Posamezni izvod 40 grošev, mesečim naročnina 2 šilinga
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
V. b. b.
Le v slogi je uspeh in le v slogi bo tudi Daša rešitev, kdor pa dela za še večjo našo razdvo-jitev, nc more biti prijatelj našega naