da skupaj praznujemo. Posebej vabljeni člani občinskega sveta, člani nadzornega odbora, učitelji, vzgojiteljice, predstavniki raznih društev (gasilci, kulturniki, športniki, čebelarji, upokojenci ...). Vabljeni ne samo na osrednjo slovesnost, ampak tudi na ostale prireditve, ki so v naši občini zelo bogate po vsebini in predstavljene na visokem nivoju. Vsak si bo našel kaj zase. Program prireditev je objavljen v tej številki našega glasila. Vemo, da je v Sloveniji in v celotni evropski skupnosti gospodarska kriza, zato bo letošnje praznovanje bolj racionalno, organizirali bomo manj prireditev. Kot Vam je znano, bodo 4. decembra državnozborske volitve. Drage občanke in občani, vabim vas, da se udeležite letošnjih predčasnih volitev, kajti to je vaša državljanska pravica. Želim si, da bi bili izvoljeni tisti poslanci in poslanke, ki bodo storili vse za dobrobit slovenskega naroda, ki je v nezavidljivem položaju in času. Slovenija potrebuje marsikaj novega, bolj demokratičnega. Potrebuje pravno državo, potrebuje vrednote, ki jih je čisto izgubila. Potrebuje modrost, razumnost, preudarnost. Politika je samo orodje za doseganje ciljev. Torej, politika mora sloneti na strokovnih podlagah in argumentih, prevladati mora dialog in konsenz. Dovolj je bilo otroške igrice »Med dvema ognjema«. Upam in želim si, da po teh volitvah zaveje nov, sveži veter, ki bo povezoval, ki bo Slovenijo napravil močno in enotno, ter vrnil upanje na lepšo in boljšo prihodnost, tisto prihodnost, ki smo jo imeli v mislih in srcih daljnega leta 1990, ko smo na plebiscitu izrazili močno voljo po svoji lastni, močni, lepi, suvereni državi Sloveniji. V naši občini smo končali s sanacijami infrastrukture po poplavah in vse zahtevke poslali na Ministrstvo za okolje in prostor. Končana so dela pri čiščenju suhe struge Rašica, čiščenje požiralnikov ter dokončanje nasipa v Ponikvah, ki jih je izvajal Hidrotehnik. Za naslednje leto si moramo prizadevati in vztrajati, da delo nadaljujejo in opravijo od Vidma do Strug. Ministrstvu za okolje in prostor se zahvaljujem za letošnje opravljeno delo in upam, da bodo z deli nadaljevali takoj spomladi. Zaključili smo z obnovo mrliške vežice v Strugah, rekonstrukcijo sanitarij v Jakli- čevem domu, asfaltiranju ceste v Hočev-ju. Dela se izvajalo še v zazidalnem načrtu v Predstrugah (izgradnja TK kanalizacije z vsemi jaški za elektro-inštalacijo ter ureditev cestišča). Asfaltiranje bo izvedeno spomladi. Na Videmskem hribu poteka izgradnja TK kanalizacije, odvodnjavanje ter priprava cestišča za asfaltiranje v skupni dolžini 780 m. Dela potekajo po planu. V prejšnji številki Našega kraja sem omenil nujno sanacijo strehe na zdravstvenem domu v Strugah. Zaradi tega smo se odločili, da celotno streho prekrijemo z novo kritino, z vsemi obrobami in žlebovi. Dela so se že pričela. Osnutek proračuna za leto 2012 je pripravljen in bo v tem tednu (do 3. 12. 2011) predstavljen predsednikom vaških odborov in članom občinskega sveta. Pripombe na osnutek boste lahko občani podali v pisni ali ustni obliki po seji občinskega sveta, ki je planirana 13. decembra, saj mora biti proračun v javni obravnavi. Več o tem si boste lahko prebrali na naši spletni strani www.dobrepo-lje.si. Naj vam sporočim, da je imel tajnik občine Zvone Gosar prometno nesrečo in bo kar nekaj časa odsoten. Želim mu čim prejšnje okrevanje. V prihajajočih dnevih, v začetku decembra, pride na obisk prvi decembrski dobrotnik (sv. Miklavž), ki z darili razveseljuje predvsem najmlajše. Bodimo odprti ne samo za najmlajše, imejmo čut za sočloveka ter z majhno pozornostjo osrečimo ljudi, ki so v stiski. Tudi če nismo finančni bogataši ali tajkuni, bodimo bogati z razumevanjem, dobroto, medsebojnim spoštovanjem ^ lahko samo s prijaznim nasmehom. Želim Vam lepo praznovanje občinskega praznika, ter izkoristite adventni čas tudi zase, vzemite si dragoceni čas tudi za najbližje in se v miru brez hitenja pripravimo za praznovanje božičnih praznikov. ♦ KAZALO Iščemo najstarejšo knjigo v Dobrepolju.................................................... 11 Pobratenje občin Kostanjevica na Krki in Dobrepolje................................ 14 Pogovor s poveljnikom GZ Dobrepolje Urošem Gačnikom...........................18 Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu......................................................... 22 Pisma bralcev..........................................................................................26 Ob praznovanju občinskega praznika 6. decembra Vam iskreno čestitamo, ter želimo tudi veliko prijetnih trenutkov ob spremljajočih prireditvah. Župan, občinska uprava in Občinski svet Občine Dobrepolje. 4 Iz občine november 2011 Občinski praznik in spremljajoče prireditve Letošnja osrednja slovesnost ob občinskem prazniku bo v soboto, 10. 12. 2011, ob 19. uri v Jakličevem domu na Vidmu. Pred osrednjo slovesnostjo (18. 45) bo nastop Godbe Dobrepolje in prižig božično-novoletne razsvetljave na Vidmu in v Strugah, ki ga je izvedlo podjetje Javna razsvetljava Ljubljana. V okviru praznovanja bo izveden raznovrsten program, ki bo popestril vzdušje veselega decembra. Naj naštejem nekatere prireditve, ki se bodo zvrstile od 3. 12. do 17. 12. 2011: • Koncert vokalne skupine Sekstet Komplet - 3. 12. 2011 ob 19. uri • Turnir v namiznem tenisu (osnovnošolci, srednješolci, člani, članice) posamezno in ekipno v OŠ Dobrepolje na Vidmu - 2. in 3. 12. 2011 • Strelsko tekmovanje z zračno puško Zveze paraplegikov Slovenije na Vidmu - 3. 12. 2011 ob 9. uri • Glasbeni večer: Stiški kvartet, Mavrica in Rok Ferengja • Odprto šahovsko tekmovanje Zveze paraplegikov Slovenije v Ponikvah - 9. 12. 2011 ob 9. uri • Ocenjevanje in razstava poprtnikov - 9. 12. 2011 ob 19. uri • Odprtje stalne zbirke našega rojaka Rafaela Samca v Jakličevem domu na Vidmu- 15. 12. 2011 ob 19. uri Ob prazniku Občine Dobrepolje izrekam iskrene čestitke, vsem občankam in občanom. Potrudimo se in se udeležimo prireditev, ki so namenjene vsem občanom. Izjava za javnost Skupščine JKP Grosuplje Skupščina JKP Grosuplje Skupščina Javnega komunalnega podjetja Grosuplje je na seji 18.11.2011 sprejela sklep, da uprava JKP Grosuplje takoj prične aktivnosti za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za II, III in IV fazo odlagališča v Centru za ravnanje z odpadki v Špaji dolini. Sprejela je dokument o stroških obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov in tudi vrednost potrebnih investicij, ki predstavljajo pogoj za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. Med načrtovane investicije sodijo: • takojšnja izgradnja naprave za obdelavo izcednih vod, • takojšnji nakup naprav za izločanje plastike in kovin iz mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem, • izgradnja II. faze odlagališčnega polja, po letu 2015 pa tudi izgradnja III. in IV. faze odlagališčnega polja, • pokritje kompostarne in tehtalnega prostora na sprejemnici, ter pridobitev vse potrebne investicijske in projektne dokumentacije za II, III in IV fazo odlagališča v CERO Špa-ja dolina ter ostale potrebne objekte in naprave. Potrebna finančna sredstva bodo Občine lastnice CERA Špaja dolina, Občina Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobre- polje zagotovile po lastniških deležih iz proračunskih sredstev in okoljskih dajatev. Prednostno je potrebno izvesti investicije, ki predstavljajo pogoj za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, med katere zagotovo sodita naprava za obdelavo izcednih vod in naprave za izločanje plastike in kovin. Za izvedbo investicij bodo občine lastnice CERA Špaja dolina zagotovile 1.600.000,00 EUR, aktivnosti bodo potekale sočasno z upravnimi postopki, zaključene pa bodo do konca leta 2013, ko bo z odpadki dejansko zapolnjena I. faza odlagališča v Špaji dolini. Za zagotovitev smotrnosti in finančne učinkovitosti investicij je Skupščina JKP Grosuplje imenovala Projektni svet za CERO Špaja dolina, ki ga sestavljajo trije člani občin ustanoviteljic JKP Grosuplje. Projektni svet je posvetovalno in operativno telo Skupščine JKP Grosuplje. Osnovni cilji investicijskih vlaganj se kažejo v zagotovitvi zakonsko predpisanih ravnanj s komunalnimi odpadki, med katere sodijo: • obdelava komunalnih odpadkov pred odlaganjem, z izločanjem najmanj 20% plastike in 40 % kovin ter oddaja odbranih surovin v vnovično uporabo, • odlaganje ostankov po obdelavi odpadkov na urejeno odlagališče, v količini, ki ne preseže 222 kg komunalnih odpadkov na prebivalca na leto, • čiščenje izcedne vode iz odlagališča na predpisan način, • zmanjšanje emisij iz območja kompostarne. Do izgradnje RCERO Ljubljana, kjer bo po podpisanem sporazumu omogočena predpisana mehanska in biološka obdelava mešanih komunalnih odpadkov pred dokončno odstranitvijo iz območja občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, je potrebno z ločenim zbiranjem uporabnih frakcij po sistemu od vrat do vrat in izločanjem plastike in kovin zmanjšati količino odloženih mešanih komunalnih odpadkov na najmanj 222 kg na prebivalca na letni ravni. Obravnavana investicijska vlaganja bodo takšna ravnanja omogočala z najvišjo možno stopnjo stroškovne učinkovitosti. Zaradi visokih investicijskih in obratovalnih stroškov se bo finančna vzdržnost dejavnosti do uporabnikov storitev po investicijskih vlaganjih zagotavljala tudi s trženjem odlagališčnega prostora na način in v predpisanih količinah iz sprejetih sklepov Občinskih svetov Občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepo-lje. ♦ Obvestila Podjetniške in druge informacije Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o.. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe -povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov: info@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. 1. Javni razpis št. 1 / 2012 za podelitev znakov kakovosti v graditeljstvu 2012. Razpisnik: Gradbeni inštitut ZRMK. Predmet razpisa: Ocenjevanje izdelkov in storitev s področja gra-diteljstva. Dobitniki ZKG bodo imeli priložnost promovirati pridobljeno priznanje v okviru sejmov ali drugih javnih in strokovnih prireditvah. Rok: do 2. novembra 2012. Več: http://www. gi-zrmk.si/GC/DejavnostZKG.aspx 2. Javni razpis za ukrep Finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo v letu 2011. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je finančna pomoč za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev, ki je posledica smrti oziroma I., II. ali III. kategorije invalidnosti, kot jih določa zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali več kakor šestmesečne osemurne nesposobnosti za delo ali primerljive vsote ur za najmanj štiriurno nesposobnost za delo v desetmesečnem neprekinjenem obdobju. Rok: do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani ministrstva. Več: http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/ javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_ single%5D=1004 3. Javni razpis za ukrep Finančna pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu v letu 2011. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je finančna pomoč za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev, zaradi nepredvidljivega škodnega dogodka na kmetijskem gospodarstvu, ko gre za škodo na kmetijskih objektih, nastalo zaradi požara ali strele. Rok: do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani ministrstva. Več: http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/ javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_ single%5D=1005. 4. 2. javni razpis za ukrep 121-Posodablja-nje kmetijskih gospodarstev za leto 2011, za naložbe na področju sadjarstva in vinograd- ništva. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe v nakup in postavitev mrež proti toč ter za naložbe v prvo postavitev oziroma prestrukturiranje intenzivnih sadovnjakov in oljčnikov. Glede na obseg naložb se podpora dodeli enostavnim in zahtevnim naložbam (enostavne naložbe so naložbe, katerih skupna vrednost načrtovanih naložb ne presega 50.000 eurov brez DDV, zahtevne naložbe pa so naložbe, katerih skupna vrednost presega 50.000 eurov brez DDV). Rok: do 30. 11. 2011, do 24. ure. Več: www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/jav-ni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=1002 5. 3. javni razpis za ukrep 121-Posodablja-nje kmetijskih gospodarstev za leto 2011, za naložbe na področju živinoreje. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe v hleve in pripadajočo opremo (oprema za proizvodnjo, krmljenje, molžo in izločke) za prirejo mleka, mesa in jajc ter rejo živali. Glede na obseg naložb se podpora dodeli enostavnim in zahtevnim naložbam (enostavne naložbe so naložbe, katerih skupna vrednost načrtovanih naložb ne presega 50.000 eurov brez DDV, zahtevne naložbe pa so naložbe, katerih skupna vrednost presega 50.000 eurov brez DDV). Rok: do 30. 11. 2011, do 24. ure. Več: www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/jav-ni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=1001 6. Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (P1B 2011). Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa: so Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere v sodelovanju z bankami. Ugodnost kredita je izražena v nižji obrestni meri, ročnosti kredita in možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kreditov. Garancija Sklada predstavlja povečano možnost pridobitve kredita za tista podjetja, ki nimajo zadostnih jamstev za zavarovanje bančnega kredita ali za podjetja, ki želijo del svojih jamstev sprostiti za nov investicijski ciklus. Rok: 21. 11. 2011 oziroma do porabe sredstev. Več: http://www.podjetniskisklad.si/index. php?option = com_content&view = artic-le&id=176&Itemid=152 7. Javno povabilo delodajalcem za izvedbo projekta v okviru programa »Zaposli.me / Spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb«. Razpisnik: Zavod Republi- ke Slovenije za zaposlovanje. Namen povabila: je spodbujanje zaposlovanja in pomoč pri ohranjanju zaposlitev težje zaposljivih brezposelnih oseb na način, ki bo brezposelnim osebam iz ciljne skupine omogočil ponovno integracijo v delovno okolje, zmanjševal njihovo socialno izključenost in revščino ter izboljševal njihove zaposlitvene možnosti. Pogoji za sodelovanje: Ponudbo za izvedbo projekta v okviru programa »Zaposli.me« lahko odda delodajalec, registriran kot samostojni poslovni subjekt s svojo matično številko, ki je tržni delodajalec in bo s pomočjo subvencije zaposlil težje zaposljivo(e) brezposelno(e) osebo(e), za določen čas najmanj dvanajst (12) mesecev za polni delovni čas 40 ur tedensko oz. za krajši delovni čas (za zaposlitev invalida) v skladu z odločbo o invalidnosti. Rok: do porabe razpoložljivih sredstev, vendar najdlje do 29. 2. 2012. Več: www.ess.gov.si/delodajalci/financne_ spodbude/razpisi/razpisi?aid=340 8. Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2011/2012. Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Predmet razpisa: je neposredno sofinanciranje ka-drovskih štipendij, ki jih bodo delodajalci izplačeva-li od vključno šolskega/študijskega leta 2011/2012 do zaključka izobraževanja po javno veljavnih izobraževalnih programih poklicnega in srednješolskega izobraževa-nja, študijskih programih višjega izobraže-vanja, dodiplomskih in podiplomskih magi-strskih ali doktorskih študijskih programih. Rok: do vključno 30.3.2012 oz. do porabe sredstev. Več: http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-ob-jave/naslovnica/razpis/n/neposredno-sofi-nanciranje-kadrovskih-stipendij-delodajalcem-114-jr/ Konjeniška sekcija TD Podgora organizira BLAGOSLOV KONJ na Vidmu, 26. decembra 2011 po 10 maši. Verjamemo, da bo blagoslov pripomogel k zdravju, rodnosti in blgostanju naših konj. Vsi rejci teh plemenitih živali lepo vabljeni. JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta 2. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica T: 01 786 90 70 F: 01 786 90 75 e-pošta: oi.ivancna.gorica@jskd.si www.jskd.si,www.kultura-ustvarjanje.si NAPOVED SKLADOVIH DECEMBER 2011 OTVORITEV RAZSTAVE ILUSTRACIJ POLJSKEGA PREVODA KOZLOVSKE SODBE V VIŠNJI GORI petek, 2. 12. 2011, 17.00, Ivančna Gorica, knjižnica Likovna dela, ki so nastala za poljski prevod Kozlovske sodbe v Višnji Gori, so bila že na ogled na dveh razstavah, in sicer na Vrhniki in v Višnji Gori. Na tretji predstavitvi ilustracij, ki bo potekala v knjižničnih prostorih v Ivanč-ni Gorici, bodo na ogled prav vsi kolaži, ki so objavljeni v poljskem prevodu Kozlovske sodbe v Višnji Gori. Ilustracije je naredila akademska slikarka Joanna Zajac Slapničar, ki je Jurčičevo humoresko v knjižni poljski izdaji, tudi oblikovala. Dogodek bo potekal ob Ta veselem dnevu kulture 2011. Razstava pa bo na ogled do 30. decembra 2011. OBMOČNO SREČANJE MLADIH NOVINARJEV IN LITERATOV OBČINE DOBREPOLJE torek, 6. 12. 2011, 9.00, Videm-Dobrepolje, Jakličev dom Srečanja se bo udeležilo 18 učencev JVIZ OŠ Dobrepolje. Srečanje bo ponovno vodila uveljavljena novinarka Manica Janežič Ambrožič. Mladi bodo spoznavali osnove novinarskega pisanja in sporočanja. Spopadli se bodo z različnimi tematikami, od mednarodnega leta gozdov do trenutnih aktualnih družbeno-poli-tičnih problemov doma in po svetu. Ob zaključku bodo ponovno napisali članke, ki bodo objavljeni kot priloga Vrtiljak mladih v občinskem glasilu Naš kraj. PROF. SFRČKLJANA, DRUGA PREDSTAVA OTROŠKEGA ABONMAJA DOBREPOLJE 2011/2012 četrtek, 8. 12. 2011, 9.00, Videm-Dobrepolje, Jakličev dom Predstava Sfrčkljane v izvedbi Eve Škofič Maurer je sestavljena iz točk, katerih osnova so cirkuško in klovnsko znanje izvajalke. Aktivno vključevanje gledalcev naredi izvedbo prisrčno in živo. Otroški abonma Dobrepo-lje poteka v soorganizaciji z JVIZ OŠ Dobrepolje in Občino Dobrepolje. Predstava je zaključena. MAVRIČNA KULTURA ZA...VSE.................................................................................... MLADI LITERATI PONOVNO ZDRUŽENI V OKVIRU SREČANJA BLIŽINA MISLI V sredini oktobra je v ivanški knjižnici potekalo drugo srečanje mladih literatov iz dobrepoljske in ivanške občine. Na srečanju z naslovom Bližina misli, ki sta ga organizirala Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica in Mestna knjižnica Grosuplje Enota Ivančna Gorica, je nastopilo šest mladih avtorjev. Štiri literati prihajajo iz osnovne in srednje šole v Stični, dve ustvarjalni, že malo bolj uveljavljeni, posameznici pa iz Dobrepolja. Uvodoma sta vse sodelujoče prijazno nagovorili vodja ivanške knjižnice, Ksenija Medved, in direktorica Mestne knjižnice Grosuplje, Roža Kek. Mladi pesniki so nato interpretirali priredbe slovenskih pesmi (Prešeren, Gregorčič), avtor- sko poezijo na tematiko gozda, predvsem pa nas je presenetilo literarno ustvarjanje mladega Aljaža Levstka iz Ivančne Gorice, ki se z literaturo spoprijema na zelo zrel, izkustven in odgovoren način. Vsa dela je strokovno prebrala in pokomentirala mag. Ana Porenta, ki je vsakemu posamezniku svetovala predloge izboljšanja pisanja, vsem skupaj pa položila na srce, da je dober pisatelj najprej dober bralec. Le z branjem slovenske in tuje literature pisci pridobivajo bogat besedni zaklad in s tem tudi širino svojega ustvarjanja. Posvarila jih je pred uporabo stereotipnih besed in besednih zvez ter jim zaupala, da se je podobno kot oni sama na pot ustvarjanja podala v mladosti z napotki »učitelja« Lojzeta Kovačiča. Za vsako umetniško delo je potreben določen čas in vztrajnost pri delu, da prvi literarni poskusi postanejo prava kvalitetna literatura. Želja je, da bi se na tretjem območnem srečanju drugo leto, predstavilo še več mladih iz treh občin, ki bi pogumno stopili na pot literature. USPEŠNA IZVEDBA REGIJSKEGA SREČANJA PEVCEV IN GODCEV Tretjo nedeljo v oktobru je na gradu Bogenš-perk potekalo regijsko srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Osrednje Slovenije. Našo izpostavo so zastopale kar tri uspešne skupine, ki vrsto let gojijo ljudsko petje. Iz Grosuplja sta se srečanja udeležili skupina Zarja in Mlada zarja, obe KD France Prešeren Račna, pod vodstvom Jožice Poder-žaj ter Olge Gruden in Sabine Benedik. Poleg njiju se je predstavila tudi družina Erčulj pod vodstvom mlade Ane Erčulj iz Dobrepolja, ki je skupaj z mladimi pevci iz Račne izbrana za državno srečanje pevcev in godcev, ki bo potekalo 19. novembra v Šentjerneju. Čestitamo vsem! ŠTIRI LIKOVNICE IZ IVANŠKE IZPOSTAVE SE PREDSTAVLJAJO NA VRHNIKI V Cankarjevem domu na Vrhniki je bila v začetku novembra odprta regijska razstava z naslovom Tekst v podobi. Črka, beseda, tekst kot element likovnega izraza. Razstavljenih je petdeset slik 45 likovnih ustvarjalcev Osrednje Slovenije, ki jih je na šestih območnih razstavah izbral akademski slikar Todorče Atanasov. Odprtja razstave s prijetnim glasbenim nastopom, ki sta ga izvedla Jure Tori na harmoniki in Ewald Oberleitner iz Gradca na kontrabasu, sta se udeležili tudi dve naši likovnici, Zora Trilar iz Grosuplja in Judita Raj-nar iz Ivančne Gorice. Poleg njunih slik razstavljata svoja dela tudi Renata Bedene in Meta Mehle iz ivanške izpostave. Razstavo, ki bo odprta do 4. decembra, si bo ogledal državni strokovni spremljevalec, Janez Zalaz-nik. Izbrana dela iz cele Slovenije bodo predstavljena na državni razstavi oktobra 2012 v Slovenj Gradcu v okviru Evropske prestolnice kulture. OTROŠKI GLEDALIŠKI REŽISERJI NA DELAVNICI Seminar je bil namenjen spoznavanju sistemskega pristopa k otroški gledališki produkciji. Vodil ga je Klemen Markovčič, gledališki in radijski režiser, ki je predstavil tematiko režiserjem otroških gledaliških skupin. Seminarja so se udeležile tri režiserke otroških gledaliških skupin, ki delujejo na področju ivanške izpostave. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA CIRILA VELKOVRHA V IVANČNI GORICI V začetku novembra je bila v Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici odprta fotografska razstava z naslovom Samo en cvet, iz pesmi Karla Destovnika Kajuha. Razstava je plod sodelovanja ivanške izpostave in Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Fotografije in avtorja razstave, Cirila Velkovrha iz Ljubljane, je predstavil ravnatelj Milan Jevnikar. O slovenskem planinskem cvetju je spregovorila biologinja Jelka Grabljevec, v kulturnem programu pa so nastopili mladi pevci in instrumentalisti, dijaki ivanške srednje šole. Najbolj duhovit pregled svojega dela ter preplet svoje naravoslovne poklicne poti ter ljubezni do gora in cvetja skozi fotografije pa je predstavil avtor sam. Razstava bo na ogled do 11. decembra. DRUGI SEMINAR ZA 43. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV Drugega seminarja za Tabor slovenskih pevskih zborov se je udeležilo 28 zborovodij in korepetitorjev iz vse Slovenije. Seminar je vodil Igor Švara. Simona Zorko JSKD OI Ivančna Gorica Več na: www.kultura-ustvarjanje.si ŽENSKE v izvedbi DRAMSKE SKUPINE SCENA Gotovo vas zanima, kako izgleda, ko se ženske zberejo na kupu^V em, vaša prva asociacija je dež ... Dramska skupina Scena vam bo dokazala, da temu ni vedno tako. Zato vas vabimo v našo družbo v petek, 2.12.2011, ob 19.00 uri v Jakličev dom na Vidmu na 1. ponovitev komedije ŽENSKE. Pridite in preživite z nami večer, poln smeha in komičnih situacij. Karte lahko rezervirate pri Andreji na tel. št. 031 790 155, prodaja bo potekala tudi eno uro pred predstavo. DS Scena (Andreja Novak) DRUŠTVO PODEŽELSKIH ZENA DOBREPOLJE STRUGE v sodelovanju z občino DOBREPOLJE iliš Vas vabi na OTVORITEV IN RAZSTAVO POPRTNIKOV, »Prepletanje preteklosti s sedanjostjo« ki bo dne, 9. decembra 2011, ob 19.00 uri, v Jakličevem domu, v dvorani Društva upokojencev. Sledil bo kratek kulturni program ter podelitev priznanj strokovne komisije. Vabljene vse dobrepoljske in struške gospodinje, da se nam pridružite, ter pokažete svoj izdelek. Poprtnike prinesite na dan razstave med 15.00 in 16.00 uro v Jakličev dom. Vljudno vabljeni! Razpis delavnice Podjetniški pristop v kulturi Organizacija dogodka Delavnica bo potekala:v petek, 13. 1. 2012, od 16.30 do 19.30, in v soboto, 14. 1. 2012, od 9.00 do 13.00 (odmor za kosilo) in od 14.00 do 17.00 v prostorih Kulturnega doma Ivančna Gorica. Dvodnevna delavnica je namenjena vsem, ki organizirajo ali želijo v bodoče organizirati kulturne dogodke, to je: predsednikom in članom kulturnih in turističnih društev, zaposlenim v javnih zavodih, učencem 9. razredov, dijakom in študentom, zaposlenim in upokojenim posameznikom. Spodnja starostna meja udeležencev je 15 let. VSEBINA Delavnica bo potekala v dveh delih: 1. del (13. 1. 2012) bo vseboval nekaj teoretičnih osnov o organizaciji dogodkov, predvsem pa bo usmerjen k obravnavi praktične organizacije prireditve od vsebinske zasnove, izbire izvajalcev, načrtovanja vseh potrebnih aktivnosti s poudarkom na načinih promoviranja - privabljanja obiskovalcev, izdelave terminskega okvira za izvedbo aktivnosti, do vrednotenja stroškov in morebitnega iskanja dodatne finančne pomoči prek donacij in sponzorstev. 2. del (14. 1. 2012) bo praktična izvedba organizacije prireditve na konkretnem primeru. Izdelava plana aktivnosti, terminskega plana in finančne konstrukcije. Priprava izjave za javnost, izdelava promocijskega materiala (letak, oglas), izvedba novinarske konference, druge oblike informiranja oziroma privabljanja obiskovalcev. Pridobivanje dodatnih sredstev. VODENJE Delavnico bo vodila novinarka, podjetnica Ana Vatovec, samozaposlena v Antisa, podjetje za informiranje in oglaševanje, z dolgoletnimi novinarskimi in uredniškimi izkušnjami na radiu in pri ustvarjanju podjetniškega časopisa, pisanju člankov za različne medije, izvajalka marketinških akcij za podjetnike, ustvarjalka oglasnih sporočil, nekaj let predstavnica za stike z javnostmi; v vsem dolgoletnem delovnem obdobju pa tudi organizatorka različnih dogodkov. Kot novinarka in ljubiteljica kulture prisotna na številnih kulturnih prireditvah, ki jih vrednoti tudi skozi oči obiskovalke. KOTIZACIJA: 30 EUR Na podlagi prijave vam bomo poslali predračun, ki mora biti plačan do 27. decem- bra 2011. Vsi udeleženci bodo prejeli priznanje oz. indeks neformalnega izobraževanja, kamor vam bomo vpisali prisotnost na delavnici. PRIJAVA Izpolnjene prijavnice pošljite na naslov: JSKD OI Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica do petka, 16. 12. 2011. Informacije: 01/7869-070, 051/675238 oz. po elektronski pošti: oi.ivancna.gorica@jskd.si. Največje možno število udeležencev je 15 posameznikov. PRIJAVNICA DELAVNICA ZA PODJETNIŠKI PRISTOP V KULTURI Ivančna Gorica, kulturni dom, 13. in 14. 1. 2012 IME IN PRIIMEK: .......................................................................................................... LETO ROJSTVA:............................................................................................................. NASLOV:........................................................................................................................ FUNKCIJA (ČLAN KULTURNEGA DRUŠTVA, ORGANIZATOR ................................. ZA ŠTUDENTE IN DIJAKE (FAKULTETA, SŠ, SMER, LETNIK):.................................... TELEFON/GSM:............................................................................................................ E-POŠTA: ....................................................................................................................... PLAČNIK KOTIZACIJE: (obkroži) □ sam........................................................................................................................... □ kulturno društvo...................................................................................................... □ ustanova/firma/šola/drugi (popoln naziv)............................................................ Naslov plačnika: .......................................................................................................... Telefonska številka:.....................................................Faks:..................................... Ali ste davčni zavezanec za davek na dodano vrednost (obkroži): □ DA □ NE Davčna številka:........................................................................................................... KRAJ IN DATUM: ZIG: PODPIS: V PONEDELJEK, 26. DECEMBRA, OB 19. URI, v dvorani Jakličevega doma na Vidmu. Za vse glasbene sladokusce pripravljamo popolnoma nov program OD 1. DECEMBRA NAPREJ BODO VSTOPNICE V PREDPRODAJI • V TRGOVINI TRGOJAN NA VIDMU, • KNJIŽNICI DOBREPOLJE NA VIDMU, • OKREPČEVALNICI ZORA V KOMPOLJAH, • PRI ČLANIH GODBE DOBREPOLJE • IN URO PRED ZAČETKOM KONCERTA PRI BLAGAJNI DVORANE. VSTOPNICE BODO OŠTEVILČENE, ZATO SI ZAGOTOVITE SEDEŽ PRAVOČASNO. Dovolite si skupaj z godbo polepšati in obogatiti božično-novoletne praznike. Se vidimo na koncertu! Vabimo vas na občinsko proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki bo v četrtek, 22. 12. 2011, ob 17.30 uri v Jakličevem domu na Vidmu. Kulturni program bodo oblikovali: otroci iz vrtca Ringaraja, učenci PŠ Struge,učenci PŠ Kompolje, učenci OŠ Dobrepolje. VLJUDNO VABLJENI! Iz knjižnice Mestna knjiinicn Grosujjfjc Fjtam no/irvjiolfe Videm 34a • tel.: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v: ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure torek in četrtek od 9. do 14. ure petek od 12.30 do 20. ure Jasmina Mersel S tem izvirnim motivom in mislijo je Sekcija za splošne knjižnice v Sloveniji obeležila Dan splošnih knjižnic, ki vsako leto poteka 20. novembra. Tudi v krajevni knjižnici Dobrepolje pozdravljamo slogan in strmimo k temu, da knjižnica živi z okoljem in ljudmi in ni zgolj prostor brez duše, ki je sam sebi namen. Utrinek iz pravljičnih uric, ki se odvijajo v knjižnici vsak petek ob 17. uri. Tako si lahko med drugim ogledate sveže postavljeno razstavo likovnih del likovne skupine Društva distrofikov Slovenije. Na pobudo domačinke Beti Lunder so se člani likovne skupine odločili svoje umetniške stvaritve postaviti na ogled tudi v naši knjižnici in se tako predstaviti širši javnosti na našem območju. Društvo distrofikov Slovenije od svoje ustanovitve leta 1969 deluje kot nacionalna invalidska organizacija na področju cele Slovenije ter povezuje distrofike, ki obolevajo za eno od oblik mišičnega ali živčno mišičnega obolenja. Razstavljeni izdelki so nastali na likovni delavnici, ki že osmo leto poteka v okviru programa Dnevni center druženja in ustvarjalnosti pod vodstvom mentorja Ernesta Krnaiča, uglednega slikarja in grafika. Društveni posebni socialni program Dnevni center druženja in ustvarjalnosti je bil oblikovan na pobudo skupine distrofikov, ki želijo svoj prosti čas zapolniti aktivno in ustvarjalno. V okviru dnevnega centra tako potekajo številne ustvarjalne delavnice ter izobraževalne in interesne dejavnosti, med katerimi je tudi likovna delavnica. Razstava je prodajnega tipa, kar pomeni, da lahko umetnine, ki vas še posebno očarajo, tudi kupite. Avtorji likovnih del pa so Beti Lunder, Vera Brnadič, Urša Grahek, Darinka Groznik, Matjaž Bartol, Jože Kovačič in Ernest Krnaič. Morebitna donirana sredstva pa bodo namenjana aktivnostim programa Dnevnega centra druženja in ustvarjalnosti. Razstavo si je ob otvoritvi ogledala tudi ustvarjalka Saša Strnad, ki je prejela že vrsto nagrad na področju umetnosti, ter dela strokovno ocenila in jim namenila visoko pozitivno oceno. Likovna dela bodo na ogled do konca meseca janurja. V preteklem mesecu smo na literarnem večeru »Pogovor o knjigi Alamut«, vsi prisotni udeleženci izvedeli številne zanimivosti o slovenskem pisatelju Vla-dimirju Bartolu in njegovi uspešnici. Slednje nam je slikovito podala literarna komperativistka Jasna Gabrovšek. Nekateri omenjeno knjigo opredeljujejo kot najrazpoznavnejše slovensko lietararno delo v svetovnem merilu. Delo je prvič izšlo že leta 1938, do danes pa je knjiga doživela že triintrideset izdaj v enajstih jezikih. Njena popularnost se je še stopnjevala po 11. septembru 2001 in fenomenu terorizma. Alamut namreč pripoveduje na prvi pogled eksotično zgodbo o islamski verski sekti izmailcev, umeščeno v enajsto stoletje v Iranu, na trdnjavo Alamut, nekakšno orlovsko gnezdo, v katerem vodja Hasan Ibn Saba s pomočjo verskih in vojaških učiteljev vzgaja Literarna komperativistka Jasna Gabrovšek je spregovorila o pisatelju Vladimir-ju Bartolu in knjigi Alamut. Člani likovne skupine društva distrofikov z ustvarjalko Sašo Strnad fedaije, vrhunsko usposobljene bojevnike, danes bi rekli teroriste, pripravljene na vsakršna dejanja in žrtve. Delo, ki je bilo tudi gledališko uprizorjeno, je resnično zanimivo branje, ki vodi v številna razmišljanja in diskusije. Pogovor o knjigi Alamut je knjižnica pripravila v sodelovanju s Sekcijo Razgledi Društva Koma 750. Vabljeni, da se udeležite tudi Bralnega kluba Dobrevoljci v sredo, 7.decembra, ob 19. uri v prostorih knjižnice. Skupaj tokrat beremo knjigo Imenovali so jo dvoje src, avtorice M. Morgan. Zgodba predstavlja pogumno žensko, ki je potovala z avstralskimi domorodci in spoznala čudovite skrivnosti in modrost zelo starega plemena. Sporoča pomebnost povezanosti in stika z naravo, ter zaupanja svojemu notranjemu vedenju in vodstvu. Zanimiva razmišljanja o knjigi in knjižnici so prispevali učenci 7. razreda OŠ Dobrepolje, ki so v okviru nacionalnega projekta »Rastem s knjigo« obiskali krajevno knjižnjico. Na bibliopedagoški uri so si pridobili nova znanja o uporabi knjižnice in knjižničnega gradiva tako pri učenju kot za sprostitev in bralni užitek. Ob zaključku obiska so v dar prejeli knjigo Blazno resno o šoli avtorice Dese Muck. Vsem sedmošolcem jo poklanja kulturno ministrstvo. Knjižnica Kaj je knjižnica? Filozofsko prostor, po domače pa kar -knjiga in še več knjig. Knjiga ob knjigi in če zraven dodamo še zanimanje in znanje dobimo-branje. Hana Černivec, učenka 7. razreda 0Š Dobrepolje Knjiga Kaj ti pomeni beseda knjiga? Ali je to le beseda ali ti pomeni kaj več? Knjiga ti je lahko najboljša prijateljica, zaupnica. Ko težave boš imel ali boš v skrbeh, odpri knjigo in srce. In šele potem se odloči, kaj ti pomeni beseda knjiga. Klara Peterlin in Katarina Hekič, učenki 7. razreda OŠ Dobrepolje Mestna knjižnica Grosuplje, Enota Dobrepolje in Turistično društvo Dobrepolje odpirata projekt IŠČEMO NAJSTAREJŠO KNJIGO V DOBREPOLJU Za izhodišče postavljamo najstarejšo knjigo, ki jo hrani krajevna knjižnica. To je knjiga, ki jo je napisal Anatole France in je izšla leta 1920. Med najstarejšimi knjigami v zbirki krajevne knjižnice so še: Jaklič, Fran: V graščinskem jarmu, 1925 Jaklič, Fran: Peklena svoboda, 1926 Turgenev, Ivan Sergeevič: Plemiško gnezdo, 1933 Prežihov, Voranc:Doberdob, 1940 Balantič, France:Venec (pesmi), 1944 Mrkun, Anton: Etnografija velikolaškega okolja, 1943 Ljubič, Tone: Ljudska umetnost v Dobrepoljah, 1944 Vsi, ki hranite gradivo, ki je bilo izdano pred letom 1920 ali do leta 1950, vabljeni, da gradivo prinesete v krajevno knjižnico Dobrepolje ali v Turistično informativni center Dobrepolje. Vsa zbrana knjižna dela bodo predstavljena na razstavi v knjižnici, ki bo potekala v okviru kulturnega praznika v mesecu februarju. KUD Dobrepolje VOKALNI SEKSTET KOMPLET vas vabi na letni koncert, ki bo 3. 12. 2011 ob 19h v Jakličevem domu na Vidmu. Gostj'e koncerta: KVARTET GALLINA Vlj'udno vablj'eni! Likovna razstava distrofikov vas vabi na srečanje V obdobju medkulturnega dialoga, ki temelji na spoštovanju raznolikosti nacionalnih tradicij, želi razstava, ki je na ogled do konca decembra v prostorih Knjižnice Grosuplje, enota Dobrepolje, opozoriti na tisti del kulturne ustvarjalnosti, ki nastaja zunaj profesionalnih kulturnih ustanov, pa vendar v tesni povezavi z njimi. Za ljubiteljska srečanja skrbi gospod Ernest Krnaič - Enči v vlogi mentorja, spodbujevalca in posredovalca likovnih veščin. Saša Strnad, STUART Likovno razstavo likovnikov iz Društva distrofikov Slovenije bi rada poimenovala kar »Med uvelimi listi, živi drhtljaji«. Rdeča nit razstave je prikaz obrazov, karakterjev na enem mestu in jih predstaviti v čim popolnejši obliki. Zakaj? Ker je v likovnih delih čutiti: vztrajnost, potrpežljivost, strast raziskovanja in navsezadnje utrip vsakega avtorja. Vsi in vse v eni sobi: vsestranski Matjaž, Beti, Vera, Urška, Jože, Darinka in Metoda ^ neverjetni ste, lotili ste se različnih likovnih tehnik in ustvarili zanimive sledi opazovanja in osvajanja tehnik. Sprejeli ste tudi težko odločitev in ponudili likovna dela v prodajo, kar je pogumno: ločiti se od svojega otroka, ki si ga ustvaril in mu ponuditi nov dom. Ne zmore tega vsak. Vsak izmed nas se prej ali slej sreča z življenjskimi preizkušnjami. Nobenemu nista prihranjena fizično trpljenje in duševna stiska. Vsako trpljenje, naj bo duševno ali telesno, človeka prekali in v njem razvije čut zaznavanja vsakršnega nenavadnega vzgiba v sočloveku. Le zrela in občutljiva osebnost lahko podoživlja in posreduje podobne občutke. In vam je uspelo. Srce prepoznamo takrat, ko smo najbolj možno prijazni in najbolj možno iskreni naenkrat. In to iz srca! Mene ste očarali in razstava je eden izmed lepših družabnih dogodkov v mojem življenju. Želim si, da bi si Društvo distrofikov Slovenije vedno prizadevalo za uresničevanje ene od temeljnih človeških pravic, to je pravice do ustvarjalnega sodelovanja v kulturnem življenju in da bi s tovrstnim pojavljanjem v javnosti krepili poznavanje in socialno vlogo invalidskih organizacij, med njimi tudi distrofi-kov, ki obolevajo za eno od oblik mišičnega ali živčno-mišičnega obolenja. ♦ Širiti ljubezen, truditi se po svojih najboljših močeh in biti neobremenjen s posledicami ali rezultati, to je življenje. (Brian L. Weiss) EX TEMPORE Podgora 2011 »Tone Kralj je med leti 1920 in 1923 študiral kiparstvo v Pragi, kasneje pa se je izpopolnjeval na Dunaju, v Parizu in Benetkah. V Rimu je študiral tudi arhitekturo, vendar ga ta ni tako zanimala, zato se je bolj posvetil umetniškemu ustvarjanju. Bil je brat slikarja in kiparja Franceta Kralja... ^ z navdihom Toneta Kralja smo 5. oktobra organizirali študijsko srečanje likovnikov v organizaciji Turističnega društva PODGORA^ Saša Strnad, TD Podgora O temi letošnjega srečanja sem začela resno razmišljati že lani; vedela sem le to, da bi rada naredila nekaj v povezavi z družino Kralj, njihova življenjska zgodba se me je tako dotaknila, da sem se čutila dolžno predstaviti oba brata Franceta in Toneta s poudarkom na Tonetovem ustvarjanju. Bila sta ena izmed prvih, ki sta orala ledino ekspresionizma v Sloveniji (predvsem France Kralj), medtem ko je Tone Kralj na piedestal postavil slovenske cerkvene poslikave. Čas, v katerem sta delovala. ni bil naklonjen odprti miselnosti, zato sta se izražala preko likovnih del, na svoj način in skozi svoja čutenja. Letošnje likovno srečanje EX TEMPORE je bilo na poudarku odkrivanja bližine Toneta Kralja. Menim, da je aktualno obdobje naklonjeno poglabljanju identitet, kot je bil Tone Kralj, saj smo zopet na nekem križišču (politični kaos, nestabilnost države, recesija, avantgardne misli in stopinje proti revoluciji), iz katerega želimo ubrati pravo pot. In Tone je bil tak, ni želel predati lastne identitete, ostal je zvest sebi in želel je to prebuditi tudi v drugih. Zavest o narodnosti in iden- titeti Slovenstva. Srečanje likovnikov smo zastavili z ogledom dokumentacijskega centra na Vidmu - kjer smo si ogledali video projekcijo Franceta Kralja in se sprehodili do kapelice Cirila in Metoda in Drobničevega spomenika na pokopališču. Pot nas je vodila v Kostanjevico, kjer si je prav za nas vzel čas kustos Andrej Smrekar (sin Lada Smrekarja) in nam temeljito predstavil likovna dela in spomine ter življenje obeh bratov Kralj s poudarkom na Tonetu. Prosti čas v galeriji smo nekateri uporabili za zasnove skic, utrinkov in individualni pogovor s kustosom. S seboj smo imeli tudi vso literaturo obeh bratov in tako kar na dvorišču Galerije Božidarja Jakca ustvarili knjižnico pod krošnjami. Družabno srečanje v Kostanjevici smo zaključili s prižigom svečke na njegov poslednji tihi dom in se odpravili nazaj v Dobrepolje, kjer smo ob domačih jedeh zaključili naše srečanje. Likovniki bodo po navdihu Toneta Kralja ustvarili likovna dela, ki bodo na ogled s predstavitvijo na osrednji občinski prireditvi, 10. decembra 2011 v prostorih upokojencev. ♦ Foto: Janez Ovsec Pobratenje občin Kostanjevica na Krki in Dobrepolje Dobrepolje že desetletja povezujejo trdne vezi prijateljstva s Kostanjevico na Krki. Odločilno vlogo pri vzpostavitvi medsebojnega sodelovanja sta imela velika slovenska umetnika, Dobrepoljca, brata France in Tone Kralj, ki sta s svojimi likovnimi stvaritvami obogatila kostanjeviško Galerijo Božidar Jakac. O pomenu bratov Kralj za Kostanjevico je spregovoril dr. Andrej Smrekar, domačin in muzejski svetnik v narodni galeriji v Ljubljani. TD Dobrepolje Natanko pred 30. leti sta takrat še krajevni skupnosti podpisali listino o pobratenju, ki se glasila: »KS Kostanjevica na Krki in KS Videm -Dobrepolje povezani po veličini neprecenljivih umetniških stvaritev slovenskih slikarjev, kiparjev in grafikov Franceta in Toneta Kralja, rojenih v dobrepoljski dolini, živečih in z umetniškimi stvaritvami trajno prisotnih v svojih stalnih zbirkah v Kostanjevici na Krki, sprejemata in podpisujeta listino o pobratenju krajanov KS Kostanjevica na Krki in KS Videm - Dobrepolje. Pobrateni KS sprejemata prijateljstvo in medsebojno sodelovanje s smotrom, da s skupnimi napori v praksi potrdita temeljna načela socialistične samoupravne družbe in njenega napredka. Obvezujeta se, da bosta trajno razvijali prijateljstvo in sodelovanje, temelječe na vsestranskem povezovanju delovnih ljudi in občanov obeh KS v vseh oblikah samoupravnega, družbeno - ekonomskega in političnega razvoja. To prijateljstvo in sodelovanje bosta obe KS uresni- čevali z izmenjavo izkušenj ter načrtovanjem in izvajanjem skupnih akcij, dogovorjenih po njuni prosti presoji, katere bodo doprinesle k izpolnitvi osnovnega cilja pobratenja in medsebojnega sodelovanja; ob tem pa gojili in prenašali poznejšim rodovom ustvarjalna dela bratov Franceta in Toneta Kralj.« Čas in zgodovinske spremembe so naše poti kdaj pa kdaj sicer odpeljale od obljub, a kljub vsemu smo ves čas ostajali prijatelji - in tako kot pravi listina izpred treh desetletij - smo ves čas sledili temu, da novim rodovom prenašamo ustvarjalna dela dveh velikih umetnikov, ki sta vsaj posredno vplivala na naše povezave. Novi rod občin Kostanjevica na Krki in Dobrepolje je 23. oktobra obnovil in potrdil listino o pobratenju na višjem, občinskem nivoju, ki sta jo podpisala župana, g. Mojmir Pustoslemšek in g. Janez Pavlin. Listina z dne 23. Oktobra 2011 se glasi takole: Župana Občine Dobrepolje in Kostanjevice na Krki sta se dogovorila , da ponovno podpišeta listino o pobratenju občine Dobrepolje in občine Kostanjevica na Krki. Glede na zgodovinsko povezanost obeh občin, zlasti na področju kulture in umetnosti, bosta občini namenili posebno pozornost sodelovanju in izmenjavi izkušenj v kulturi, umetnosti, pri skrbi za ohranjanje kulturne in naravne dediščine, v turizmu, gospodarstvu, šolstvu in športu. Občini bosta podpirali vsestranske vezi med njunimi prebivalkami in prebivalci. Župana sta si po podpisu listine izmenjala simbolična darila, sledila je zdravica in vpis župana v mestno knjigo. Ravnateljica OŠ Jožeta Gorjupa g. Melita Skušek je povabila na voden ogled šole in fotografske razstave o poplavah. V družbi takratnega ravnatelja naše OŠ g. Edija Zgonca in sedanjega ravnatelja naše OŠ g. Ivana Grandovca so se tkale poti sodelovanja na področju delovanja vrtca in osnovne šole. Prijazni gostitelji so nas popeljali na ogled razstave stalne zbirke Franceta in Toneta Kralja, ki je v galeriji Božidar Jakac. Obiskali smo tudi grob, kjer od leta 1970 počiva naš rojak Tone Kralj. V popoldanskih urah so se športniki obeh občin prei-skusili v veslanju in vlečenju vrvi, na stojnicah pa so se predstavila različna društva obeh občin s turistično in kulinarično ponudbo. V poznih popoldanskih urah smo se prijetnimi vtisi vrnili domov. ♦ TURISTIČNO DRUŠTVO PODGORA vas v sodelovanju s PLANINSKIM DRUŠTVOM DOBREPOLJE vabi na 18. pohod z bakiami, v petek, 25. decembra 2011, ob 13. uri in ob 18. uri s katerim bomo proslavili BOŽIČNI DAN in DAN SAMOSTOJNOSTI naše države. Cilj pohoda je Kamen vrh v Dobrepolju. Iz Kamen vrha pa prijetno druženje v Koči pri Koritu, v Podgori. PROGRAM POHODA: Osrednje zbirno mesto za pohod bo v vasi Podgora, kjer si bo lahko vsak pohodnik kupil baklo, topel napitek in hrano ter si ogledali likovno razstavo Križev pot v cerkvi Sv. Miklavža v Podgori. Odhod na Kamen vrh bo iz Podgore skupaj z vodiči ob 13. in 18. uri. Pohod do vrha bo trajal približno uro zmerne hoje. Obvezna primerna obutev in obleka. Na Kamen vrhu nas bodo pričakali gostoljubni člani Planinskega društva Dobrepolje s toplimi napitki. Ob 15 in 20. uri je predviden odhod nazaj v dolino. Po pohodu se boste lahko okrepčali in prijetno družili še naprej v koči pri Koritu, v Podgori. Občinski in regijski kviz gasilske mladine V soboto 22. oktobra 2011 se je v prostorih Osnovne šole na Vidmu odvijal 5. občinski kviz gasilske mladine. Kviz je potekal v dopoldanskem času v sproščenem in prijateljskem vzdušju. Janez Erčulj, MK Sodelovalo 38 ekip, ki so se delile v tri kategorije glede na starost udeležencev; in sicer mlajši pionirji od 7 do 11 let (13 ekip), starejši pionirji od 12 do 16 let (19 ekip) in mladinci od 16 do 17 let (6 ekip). Vsako ekipo pa sestavljajo trije tekmovalci. Med prve tri so se v posameznih kategorijah uvrstile naslednje ekipe: Mlajši pionirji: 1. mesto: Ponikve 2 2. mesto: Kompolje 2 3. mesto Hočevje 1 Starejši pionirji: 1. mesto: Hočevje 2 2. mesto: Zdenska vas6 3. mesto: Zdenska vas 8 Mladinci: 1. mesto: Zagorica 7 2. mesto: Ponikve 8 3. mesto Zagorica 6 Opažamo, da so rezultati iz leta v leto boljši, kar je rezultat dobrega dela z mladino po društvih. Ob vsem znanju, ki so ga pokazali mladi gasilci, pa se nam za bodočnost gasilstva v naši občini ni potrebno bati. Ob tej priložnosti bi se zahvalil ravnatelju OŠ Dobrepolje g. Ivanu Grandovcu, ki nam je tistega dopoldneva zaupal v uporabo prostore Osnovne šole na Vidmu. Prve tri ekipe iz vsake kategorije so se uvrstile na regijski kviz, regije Ljubljana II., ki je potekal 5. novembra 2011 v OŠ Šmarje Sap. Gasilskega kviza se je udeležilo 44 ekip iz šestih gasilskih zvez. Mladina iz naše gasilske zveze je na kvizu pustila dober vtis in dosegla dobre rezultate. Pohvale in čestitke si zaslužijo vsi, še posebej ekipa mlajših pionirjev iz Kompolj, ki je dosegla prvo mesto v svoji kategoriji in se s tem uvrstila na državni kviz. Prav tako je bila zelo dobra tudi ekipa mladincev Zagorica 1, ki je zasedla tretje mesto. ♦ Iz majhnih rastejo veliki - gasilci PGD Hočevje Tudi letos so se naši najmlajši pomerili v znanju na kvizu gasilske mladine, ki je potekal v osnovni šoli na Vidmu. Sobota, 22.10., je bil dan, ko je potekalo tekmovanje na občinski ravni in Videm je preplavilo veliko mladih gasilcev in gasilk. Mlajši in starejši pionirji ter mladinci so morali pokazati veliko splošnega in še več gasilskega znanja, pri izvedbi gasilskih vaj in vezanju vozlov, pa veliko spretnosti in hitrosti. Kot vsakokrat, ko nastopajo najmlajši, je bilo tudi letos čutiti velik tekmovalni naboj. Vse ekipe so prikazale zares veliko znanja, Hočevarji pa smo lahko še posebej veseli, saj so naši mlajši pionirji osvojili 3., starejši pionirji pa 1. mesto. Oboji so se tako uvrstili na regijsko tekmovanje 5.11. v Šmarju-Sap, kjer so mlajši (Tamara, Andraž in Filip) zasedli zelo dobro 7. mesto, starejši pionirji (Tatjana, Lucija in Boštjan) pa malce slabše 9. mesto. Da naši najmlajši v zadnjem obdobju dosegajo odlične rezultate, gre zahvala vsem mentorjem (Nina in Jani), največ zaslug pa nosi mentor gasilske mladine GČ Marjan Pajk. Vsekakor pa se moramo zahvaliti tudi našemu prijatelju Igor Cilenšku, kateri po vsakem tekmovanju poskrbi za okrepčilo za tekmovalce in mentorje. Ob tej priložnosti pa bi se zahvalili vsem vaščanom za nesebično podporo in pomoč, v letu, ki prihaja, pa vsem skupaj želimo obilo zdravja in osebnega zadovoljstva! ♦ Oktober - mesec požarne varnosti v Hočevju Marko Perhaj, poveljnik PGD Hočevje Oktober je čas, ko gasilci poleg vseh rednih aktivnosti veliko časa posvetimo tudi preventivi. Izobraževanja, vaje in tekmovanja v vseh kategorijah in na vseh nivojih so le del tega, kar se odvija v jesenskem obdobju. Preventiva pa pomeni tudi seznanjanje in ozaveščanje krajanov z nevarnostmi, ki nas lahko doletijo. Naj poudarim, da sodelovanje vaščanov z našim društvom že dolga leta poteka zelo dobro in glede na število požarov v našem okolišu lahko mirno rečem, da se vsi dobro zavedamo, kako pomembna je preventiva. Pa vendar se vedno lahko zgodi kaj nepredvidenega, zato smo gasilci PGD Hočevje pripravili druženje z vaščani, ki je potekalo v nedeljo, 23.10., od enih pa do petih popoldne na poligonu pri gasilskem domu v Hočevju, kjer smo se pogovarjali o temi ALI STE STORILI VSE ZA VAREN DOM? Vsi navzoči so si lahko ogledali vozila in črpalke, orodje, zaščitno in ostalo opremo v našem društvu, skupaj smo se pogovorili o ukrepih za varno bivanje v naših domovih, seznanili smo vaščane, kako je potrebno ravnati ob nastanku požara ali druge nesreče, da so posledice kar najmanjše, predstavili smo ročne gasilne aparate in priročna gasilna sredstva in prikazali gašenje z ročnimi gasilnimi aparati, vaščane smo seznanili z našimi načrti glede izobraževanja in nabave nove in bolj učinkovite opreme. Pripravili smo pester program in prepričani smo, da je vsakdo videl in izvedel nekaj novega in koristnega. Kljub slabemu vremenu in majhnemu številu obiskovalcev smo preživeli prijetno popoldne in podobne dogodke bomo organizirali tudi v bodoče. Z gasilskim pozdravom, NA POMOČ! Naj bo le vaja in prikaz Ravno s temi besedami, ki so v naslovu, se je v prelepem sončnem popoldnevu 12. novembra končala društvena gasilska vaja oktober - mesec protipožarne varnosti PGD Struge. V sodelovanju s PGD Kočevje smo izvedli in prikazali zagotovo najboljšo in najbolj zanimivo gasilsko vajo doslej: tehnično reševanje avtomobilske nesreče. Andrej Debeljak O tej vaji smo se s PGD Kočevje, ki za tehnično reševanje pokriva tudi struško dolino, pogovarjali že nekaj let, a je realizacija uspela šele letos. Mogoče bi tukaj veljalo omeniti, da s tovrstnim posredovanjem PGD Kočevje poleg kočevske pokriva območje vse od pokolpja in južne meje, tja do Ribnice in že prej omenjene naše doline. O tem priča tudi podatek, da na leto opravijo več kot 100 takšnih intervencij. Čeprav ne gre za gasilce, ki bi bili profesionalno zaposleni v gasilstvu, je profesionalnost in usposobljenost mladih operativcev na vrhunski ravni. Njihova prednost je tudi v tem, da so specializirani za vse, saj imajo v svojih vrstah tudi bolničarje, kar je v prometnih nesrečah nemalokrat življenjskega pomena za poškodovance pred prihodom zdravniške pomoči. Z eno besedo, gre za usposobljeno, preverjeno ekipo operativcev, ki preračunano v povprečje, rešuje v prometnih nesrečah vsak tretji dan v letu. Vaja v Strugah je bila predhodno odlično zamišljena in dogovorjena in takšna je bila tudi njena izvedba. Lokacija na parkirišču pri pokopališču je bila idealna, saj je bilo dogajanje možno opazovati iz vseh strani. O njej se je z vabili obvestilo vsa struška gospodinjstva, kar se je ob njeni zanimivosti izkazalo za zelo efektivno. Skupaj z gasilci se je namreč zbralo več kot sto gledalcev, ki niso skrivali svojega zanimanja. Simulacija z vnaprej nameščenim v avtomobilski nesreči udeleženim vozilom, z ukleščenim ponesrečencem, katerega vlogo je prevzel eden izmed sodelujočih kočevskih operativcev, je bila vseskozi ozvočeno komentirana, tako da so opazovalci poleg razlag dogajanja in aktivnosti izvedeli še mnoge zanimivosti, povezane s tehničnim reševanjem. Pravzaprav je intervencijo skoraj nemogoče opisati besedno. Akcija je potekala tako hitro, usklajeno, sinhrono in navidez preprosto, da se človek sploh ne zave, v kako kratkem času je bil v prometni nesreči udeležen avtomobil, s specialnimi orodji razstavljen do te mere, da je bilo mogoče ponesrečenca varno spraviti iz razbitin ter ga mobilizirati na nosila, od koder naprej je v rokah zdravniške pomoči. V realnosti v takih primerih odločajo sekunde. Vem, da izraz nikakor ne sodi zraven k tako težki in zahtevni intervenciji, a pri profesionalnosti ekipe je bilo vse videti, kot bi bil avto le majhna pločevinka, ki jo mojster odpre na gledalcu neverjeten in hiter način. Seveda se je pri tem potrebno zavedati, da zadeve v praksi niso niti približno tako enostavne, saj operativci na svojih reševanjih vidijo in doživijo marsikaj, kar navadni ljudje ne bi zmogli. Mnogokrat je pone-srečenčevo telo tako razmesarjeno, da operativci dobesedno pobirajo njegove ostanke. Zato velja poudariti, za kako močne in psihično stabilne fante gre. Poleg tega je na terenu pri vsaki nesreči situacija drugačna, potrebne so zelo hitre, pravilne in učinkovite odločitve ter njihove realizacije, da se reši človeško življenje. Svoje so k spektakularni vaji dodali še domači operativci, ki so demonstrirali, kako se z visokim tlakom pogasi goreči avtomobil. Sledil je še skupni postroj vseh sodelujočih gasilcev, kratka analiza in pozdrav, ter potem še malo prijetnega druženja in kramljanja ob zasluženi zakuski obeh prijateljskih gasilskih društev iz Strug in Kočevja. Če povzamem vajo še skozi oči gledalcev in njihovih komentarjev, je ocena desetica. Vsi prisotni smo po njej še bolj ozaveščeni o delu in trudu gasilcev na tem področju. Poleg tega pa je tudi to preventiva, ki po videnem in slišanem vsakomur izmed nas polaga na srce previdnost in strpnost v prometu. Seveda takšnih vaj ni mogoče izvesti vsako leto, a na vsake toliko se je potrebno potruditi in izvesti kaj podobnega, da se tudi na ta način gasilstvo še bolj približa ljudem. In naj gre iz ust struških in kočevskih gasilcev v Florjanova ušesa: »Naj bo to le vaja in prikaz, in ne bi bilo potrebno operativcem PGD Kočevje za tehnično reševanje tega izvajati realno v naši dolini in čimmanj tudi drugod. Na pomoč!« ♦ Pogovor s poveljnikom GZ Dobrepolje Urošem Gačnikom Mojca Pugelj Kako je z operativno organiziranostjo gasilskih enot v GZ Dobrepolje? Operativna organiziranost gasilskih enot mora zagotavljati stalno operativno pripravljenost gasilskih enot za izvajanje javne gasilske službe. Usklajena mora biti z merili za razvrščanje in opremljanje gasilskih enot. Pri tem moramo vztrajati na njihovi ustrezni kadrovski popolnitvi in opremljenosti. Vsem tem merilom sledi tudi Gasilska Zveza Dobrepolje Vsako leto Uprava RS za zaščito in reševanje v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije in Slovenskim združenjem za požarno varstvo pripravi slogan. Kakšen je bil letošnji, čemu je bil namenjen? »Ste storili vse za varen dom?« je bil slogan letošnjega projekta Oktober -mesec požarne varnosti, ki ga je pripravila Namen letošnjega projekta je opozoriti, da v varnem zavetju doma in njegovi neposredni okolici obstaja veliko nevarnosti, ki lahko povzročijo požar. V ta namen je bila izdelana spletna hiša, kjer so opozorili na nevarnosti in napisali napotke, kako lahko požar preprečimo. Povezava na to spletno hišo je slednja http://www.sos112.si/slo/hisa. swf ali pa s strani GZS. Kakšne aktivnosti ste v mesecu oktobru izvedla društva? Na nivoju občine Dobrepolje, smo gasilci pripravili naslednje dejavnosti. Društva tako kot vsako leto naredijo dneve odprtih vrat, obiščejo jih otroci z vrtca, pregledajo in uredijo opremo, avtomobile, gasilske domove, preverili smo funkcionalnost hidrantov... V mesecu oktobru je tudi veliko dejavnosti na tekmovalnem področju, tako smo ta oktober, ki se je potegnil v sredino novembra, na tem področju ogromno delali. Imeli smo občinsko, regijsko tekmovanje katerega se je iz naše GZ Dobrepolje udeležilo 30 ekip, nato so sledili gasilski kvizi, (občinski, regijski, državni) na katerih je bila aktivna predvsem mladina ter seveda nepogrešljivo vodstvo z mentorji. Da je bil mesec oktober še posebej operativno obarvan, so poskrbela domala vsa društva, saj so ravno v ta namen priredila društvene operativne vaje. Dovolite mi, da jih le omenim. Tako so PGD Zdenska vas in PGD Struge priredile vaja tehničnega reševanja, ter gašenje gorečega avtomobila, v PGD Zagorica so se s sosednjim PGD Korinj povezali in na Jauhah priredili skupno vajo, v PGD Kompolje so pripravili reševanje iz višjih objektov z vrvno tehniko. V PGD Ponikve in PGD Vidmu, so testirali pozivnike in radijske postaje ter imeli dneve odprtih vrat s prikazom gasilske tehnike in opreme. Deloven mesec smo sklenili z ocenjevanjem društev, kjer posebna komisija postavljena s strani GZD preverja društva, tako na operativnem kot na organizacijskem področju. Kot krona vsem že izvedenim vajam pa ste v organizaciji Gasilske zveze Dobrepo-lje ter PGD Kompolje izvedli veliko zvezno vajo, ki smo jo poimenovali "Kompolje 2011". Kakšno nesrečo ste uprizorili? Nesreča se je pripetila v Podružnični Osnovni šoli Kompolje, ko je zaradi nepazljivosti zagorelo v kuhinji. Potrebna je bila takojšnja evakuacija prisotnih otrok, učiteljic, osebja, ter gašenje požara. Ker smo ljudje bolj radovedne narave se je v bližini zaradi radovednih pogledov v parkirano vozilo zaletel starejši gospod. Parkirani avtomobil se je zaradi tega vnel in zagorel, v drugem avtomobilu pa so bili lažje poškodovani dve osebi, ki jih je bilo potrebno odstraniti iz avtomobila in jih ustrezno oskrbeti. S to vajo smo preverili usposobljenost gasilcev, vso gasilsko tehniko in opremo, ki jo premoremo. Preverila se je tudi odzivnost, pagerji in radijske veze. Vaja je bila zelo obsežna saj je skupno delovalo 148 gasilcev, pripadnikov policije in CZ, ter markantov. Za samo vajo se je pripravil elaborat in scenarij, ki ga je zelo uspešno pripravil in predstavil ter tudi vodil intervencijo; podpoveljnik PGD Kompolje Miha Tekav-čič. Vajo smo promovirali tudi medijsko, saj smo želeli, da si jo ogleda veliko ljudi. Povabili smo vse občane na čelu z g. županom s svetniki in občinsko upravo. Naš prikaz so s svojo prisotnostjo počastili g župan Janez Pavlin ter nekaj svetnikov kar nam je bilo še v posebno veselje, saj je prav, da se tako župan, kot svetniki udeležujejo takih prireditev saj s tem vidijo utrip občine in občanov, kar jim pomaga pri nadaljnjih odločitvah in smernicah razvoja aktivnosti v občini Dobrepolje. Najprej bi se rad zahvalil g. ravnatelju Ivanu Grandovcu, ki je z nami vedno pripravljen sodelovati. Prav tako pa velja beseda hvala vsem občanom za strpnost ob ovirah na lokalnih cestah in za sam ogled vaje. Upam, da ste gledalci videli veliko novega, interesantnega, zanimivega. Prihodnje leto pa vabim še preostale, da se ogleda vaje udeležite in nam s tem pokažete, da nas podpirate pri našem delovanju. Po koncu vaje se je sestalo poveljstvo, kjer ste analizirali potek vaje. Kaj ste ugotovili? Ugotovili smo, da imamo težave pri radijskih vezah ter proženju pozivnikov, predvidoma ker repetitor na Grmadi ne deluje tako kot bi moral. Naredili bomo še nekaj testov, ugotovitve pa spisali in posredovali odgovornim institucijam. Prav tako smo ugotovili, da nam manjka ustrezna oprema za reševanje ponesrečenih. Zato je predlog, da se gre v nabavo le te opreme. Kakšne načrte imate za prihodnost? Ker gasilci nismo dejavni samo v mesecu oktobru, pač pa naša dejavnost traja skozi celo leto so naši načrti za prihodnost veliki. V prvi vrsti bo v zimskem času potekalo izobraževanje - nadaljevalni tečaj za gasilca. Po društvih se bodo izvedli občni zbori, tudi delo z mladino ne bo zamrlo saj v zimskem času potekajo vesele urice in ustvarjalne delavnice. Želja vseh je, da se začne graditi večnamenski objekt v Strugah, da bodo gasilci iz PGD Strug imeli prostor kamor bodo lahko shranili svojo tehniko in opremo, ki sedaj "gostuje" pod neprimernimi objekti. Leto je že minilo od poplav v Strugah in bore malo se je v tem času premaknilo na bolje. Z veseljem lahko sporočim, da je CZ priskrbela čoln, ki ga bo predala v uporabo PGD Strugam. Pojavila se je potreba še po prikolici za prevoz tega čolna, ki ga bomo upam s pomočjo občine Dobrepolje ali CZ tudi zrealizirali. Vsi skupaj se moramo zavzemati za zagotavljanje sredstev za izvajanje zdravstvenih pregledov na nivoju države in lokalnih skupnosti, pri tem moramo izhajati iz dejstva, da so gasilske enote -poleg opravljanja javne gasilske službe v okviru domače lokalne skupnosti - namenjene izvajanju operativnih nalog tudi izven svoje lokalne skupnosti. Dosledno moramo spoštovati zakonska določila o zdravstvenem in nezgodnem zavarovanju gasilcev. Gasilce moramo zavarovati tudi za primer odgovornosti. Vse to in še več je kratkoročni plan aktivnosti, s katerimi se gasilci srečujemo dnevno. In za konec^ Še malo in kmalu bo nastopil december, čas, ki je namenjen pregledu stanja, druženju in praznovanju. Gasilci vas bomo obiskali na vaših domovih vam zaželeli srečo in zdravja. Naj velja že sedaj moja želja po srečnem, zdravem letu 2012 v katerega vstopamo. Želim vam, da se videvamo zgolj v situacijah, ki so preventivne narave in ne v resnih intervencijah. Da ne bi zagorelo in bolelo lahko storimo sami največ z pazljivostjo in ustrezno preventivo. ♦ Delavnica izdelave suhega cvetja Nejka Miklič Pri nas v Društvu delovnih invalidov v Grosupljem se vedno nekaj dogaja. Ob pričetku jeseni, ko so se dnevi skrajšali, smo začeli z delavnico izdelovanja suhega cvetja. Prve ure smo posvetili izdelovanju vrtnic iz krep papirja. V društvenih prostorih se nas je zbralo več kot deset, predvsem ženske, prišel pa je tudi naš član Mirko in dokazal, da je tako delo primerno tudi za možakarje. Delavnico vodi naša članica gospa Majda Kaiba, sicer učiteljica na osnovni šoli v Šmarju. Kljub napornemu delovniku v službi in doma si je vzela čas in nam prijazno pokazala ročno delo, ki nam je zaposlilo naše roke in možgane. Za njen trud smo ji zelo hvaležni. Prve ure delavnice so kar prehitro minile in komaj čakamo, da se naslednji teden spet sestanemo in nadaljujemo z izdelovanjem cvetja. Priložena fotografija pa je dokaz, kako smo bili delovni. ♦ 2. Martinov pohod s Pupo (Grosuplje- Magdalenska Gora - Repče - Podgorica - Paradišče - Grosuplje) 7.11.2011 je Pupa pub organiziral II. Martinov pohod s Pupo. Pohoda smo se udeležili tudi člani društva invalidov Grosuplje. Vse skupaj nas je bilo nekaj čez sedemdeset. Ob 9.00 uri po jutranjem okrepčilu smo se odpravili čez Koščakov hrib proti Mag-dalenski gori. Nekateri z lahkoto, drugi pa bolj počasi smo prisopihali do prve postaje, kjer nas je že čakal čaj. Malo smo se ohladili, odžejali in se posladkali, nato pa nadaljevali pot do Repč in Podgorice. Tu smo bili nekateri že kar veseli, da je bil spet krajši okrepčalni postanek. Čez Paradišče in Hrastje in že smo bili spet v Grosuplju. Pot je bila dolga 13 km, vendar je vsem čas hitro minil. Na cilju v Pupi nas je že čakal okusen pasulj, ki se je po prehojeni poti še kako prilegel. Klepetali in družili smo se še celo popoldne. Dan je bil prekrasen. Imeli smo rekreacijo, sveži zrak, veliko dobre družbe in bili smo vsi super razpoloženi, predvsem pa zadovoljni, da smo spet nekaj dobrega naredili zase. Na koncu smo si bili vsi enotni, da drugo leto gotovo ne bomo manjkali na III. Martinovem pohodu s Pupo. ♦ Zahvalna- nedelja- 2011 Ko se začne dan krajšati, ko narava spreminja svojo podobo in se iz prelepih veselih poletnih barv odene v čudovite barve jeseni, pride tudi čas obilnih darov narave, za katere se moramo zahvaliti Bogu, pridnim rokam kmetov in bistrim ljudem, ki so izumili razne stroje in naprave, ki olajšajo delo na polju, travniku in v vinogradu. Delogospoda, Marinka Bilandžiča in Staneta Kostanjška Tekst in foto: Lunder Nada Zahvalna nedelja je idealna priložnost, da se zahvalimo prav za vse, kar imamo in kar prejemamo. Lepo bi pa bilo, da se vsak dan sproti zahvaljujemo za vse prejeto. Po večletni tradiciji smo članice Društva podeželskih žena Dobrepolje Struge tudi letos pripravile razstavo na zahvalno nedeljo pod arkadami pred farno cerkvijo na Vidmu in pred cerkvijo v Strugah, saj naše društvo združuje žene iz dobrepoljske in struške doline. Napekle smo veliko dobrega peciva, kruha in potic, poskrbele pa smo tudi za premražene obiskovalce in jim postregle z vročim čajem in hudim koprivovcem. Naredile smo simbolično razstavo pridelkov iz naših njiv in vrtov, čeprav je doma pridelane hrane vedno manj, saj se po mnenju večine skoraj nič ne splača. Ob tej priložnosti se v imenu predsednice Pavle Hočevar zahvaljujem vsem članicam, ki so sodelovale na tej razstavi, Zrnec Jožetu za pomoč pri organizaciji, gospodo- ma duhovnikoma Francu Škulju in Bogo-mirju Hrenu za prijazno povabilo na razstavo in vsem obiskovalcem, ki so si razstavo ogledali in nas podprli z nakupom dobrot. ♦ Gobarji smo obiskali Novo mesto Slavko Pajntar Letos nas je pozno v jeseni pot vodila v prestolnico Dolenjske, Novo mesto, kamor smo se odpravili na povabilo gobarskega društva. Ob prihodu v Novo mesto so nas v samem centru sprejeli člani društva s predsednikom Jožetom Kočijažem. Pospremili so nas v preddverje »Hiše kulinarike«, kjer nas je sprejel in pozdravil župan občine Novo mesto, gospod Alojzij Muhič. Nato je v »Hiši kulina-rike« sledila prava kmečka pojedina. Sle- dil je ogled mesta, razdelili smo se v dve skupini in se odpravili z vodiči po samem mestnem jedru in si ogledali vse znamenitosti starega mestnega jedra, cerkve in samostana. Po ogledu smo se odpravili na obronke Trške gore na južno pobočje, kjer smo nabirali gobe in se seznanili z rastišči ob vznožju vinogradov, ki se kar dosti razlikujejo od naših. Nismo zgrešili tudi zidanic, saj so nam na vsakem koraku ponujali dobro dolenjsko kapljico. Mimogrede smo si ogledali tudi staro in novo zidanico nedavno preminulega velikana harmonike Lojzeta Slaka. Dan smo zaključili v gostišču Pugelj, kjer smo si najprej ogledali vse prinesene gobe, katere smo si pod strokovnim vodstvom do dobra ogledali. Sledila je večerja, klepet z njihovimi člani in že je prišel trenutek slovesa. Vse skupaj je tako hitro minilo. Zahvaljujemo se članom gobarskega društva Novo mesto za prisrčen sprejem in lep dan, ki smo ga preživeli v njihovi družbi. ♦ Društvo gobarjev Štorovke -Šentrumar Hočevje IMENA GOB Spoštovani bralci, poznamo strokovna imena gob, ki so omenjena v raznih literaturah in gobarskih knjigah, mi pa iščemo DOMAČA IMENA, kot so jih izgovarjali naši predniki in jih mogoče še vi danes, kajti po vsej Sloveniji so dialekti in imena različna. Prosimo vas, pomagajte nam z domačimi imeni jurček, ajdovček, tačrni itd. Lahko jih pošljete na naslov GD Štorovke, Videm 34 1312, Videm Dobrepolje, pokličete na mob. 031 350 003 ali pišete na elektronska poštna naslova info@storovke.si ali slavko. pajntar@siol.net. Zbiramo imena vseh vrst gob. Delovni sestanek predsednikov MZS v Celju Tudi letos je MZS, Mikološka zveza Slovenije, priredila delovni sestanek vseh predsednikov gobarskih društev Slovenije v Celju. Obravnavali smo problematiko v posameznih društvih, zakone glede gob, govorili o tem, kaj bo treba še postoriti, veliko govora je bilo tudi o izobraževanju v šolah. Med temami so bila tudi predavanja za člane in občane ter priprave na skupščino in volitve v MZS v letu 2012. Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu Že star slovenski pregovor pravi, da se po jutru dan pozna. Pa je temu res tako? li slovenski kmetje, kmetijska in živilsko-predelovalna podjetja ter čebelarji. Projekt »Tradicionalni slovenski zajtrk« je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, Javne svetovalne službe v čebelarstvu, ki je že peto leto zapored organizirala dobrodelno izobraževalno akcijo »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v slovenskih vrtcih in šolah«, namenjeno predvsem izobraževanju in osveščanju otrok o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Namen projekta je bil izobraževati, obveščati in ozaveščati otroke že v predšolskem obdobju in vzporedno tudi širšo javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora, pomenu kmetijske dejavnosti za okolje in čebelarstva za kmetijstvo, gospodarstvo ter širše okolje. Pomembno je tudi splošno ozaveščanje otrok o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih Andreja Škulj Odgovor na to smo skupaj z otroki iskali v vrtcu Ringaraja, kjer smo strokovni delavci skupaj z dobrepoljskimi čebelarji otrokom skušali predstaviti, kako sta v današnjem času pomembna zajtrk in predvsem uživanje zdrave hrane, pridelane v Sloveniji, da bi spoznali pomen kmeta kot pridelovalca hrane, in čebele, ki so tesno povezane s kmetijstvom in pridelavo hrane. V petek, 18. novembra 2011, smo imeli v vrtcu tradicionalni slovenski zajtrk. Otroci so ta dan imeli za zajtrk na mizi kruh, maslo, med, mleko in jabolko, vse slovenskega porekla, kar so nam podari- aktivnosti ter seznanjanje in navajanje otrok na uravnoteženo prehranjevanje po obrokih, kar na eni strani omogoča optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj, po drugi strani pa pri otrocih in mladostnikih preprečuje nastanek zdravstvenih problemov, kot so npr. prenizka telesna teža, prekomerna telesna teža, nezadostna preskrba z hranilnimi snovmi in z njimi v otroštvu ali v odrasli dobi povezane bolezni. ♦ Novim skavtskim dogodivščinam naproti Začetek skavtkega leta in sprejem novincev Jana Šuštar Po poletnih počitnicah in ko se je že začela šola, je še vedno nekaj manjkalo ... Le kaj bi to bilo? Ja seveda, skavti! Začetek skavtskega leta se tradicionalno prične oktobra in letos ni bilo nič drugače. Zbrali smo se 22.10.2011 pri podgoriški cerkvi in nadoknadili pomanjkanje skavtskih srečanj med počitnicami z dolgim petkovim popoldnevom v skavtkem duhu. Da je bilo dolgo, pa še ne pomeni, da ni hitro minilo. Hkrati je bil to tudi sprejem štirih novincev, ki smo jih z veseljem sprejeli v naše vrste. Vse skupaj smo pričeli s sveto mašo oz. pripravo nanjo. Saj veste, če je Bog na prvem mestu, je vse na pravem mestu in na to računamo. Sledila je spoznavna igrica in dobrodošlica našim novincem, nato pa se je začela prava pustolovščina z imenom Šte-vulka. To je skavtska igra, polna pode-nja po gozdu, skrivanja za debli, hitrega bega in napadanja, memori-ziranja številk, skavtske zagnanosti, ekipnega duha... Ko smo se utrudili, pa smo postali malo lačni. Med postavljanjem ognja smo mimogrede prepodili nekaj dežnih kapljic, nato pa smo si privoščili pečene hrenavke. Tako se je naše prvo letošnje srečanje počasi končalo. Bili smo bogatejši za štiri nove člane, novo skavtsko doživetje in kakšno hrenavko v želodč-kih. ♦ |7 DRUŠTVA UPOKOJENCEV nORREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Zdi se mi, da ni daleč nazaj, ko sem pisala, kaj vse bomo počeli v letu 2011. Danes pišem članek za mesec november, torej se bližamo novemu letu. Da bi danes delala inventuro, je še prezgodaj, ta pride na vrsto po novem letu. Martinovanje je uspelo, kljub skromni udeležbi. Bilo je prijetno, poskočno, veselo. Kosti in členke smo omehčali, saj je ples tudi ene vrste terapija. Za jesensko razgibavanje pa pridejo v poštev tudi grablje, metla in »karjola«. Pa veste za kaj? Ker nas suho jesensko listje bogato obdari. To je treba pograbiti in speljati na kompost. Zima ima pa pri tem svojo nalogo, in tako se ponavlja iz leta v leto. Kaj pa Miklavž? Po moje še nekje »dremucka«, čeprav časa nima več veliko. Ko bo pobelil prvi sneg, bo moral pripraviti sani. Če pa snega ne bo, ima v rezervi velikanski koš. Tega si bo oprtal na rame, in si od Korinja čez Jauhe utiral pot do vaših domov. Pa ne čisto do vseh, ker bi mu seveda zmanjkalo časa. Obiskal bo le tiste »ta pridne«. Miklavžu smo dali seznam tistih, ki ste že malo v letih, ki se nam zaradi bolezni in starosti ne morete pridružiti na naših izletih in druženjih. Z Miklavžem prihaja veseli december, vsaj včasih smo mu rekli tako. Po naših vaseh, mestih in domovih bodo zasvetile mnoge lučke, ki nam bodo pričarale prihod božiča in novega leta. ♦ Čaroben pogled na jesensko idilo Nekaj utrinkov z našega Martinovanja 7a konec pa še pomembno obvestilo^ Vsi, ki razmišljate, da bi letovali v mesecu marcu 2012 v hotelu »Delfin« v Izoli, je sedaj čas, da se odločite in se do 15.1.2012 prijavite z akontacijo 15,00 EUR vašim poverjenikom po vaseh. Cenik letovanja bomo objavili v decembrski številki »Našega kraja«. Piše: Zdravko Marič, dr.med. Da pridem iz Male vasi na Videm Pred tridesetimi leti sem nekega poletnega dne poležaval na plaži znanega turističnega kraja ob Jadranskem morju. Trebuh in leva stran glave na brisači, hrbet in desna stran glave pa direktno na sončni pripeki^ nič kaj zdravo, ves zamaknjen od toplote sem zamišljeno obračal oči v smeri proti živahnemu otroku neke nemške družine. Opazoval sem fanta in njegovo menjavanje položaja: najprej je ležal, potem vstal, hodil, spet poležaval, spet stal, hodil, tekel, skakal, pa sedel, hodil in legel. KoUko različnih pozicij, gibov in dejavnosti. Pa vendar je bil slabe volje, kričal je na mamo, brcal družinskega psa in zahteval sladoled, obisk luna parka in nogometno žogo od mojega mlajšega brata. Če ne bi bil na pol v transu od popoldanske pripeke, bi vstal ter mu eno pri-mazal na Uce, tako mi je šel na živce. A raje sem obrnil glavo na drugo stran in menjal položaj: trebuh in desna stran glave na brisači, hrbet in leva stran glave pa direktno na sončni pripeki. Še vedno zamaknjen od toplote sem zamišljeno obračal oči v smeri proti manj živahnemu otroku neke slovaške družine. Opazoval sem fanta in njegovo menjavanje položaja: fant je sedel, sedel, sedel, sedel in sedel. Samo ena pozicija, sedenje na invalidskem vozičku, premikanje z vozičkom in ustavitev enkrat pri starših, drugič ob igrišču, tretjič na manjšem pomolčku. Pa vendar je bil dobre volje, mamico je z veliko pahljačo hladil čez hrbet in glavo, božal je družinskega psa, sestrici je prinesel sladoled odklonil obisk luna parka in posodil mojemu mlajšemu bratu svojo žogo, saj je bratovo pred nekaj minutami zaplenil razvajeni otrok nemške družine. V tistem trenutku sem začutil, da se mi je kljub vročini dobesedno naježila koža na hrbtu. Opazovanje na prvi pogled nemočnega fanta me je ganilo v dušo in kot mladenič sem takrat prvič zaznal in dojel pomembno življenjsko resnico: ljudje, ki se razdajajo za sočloveka niso samo tisti, ki imajo dobre psihofizične sposobnosti, ampak predvsem tisti, ki imajo veliko srce. Spet sem se obrnil na drugo stan: trebuh in leva stran glave na brisači, hrbet in desna stran glave pa direktno na sončni pripeki^ Opazoval sem spet nemškega fanta, ki je bil to pot čisto pri miru. Sedel je v udobnem stolu za na plažo, lizal sladoled in mrko opazoval mojega brata, ki se je igral z izposojeno žogo. Nestrpno je mencal z nogami ter ukazoval mamici, naj mu prinese še pijačo in prenosni računalnik za igranje igric. Deloval je po eni strani nasto-paško, po drugi strani pa naveličano nad vsem ugodjem, ki mu ga je ponujal družinski standard in razvajanje s strani staršev. Spet mi je začel iti na živce, zato sem se obrnil na drugo stran: trebuh in desna stran glave na brisači, hrbet in leva stran glave pa direktno na sončni pripeki. Opazil sem, da se je bratu pri igri pridružilo čedalje več otrok s plaže, med njimi tudi slovaški fant Janek na invalidskem vozičku. Polni navdušenja, volje in smeha so se igrali razne igre z žogo, v vseh je brez problemov sodeloval tudi Janek, fant, ki ni mogel hoditi. V nekem trenutku pa je žoga zletela preko mene na drugo stran, točno pred noge nemškega fanta po imenu Klaus. Ta se je v hipu dvignil in v privošč-ljivem žaru brcnil žogo še naprej, tja proti morju. V tistem trenutku sem se dvignil v sedeči položaj in opazoval nadaljnje dogajanje: Janek je pognal voziček in se zapeljal mimo mene proti žogi. Pobral jo je, tik preden jo je zajel velik morski val in ves vesel se je obrnil in odpeljal nazaj. A vmes se je ustavil pri Klausu, se mu prijazno nasmehnil in mu rekel: »Se greš z nami žogat?« Spet sem bil ganjen od neizmerne širokosrčnosti fanta, ki je zmožen kljub hudi gibalni oviranosti ne samo vključiti se v igro, ampak za igro tudi motivirati prijatelja, ki se je tik pred tem do njega zelo grdo obnašal. Ta gesta pa je naredila preobrat tudi v Klausovi glavi. Presenečen od strpnega, celo prijaznega odziva na njegovo škodoželjno gesto, je do takrat egoistični fant vzel iz torbe čokolado, jo dal Janeku in rekel: »Grem se nogomet z vami, če mi dovolite. Hvala!« ko sem videl, da so se začeli skupaj igrati vsi otroci s plaže, mi je popolnoma odlegla tesnoba v duši. Misli so se mi osredotočile na moje počutje in v naslednjem trenutku sem se zavedel, da sem že predolgo na sončni pripeki in da če nočem, da dobim opekline, moram takoj v vodo. To sem tudi storil in med prijetnim namakanjem v topli morski vodi sem prišel do ugotovitve, da je prijateljska igra z žogo, ki smo ji priča na plaži, zasluga predvsem fanta na invalidskem vozičku Janeka^ To je bilo obdobje mojega odraščanja in klesanja življenjskih izkušenj in ugotovitev. Zdaj sem trideset let starejši, a še vedno se klešejo moje življenjske izkušnje in spoznanja, predvsem na osnovi dogodkov, kakršen se je zgodil denimo pred tremi dnevi. Bil je Miklavž in društvo invalidov me je prosilo, če se preoblečem v Miklavža in obiščem ter obdarim varovance invalide v Dom starejših občanov. »Seveda«, sem nemudoma pristal in obiskal varovanca na invalidskem vozičku, ki mu je bilo ime Janez. Ko me je videl, kako vlečem iz vreče praznično darilo, me je prijel za roko in rekel. »Dragi Miklavž! Prosim te, če to darilo raje neseš v sosednjo sobo k prijatelju Cirilu, ki sicer ni invalid, a vsekakor potrebuje to darilo veliko bolj kot jaz; sostanovalci ga namreč ne marajo in je v srcu sam.« Spet sem torej naletel na človeka, ki je kljub svoji telesni hibi sposoben razviti obilo dobrote do sicer trdosrčnega sočloveka in mu pomagati po svojih zmožnostih. In spet mi je postalo toplo pri srcu in misel na smisel življenja se je v moji razburkani zavesti še bolj utrdila. Kaj lahko torej zaključimo s pomočjo logičnega razmišljanja? Če izhajamo iz dejstva, da beseda invalid pomeni "bolj ali manj omejen v sposobnosti za neko dejavnost", potem smo vsi ljudje na tem svetu neke vrste invalidi, saj nihče izmed nas ni popoln v vseh pogledih. Če pa že poskušamo vključiti razločevalne metode v koncept preživete definicije besede invalid, potem lahko kvečjemu trdimo, da invalidov ni; smo vsi le ljudje; nekateri trenutno sposobni samostojnega gibanja in nekateri, ki uporabljajo za gibanje voziček ali druge pripomočke. A kot vidimo iz obeh opisanih dogodkov, so gibalno ovirani pri trudu, da smo vsi enakovredni in enakopravni ljudje, že dosegli, včasih celo presegli svoj maksimum. Zato se moramo vsi, ki smo sposobni hoje, vprašati, ali se tudi mi dovolj trudimo za cilj "enake možnosti za vse". Žal ne, saj ne samo da se niti ne zavedamo, kakšne ovire v vsakdanjem življenju morajo premagovati ljudje, vezani na invalidski voziček, za izvajanje osnovnih življenjskih opravil, še več, vidimo samo svoje potrebe in imamo samo svoje zahteve. Naša dolžnost je, da tako razmišljanje nemudoma odpravimo, se začnemo zavedati ovir in potreb gibalno oviranih in narediti vse, kar je v naši moči, da bomo lahko vsi ljudje na željenih mestih vključeni v skupno doživljanje bogastva, ki nam ga ponuja življenje kot božji dar. Da pa ta cilj dosežemo, moramo z nesebično pomočjo omogočiti tudi gibalno ovira- nim, da bodo zmožni dospeti samostojno na večino željenih mest. Predvsem potrebujejo pomoč svojih bližnjih in države. V glavnem je to pomoč pri opravilih, a včasih je potreba tudi po finančni oziroma materialni pomoči. Pri tem pa se splača zavedati dejstva in občutkov, ki sem jih bil deležen v obeh opisanih primerih. Ko se odločimo nekomu, ki ima težave z gibanjem, pomagati tudi materialno, spoznamo, da se nam ta pomoč že v naslednjem trenutku neprecenljivo vrača v obliki zadovoljstva, prijetnih občutkov, pozitivne energije in življenjske volje. To pa so stvari, ki jih bomo deležni, če bomo pomaga-U premagovati finančne ovire našemu dragemu Urbanu na poti do želenega cilja -postaviti se na noge in vzpostaviti gibanje s koraki. S tem bomo tudi njemu omogočili doživljanje zadovoljstva, prijetnih občutkov, pozitivne energije in življenjske volje, kar si nedvomno več kot zasluži in kar mu vsi od srca tudi privoščimo in želimo. ♦ Pesmi glas, samostojni koncert vokalne skupine Mavrica V soboto, 8. oktobra 2011 zvečer, se je iz Jakličevega doma na Vidmu slišal Pesmi glas. Vokalna skupina Mavrica je ob svoji 15. obletnici delovanja pripravila »sladokusen« samostojni koncert. VS Mavrica Tokrat smo v program vključile slovenske in tuje zimzelene melodije. Prepevale smo jih z užitkom, naše navdušenje pa se je preneslo tudi na poslušalce. Prireditev je spretno povezoval Tadej Vasle, ki je poskrbel tudi za klavirsko spremljavo nekaterih pesmi. 15 let ni kratka doba. Veliko prijetnih trenutkov in spominov se je nabralo v tem času. Zato nič čudnega, da je bil koncert poln čustev. Veselje, radost, nostalgija, hvaležnost, predanost, upanje, ljubezen. Vse to, začinjeno s Tadejevnim humorjem, smo želele podariti obiskovalcem. Po odzivih sluteč, nam je uspelo. Tudi zato, ker so nam pri izvedbi koncerta pomagali naši prijatelji, ki se jim želimo na tem mestu zahvaliti. Najprej naši jem, ki so nas tudi letos finančno podprli pri izvedbi tega projekta, se zares iskreno zahvaljujemo. Javni sklad RS Slovenije, območna izpostava Ivančna Gorica je ob tej priliki podelil nekaterim našim pevkam Gallusove značke in priznanja za dolgoletno udejstvovanje na pevskem področju. Milena Klinc, Darja Sever in Vida Žnidar-šič so prejele srebrno značko, Martina Šuštar pa zlato. Me pa hitimo naprej. Hitimo zbirati nove prijetne trenutke in spomine. In z veseljem jih bomo še naprej delile z vami, dragi naši poslušalci. ♦ Vesni. Vesna Fabjan Bremec je 15 let vztrajala kot naša umetniška vodja. Iz srca smo ji hvaležne za vse, kar nas je naučila in nam podarila. Zdaj pa jo je življenska pot zanesla na drugi konec Slovenije, zato je taktirko prevzela Vida Žni-daršič. Pri urjenju naših glasov ji priskoči na pomoč Mojca Jevnikar Zajc, ki je pripomogla k večji milozvočnosti koncerta. Zoran Grabarac, Žiga Palčar, Dejan Puglej, Klemen Tegel, Špela Toporš, Rož-le Palčar in Saša Pajk so poskrbeli za izvirno ter tehnično dovršeno scensko in zvočno podobo, Janez in Marta Šuštar sta s svojim igralskim vložkom podkrepila čustveni naboj prireditve, jazzovske melodije saksofonista Jake Ahačevčiča in pianista Blaža Jurjevčiča pa so bile prijetna popestritev celotnega dogodka. Vsem njim in še našim dolgoletnim sponzor- Center za socialno delo Grosuplje Sporočilo o selitvi Sporočamo, da se bo Center za socialno delo Grosuplje preselil na novo lokacijo, in sicer na Adamičevo c. 51, Grosuplje. V tednu 28.11. 2011 do 2.12.2011 bomo izvedli selitev. Gre za zahteven projekt, zato vse stranke prosimo za razumevanje, če bi prišlo do motenj v delovanju. Zagotovljen bo sprejem vlog in prva socialna pomoč. Telefonske številke bodo ostale iste, ravno tako spletna stran: www.csd-grosuplje.si S 1.12.2011 bo torej CSD deloval na lokaciji Adamičeva cesta 51, Grosuplje. Direktor Nenad Stojanovic Prebudimo Slovenijo Igor Ahačevčič To je naslov in obenem tudi geslo civilne iniciative, ki jo vodi g. Jože Strgar. VeUko vas ga pozna kot odličnega vrtnarja, še več pa kot nekdanjega župana Ljubljane. Cilj gibanja je povsem preprost: »Prebuditi Slovenijo!« Prav gotovo je, da smo navadni prebivalci Slovenije v zadnjih letih precej zaspali, kar zadeva družbeno angažiranost. Vsak dan znova smo ugotavljali, da se ne splača, da nima smisla, saj vse poberejo in si vnaprej brezvestno razdelijo tisti, ki so pri koritu. Še huje od tega pa je, da s svojim načinom dela in življenja uničujejo kulturne in moralne dobrine Slovencev, ki smo si jih pridobili in oblikovali skozi več stoletno trdo delo in vzgojo, temelječo na krščanskem nauku. Gibanje »Prebudimo Slovenijo« nas vabi, da gremo tokrat spet vsi na volišča in damo svoj glas eni od krščanskih strank. Le s primerno večino krščansko mislečih ljudi v parlamentu in drugih institucijah, lahko pričakujemo obnovo nekdanjih vrednot, ki so na koncu pripeljale do naše samostojnosti. Marsikdo ob tej pobudi tudi pove, da so bili kristjani že zdaj v teh ustanovah in da so se pokazali enake kot drugi. Res je, tega se moramo zavedati in nikakor ne smemo zanikati. Saj dejansko tega tudi ni mogoče. Vse takšne zadeve so bolj ali manj že prišle na dan. V daljšem časovnem obdobju se vedno pokaže, kdo je mislil iskreno in kdo je v svetih rečeh iskal samo lastne koristi. Upam le, da bodo imele krščanske stranke toliko modrosti, da na kandidatne liste ne bodo uvrščale ljudi, ki so se doslej umazali v raznih tajkunskih aferah in drugih pre- verantskih akcijah. Krščanske misli pa so jih bile polne le v javnosti, pred kamerami in v prvih cerkvenih klopeh. Ob vsem tem je potrebno vedeti, da je tudi to pot zorenja. Ni lahka, a je verjetno nujna. Nam ostane le, da v molitvi prosimo Boga za našo domovino in modrost naših vodilnih ljudi. In predvsem zase. Da bom znal res živeti in delati po Kristusovem nauku, da se moje krščanstvo ne bo ustavilo na cerkvenem pragu, da bom sposoben pogumno izražati svoje stališče, da se bom znal na volitvah pravilno odločiti. Kakšna bo božja volja, pa bomo videli 4. decembra zvečer, potem ko bomo dali svoj glas. Tokrat ne gre toliko za oblast kot za našo prihodnost. Ne prepustite je v celoti drugim, ampak dejavno sodelujte z udeležbo na volitvah. ♦ Dragi Dobrepoljci - dragi prijatelji Roman Bukovec, podpredsednik SDS Priznati moram, da se počutim malo nenavadno ob svoji odločitvi, da vam pišem. Kajti že od svoje vojaščine, to pa bo že krepkih 30 let, razen kakšnega sms-ja ali vabila, nisem pisal nikomur. In spomin se mi pravzaprav vrača ravno v tiste čase, ko sem kot mlad fant, obenem pa že poročen mož in oče dveh hčera, začutil v zraku vonj po spremembah. Pred vsakimi volitvami mi ti spomini še posebej oživijo. Proces proti četverici je bil ključni dogodek tistega časa. Spominjam se zborovanj in protestov proti takratnemu režimu. Mnogi so mi rekli, ne hodi tja, lahko se ti kaj zgodi. Toda v srcu sem čutil pomlad in še danes jo čutim. Moral sem biti zraven. In nikoli, zares prav nikoli ne bom pozabil besed, ki jih je težko in s tresočim glasom izgovoril Ivan Borštnar, ko so ga izpustili iz vojaškega zapora: »Jaz bratje pa vem za domovino.« Od takrat pa do danes se je zgodilo marsikaj. Ko so Slovenijo zapustili jugoslovanski vojaki, so bile dovoljene sanje. In mnogi smo jih sanjali. Sanjali smo deželico na sončni strani Alp, sanjali smo deželico zadovoljnih in srečnih ljudi. Govorili smo, da Slovenija lahko postane Švica, raj na zemlji, oaza miru in blagostanja za vse ljudi. A danes se sprašujem: »Ali so bile te sanje nerealne, je bilo pričakovanje preveliko. Ali smo Slovenci zapravili edini pre- lomni trenutek, ki nam ga je namenila zgodovina ^ da se postavimo na lastne noge, pokončni in ponosni ^ vsi Slovenci in prebivalci Slovenije.« In ne najdem razumne razlage. Zato me zgrabi bes, bes do tistih, ki so to storili in do nas malih ljudi, ki smo to dopustili. Zavedam se, da je tole, kar mi sedaj hodi po glavi, res naivno pričakovati. Vem, da se ne more zgoditi, vendar vseeno pozivam vse, ki ste kakorkoli in kadarkoli škodovali ugledu Slovenije, jo okradli, se na njen račun okoristili in niste storili zanjo, kar bi na svojih položajih lahko, da se iz njih odstranite in jih prepustite ljudem, ki Slovenijo nosijo v srcu. Take ljudi smo imeli in jih še imamo. Mnogi so morali oditi in so v ljubezni do Slovenije v tujini izgorevali. Nam pa so celo življenje govorili, da so to izdajalci slovenskega naroda. In mnogi tem govoricam še danes verjamejo. Kako naj verjamem, da je bil Andrej Bajuk izdajalec slovenskega naroda. In kako naj verjamem, da Jože Pučnik ni imel celo svoje življenje istih sanj, kot smo jih sanjali mnogi Slovenci leta 1990 in še nekaj let potem. In zaradi teh sanj so ga preganjali celo njegovo življenje, izgubil je izobrazbo in dostojanstvo. Toda v svetu, kjer to cenijo, si je oboje pridobil nazaj in se spet vrnil v Slovenijo, poln želje, elana in znanja, narediti Slovenijo tako, kot smo jo sanjali mi in tako kot jo je sanjal on. Spet se je začela »hajka«, mi pa smo jo le nemo opazovali. Tudi, ko so pošiljali dr. Bajuka nazaj v Argentino, nismo storili ničesar. Onadva pa sta ves čas ljubila Slovenijo. In mnogi smo to vedeli. Ko pa je prišel čas njunega zadnjega slovesa, so to vedeli vsi. Njuni nasprotniki so prav tako kot njuni prijatelji, govorili, da sta odšla velika Slovenca, domoljuba in demokrata. Nista potrebovala slovenskih plač niti položajev. Te sta si pridobila v tujini, mati Slovenija pa jima je ostala mačeha do zadnjega diha. Še imamo nekaj ljudi, ki izgorevajo za Slovenijo. Zakaj tega ne opazimo? Ali smo nemi in slepi? In imamo ljudi, ki jim par deset milijonov evrov ne predstavlja večjega izdatka. Ali se da par deset ali par sto milijonov pošteno zaslužiti? Tudi tega ne opazimo. Sanje mnogih Slovencev so izpuhtele v zrak. Še vedno pa verjamemo tistim, ki so za to krivi. Ali je to normalno? Kdo manipulira z nami? Zakaj smo tako naivni? Zavedam se, da ni absolutne resnice. Imamo dobre in slabe politike, imamo dobre in slabe politike na levici in na desnici. Imamo lovce na položaje in na denar, ki se skrivajo na obeh straneh in pri tem jim ni nič sveto. Na nas volivcih pa je, da izluščimo seme od plevela. To možnost bomo imeli 4. decembra. Ne zapravimo je. In ne dopustimo, da snovalci oaze miru in blagostanja, deželice na sončni strani, dobijo priznanje samo ob odhodu v večnost. ♦ Komu zaupati svoj glas Ive A. Stanič Predvsem poštenemu in izkušenemu kandidatu oziroma stranki, ki bo v naslednjem mandatu storila največ za državo Slovenijo in nas volivce! V predvolilnem času se velja spomniti, da je SDS kot vladna stranka vedno podpirala medstrankarsko sodelovanje (na primer partnerstvo za sodelovanje in razvoj), koalicija pa je (predvsem SD) tako obliko medsebojne pomoči vedno in dosledno zavračala. Prav tako je nesprejemljivo in neparlamentarno kategorično odklanjala nad 200 različnih vloženih predlogov. Tu se velja spomniti in nevednežem pojasniti, v kakšnem stanju je bivša Janševa vlada pri zadnjih volitvah zapustila državo Slovenijo in kakšno stanje je danes. Seveda - brez sprenevedanja! Pri tem ne smemo pozabiti Janševe izkušnje, tudi z vodenjem Sveta EU. Pred nekaj dnevi se mu je priklonila nemška premierka Angela Merkel z naslednjimi besedami: »Janeza Janšo prav posebej podpiram, ker je velik Evropejec.« Sicer pa Janez Janša in SDS v teh dneh sprejemata številne izraze mednarodne podpore in sta na evropskem vrhu prepoznavna kot poroka za bolj uspešno Slovenijo. Ju bomo znali tudi doma dovolj podpreti?! Prvak največje opozicijske stranke Janez Janša je že pred tremi meseci razgrnil strankin program, nekatere stranke -liste pa ga še danes nimajo. Če upoštevamo njegov miren, strpen odziv in delavnost v času najbolj obremenilnih in večinoma lažnih obtoževanj, žalitev in diskre-ditacij, potem Janšo lahko le občudujemo. Če k temu dodamo še domišljen, verodostojen in obetajoč zagovor na TV nastopih (Vroči stol, Pogledi Slovenije), potem se pri odločanju ni potrebno veliko truditi. Potrebno je priznati, da nas naše nevzdržne družbene razmere silijo v priznanje, da so nujno potrebne takojšnje spremembe. V takih razmerah nam lahko pomaga le človek, ki je pošten, ima znanje in voljo ter ogromno izkušenj. Če želimo sebi in državi Sloveniji dobro, potem 4. decembra dajmo svoj glas tisti stranki oziroma vodji stranke, ki je pri osamosvajanju in ustvarjanju naše Slovenije veliko žrtvoval, za nagrado pa je bil, in je še danes, deležen vsakodnevnih izbruhov sovraštva najnižje vrste. Toda Janša ostaja Janša. Večji kot je udarec, bolj je miren in dostojanstven. Le kdo od resničnih domoljubov ga ne bi podprl?! ♦ Kočevska Reka, 28. oktobra 2011 Zdravilo ali slepilo? Alternativna medicina na zatožni klopi Tina El Shawish To je naslov zelo zanimive knjige dveh angleških znanstvenikov, Simona Singh-a in Edzarda Ernst-a. Knjiga ponuja znanstveno dokazane odgovore na vprašanja o več kot tridesetih vrstah alternativne terapije in tako dokončno razkrije, ali so kateri od teh posegov v resnici koristni in kateri lahko našemu zdravju celo škodujejo. Edzard Ernst se je z medicino ukvarjal vrsto let, med drugim tudi z nekaterimi alternativnimi terapijami in je prvi profesor alternativne medicine na svetu. Njegova raziskovalna skupina je petnajst let raziskovala, katera vrsta zdravljenja deluje in katera ne. Simon Singh je kot znanstveni novinar skoraj dve desetletji delal za tiskane medije in skupaj z prof. Ernst-om sta se odločila, da se z znanstvenim pristopom približata resnici o alternativnih terapijah. Razkriti sta želela resnico o napojih, mažah, tabletah, iglah, zdravljenju z rokami in energijami, ki jih uradna medicina ne priznava, vendar postajajo vse bolj privlačne za mnogo bolnikov. Kaj deluje in kaj ne? Kaj je resnica in kaj laž? Komu lahko zaupamo in kdo nas vleče za nos? Ali današnji zdravniki vedo, kaj je najboljše, ali pa vraže res črpajo iz neke starodavne, višje modrosti? Na vsa ta vprašanja in še na mnoga druga se najdejo odgovori v tej knjigi. Tu je pregled vse alternativne medicine na svetu. Knjiga je razdeljena na šest poglavij. Prvo poglavje predstavlja uvod v znanstvene metode. Pojasnjuje, kako znanstveniki s poskusi ali z opazovanjem ugotovijo, ali je določena terapija učinkovita ali ne. Vsi zaključki temeljijo na znanstvenih metodah in nepristranski analizi najboljših razpoložljivih medicinskih raziskav. To se poudarja zato, da se verjame v navedene zaključke. Drugo poglavje pokaže, kako so te znanstvene metode uporabili v akupunkturi, eni najbolj uveljavljeni in uporabljeni terapiji. Tretje, četrto in peto poglavje pa na podoben način razišče tri druge pomembne oblike alternativne terapije: homeopatijo, kiropraktično terapijo in zeliščno medicino. Ostale oblike alternativnih terapij (več kot 30 vrst) so obravnavane v dodatku. Zadnje poglavje podaja zaključke iz prejšnjih poglavij in se ozre v prihodnost zdravstva. Ključna tema je priti do resnice. Ali je določena alternativna terapija učinkovita in jo bo uradna medicina sprejela ali jo bo zavra- čala? Če se pokaže, da alternativna terapija ne deluje, ali se naj prepove ali se prepusti odločitev bolnikom? Zaključki so res zanimivi. Sicer je knjiga napisana v lepem in razumljivem slogu, ki z navajanjem mnogih primerov iz življenja in podajanjem znanstvenih in analitičnih podatkov bralca še bolj pritegne. Podan je tudi razvoj medicine in to na povsem konkretnih primerih. Zanimivo! Znanstvenika sta utemeljila, da je večina oblik alternativne terapije v veliki meri ali popolnoma neučinkovitih pri zdravljenju večina bolezni. Pozitiven učinek takšnih terapij nastopi pri bolniku izkjučno zaradi učinka placeba, to je bolnikove vere, da ta terapija učinkuje. Učinek placeba ne morem opisati z nekaj besedami, zato sami preberite ugotovitve. Npr. homeopati trdijo, da so njihovi pripravki resnično učinkoviti, vendar najboljši znanstveni podatki kažejo, da so homeopatski pripravki lažni in pacientom pomagajo izključno zaradi učinka placeba. Zakaj sem želela pisati o tem in predstaviti to zanimivo knjigo? Tudi v naši okolici so mnogi bolniki, ki iščejo pomoč v alternativnih terapijah. Mnogi celo menijo, da so alternativne terapije pomoč pri uradni medicini. Nekateri celo zagovarjajo zdravljenje z zelišči, hipnozo, kristali, masažo ali drugimi nekonvencio-nalnimi zdravili. Vse te »metode zdravljenja« pa so zelo drage, predvsem pa neučinkovite! Knjiga »Zdravilo ali slepilo« daje znanstveni odgovor na vsa naša vprašanja o alternativi. Avtorja tudi analizirata, zakaj že toliko desetletij delujejo te terapije, da se še vedno širijo, čeprav znanstveno dokazujeta njihovo neučinkovitost! Raziskave kažejo, da v mnogih državah več kot polovica prebivalcev uporablja alternativno medicino v takšni ali drugačni obliki. Ocenjujeta, da se v svetu zanjo porabi kar 40 milijard dolarjev, kar jo postavlja na mesto najhitreje rastočih medicinskih izdatkov! Žal je tako, da bodo tudi v prihodnje alternativni terapevti še naprej prežali na najbolj obupane in ranljive v naši družbi, praznili njihove denarnice, ponujali lažno upanje in ogrožali njihovo zdravje. Osebno nisem nikoli verjela v te terapije, vendar je prav, da se mnenje preveri tudi z znanstvenimi ugotovitvami. Preberite omenjeno knjigo in si sami ustvarite mnenje o tem! November, 2011 Futsal klub Dobrepolje prvič na priprave V Futsal klubu Dobrepolje smo se v začetku novembra prvič odpravili na večdnevne priprave. Na Bledu smo preživeli prijetne in naporne štiri dni. Jure Žnidaršič Začelo se je v sredo, 2.11.2011, ko smo se z avtobusom odpravili proti Bledu. 36 fantov iz treh starejših selekcij je ob prihodu izvedelo pravila in plan priprav in se nato odpravilo na krajši pohod po okolici Bleda. V naslednjih treh dneh so nato fantje preživeli delovno, saj so delali predvsem na treh konceptih: koordinacija, kondicija ter taktika. Za uspešen izveden načrt priprav so skrbeli trije trenerji: Dani Kaljevič, Robert Gačnik ter Roman Zabukovec. V petek popoldne smo odigrali še tri prijateljske tekme z NK Bled in zabeležili dve zmagi in en poraz. Ob koncu priprav smo bili vsi skupaj zadovoljni z opravljenim delom in za izkušnjo, ki nas je še dodatno zbližala in naredila boljše futsalerje. Spodaj si lahko ogledate tudi nekaj fotografij. Več o pripravah pa si oglejte na klubski spletni strani: www.futsalklub-dobre-polje.com. ♦ Obvestila V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE DOBREPOLJE, ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLJE IN OBČINA DOBREPOLJE PRIREJATA ODPRTI TURNIR V NAMIZNEM TENISU. V petek, 2. 12. 2011, ob 17. uri bo potekalo tekmovanje za osnovnošolce in mladino do 18. let starosti, v soboto, 03. 12. 2011 s pričetkom ob 9.00 uri pa za člane in članice. Turnir bo potekal v telovadnici OŠ Dobrepolje. Več informacij na http://www.sd-kompolje.si in tel.: 041/256-506 (MARJAN). VLJUDNO VABLJENI VSI LJUBITELJI NAMIZNEGA TENISA! %gïieek zu :ikulokusce Mačje oeîV / (hitra priprava, peciva ne pečemo) Sestavine za palačinke • 2 dl mleka • 12,5 dag margarine • 20 dag sladkorja • 20 dag albert keksov^ • 2 - 3 oblati „ .-i penjene banance ^ '' , " Po želji: mleti orehi, mleti lešniki... Priprava ^ Mleko, margarino in sladkor | zavremo in pustimo, |da se malo ohladi. / Kekse zdrobimo z valjarjem in jih_£tresemo v kuhano zmes. Po želji lahko dodamo mlete orehe... ^ Oblate navlažimo med dvema mokrima bombažnima servieto-ma, Iko so dovolj vlažni,-jih namažemo s kremo. Po sredini položimo penjene banane po dolgem (tako, kot so tirnice). Nato namazane oblate po dolgem zvijemo v roladico'. Damo v hladilnik ter mrzle narežemo na rezine. KINO DOBREPOLJE DIGITAL PETEK, 9. DEC. 2011, ob 17. URI ameriška uspešnica - družinski dokumentarni BONOBO BENI KRATKA OZNAKA: Glavni junak filma je enoletni opičji mladič Beni iz zavetišča Lola ya Bonobo (DR Kongo), kjer se uči veščin, ki jih potrebuje za vrnitev v džunglo. Beni je eden zadnjih mladičev vrste bonobo, ki je izjemno inteligentna in ogrožena. Od šimpanzov, njihovih najbližjih sorodnikov, se razlikujejo po bolj miroljubnem in igrivem vedenju.Benija je pred kruto usodo rešila lastnica zavetišča, Claudine André, ki se že več let trudi, da bi zaščitila bonobe. V zavetišču jih vzgaja skupaj z drugimi človeškimi mamami in jih navaja na samostojno življenje. Claudine se pripravlja, da bo izbrala novo skupino bonobov, zrelih za izpust v divjino. Beni je pustolovske narave in hitre pameti - bo med njimi tudi on? Zgodbe bonobov nam pripovedujeta Claudine in izmišljen Benijev glas, poln humornih in navihanih misli, zaradi katerih je film primeren tudi za mlajše otroke. DOLŽINA 1 ura 30 minut. PETEK, 23. DEC. 2011, ob 17. URI ameriško uspešnico - zf. Akcija JEKLENA MOČ KRATKA OZNAKA: V bližnji prihodnosti boks ni več v domeni ljudi, temveč se v areni spopadajo velikanski roboti. Nekdanji boksarski prvak Charlie se nikakor ne znajde v svetu jeklenih bojevnikov. Ko si zaradi dolgov ne more privoščiti novega robota za dvoboje, se na prigovarjanje odtujenega sina Maxa posveti neuglednemu robotu za trening. S pomočjo Charliejevih izkušenj začne robot zmagovati, vendar vsak nov uspeh povzroči nezadovoljstvo konkurence, ki se odloči ponižati in uničiti nezaželenega vsiljivca. DOLŽINA 1ura 41 min. Poljana toži, polje plaka, utihnil je zeleni gaj, gore zastrle so si lica, ker več ne vrneš se nazaj. Utrip srca za hip miruje, prebridek je usode glas, otožno srce nam žaluje, ker ti odšel si zdaj od nas. Sonce toplo bo sijalo in budilo rosni cvet nikdar tebi v sončno jutro ne odpre se več pogled. Spaval zdaj boš večno spanje in užival mir, pokoj. Zdaj odšel si v domovanje, kjer končan življenja boj. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, pradedija, soseda, vaščana, čebelarja in bivšega sodelavca ALOJZIJA MIKLIČA 29.5.1931 + 9.10.2011 iz Ljubljane - Hudourniška pot se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih slovesa sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje. Najlepša hvala vsem čebelarjem, ki ste ga v tako velikem številu kropili, nam izrekli sožalje in ga pospremili na zadnji poti. Hvala pevcem mešanega zbora iz Rudnika in moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za izbrane in lepo odpete pesmi. Hvala gospodu župniku Lojzetu Zupan iz Rudnika za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala predstavniku upokojencev gospodu Marjanu Virantu in predsedniku čebelarskega društva Jožetu Puglju za ganljiva govora. Hvala gospodu Zakrajšku za opravljene pogrebne in pokopališke storitve. Žalujoči vsi njegovi: žena Anica, hči Andreja, sin Marko z družino, vnuki, pravnuki in ostali sorodniki Trinajstletni Urban, doma iz Male vasi, se je rodil brez kolen in gležnjev. V srednjo šolo bi rad šel z elektronskimi protezami, ki bi mu omogočile varno hojo. Za zbiranje sredstev je pri OZ Rdeči Križ Grosuplje, Taborska 6, Grosuplje odprt humanitarni račun št.: 02022 0016581140, sklic: 00 15111998 in prvi račun št. 0204 6109 2514 246 pri NLB d.d. (v uredništvo časopisa »Naš kraj« je bila prvič posredovana napačna številka računa, zato sedaj objavljamo pravo) DOBROTA SRCA PRINAŠA SREČO ISKRENA HVALA ZA VAŠO DOBROTO! Pri Silvi in Slavkotu Debeljaku iz Kompolj je posijalo sonce. Tisto pravo, močno, jesensko sonce. Zasijalo pa je tudi sonce sreče. Kako, sonce in sreča, v teh težkih časih? Tako, lepo. Ker so ljudje znova dokazali, da želijo in znajo priskočiti na pomoč, ko je to potrebno. Silva in Slavko sta že oba upokojena, a njuna pokojnina je preskromna, da bi z njo lahko dobro živela. Silva obdeluje nekaj zemlje, tako da jima ni potrebno vsega kupiti. Kljub težki Slavkovi bolezni se jima uspe nekako prebijati iz meseca v mesec. In že nekaj časa sta razmišljala, kako bi se lotila prekriti streho, ki je že puščala. Vedela sta, da finančno sama tega bremena ne bi zmogla ^ In tukaj se začne nova zgodba. Zgodba o dobrih ljudeh. Kot so Dobrepoljci že mnogokrat dokazali, tudi tokrat niso obrnili hrbta pomoči potrebnemu. Silva je vse svoje prihranke namenila za strešnike, Janez Pavlin je posekal in daroval les za novo ostrešje, Tomaž Prhaj je poskrbel za žlebove in snegobrane, Rotar Minka pa je gospodinji Silvi vsak dan pomagala pri peki peciva in pri kuhi za delavce. Silva in Slavko kličeta vsem še enkrat hvala, hvala vsem dobrim ljudem, ki ste kakorkoli pomagali. ISCEMO PREZENTATORJE HONORARNO ALI ZA POLNI DELOVNI ČAS PLAČAMO 10 EUR PO PREZENTACIJI DNEVNO IZPLAČILO ZA PRIJAVO POKLIČITE NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 030 333 724 OD 9.00 URE DO 20.00 URE OB PRIJAVI POVEJTE ŠTEVILKO 09 Zelo ugodna prodaja sestavov kuhinjskega pohištva 1. ravni sestav 3;6om (barva češnja-vanilija) 2. sestavi spodnjih omaric cca im, primerno za letno oz. čajno kuhinjo 3. različne velikosti zgornjih omaric, primerno za orodje (cena 15-30 EUR/kom) Informacije po tel. 041 730-443 iOUTOLIČOCTTUO bruriDuüQ €900 041/743 i04 Cesta 66 1312 Videm Dobrepolje Egonbrundulai@hotmail.com Popravilo toče brez lakiranja Brezplačna nadomestna vozila Popravljamo za vse zavarovalnice Kemično čiščenje Poliranje vozil Avtovleka m Jinncjcrt - DAUUTJHSKA Ki>PA UVANDh ii.niii Db iv-JOhff ® Pl Aktualn« novic«, dogodki, prlr«dltv« In i« tt« «plvtnlh ««WMh obtin« Oobttpo^t« littp://www.ilobrepo||e.s|/ Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava Izolacijskega termopan stekla • Kaljenosteklo • Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan ArLONovt /tstnsftcponudbt Avto krediti V Hranilnici LON smo pripravili ponudbo Avto kreditov z: - ugodnimi obrestnimi merami - nižjimi (fiksnimi) stroški odobritve - različnimi oblikami zavarovanj Depozitne akcije Zaradi izjemnega zanimanja smo podaljšali obstoječe depozitne akcije: tei^*^ tei^*^ V Vabljeni v našo poslovalnico v Grosupljem. Poslovna enota GROSUPLJE, Kolodvorska 3, T: 01 32 05 510 www.lon.si HRANILNICA LON ^nnčniShro M, ^'uietiUv Oseben. fJtUCn. II w Kfö GGms lier» tmsiSEEQisQ QBtiEGIliMEamill] ROßUSTiIlf! PRODAJNO RAZSTAVNI SALON i C. Ljubljanske brigade 23A, 1000 Ljubljana f'^] JSJt gsm: 041/402 780, 041/449 334, tel. 01/510 55 30 ^ fax: 01/510 55 31, e-mail: priba@amis.net, del. čas: pon - pet, 8h - 12h, 14h - 17h Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.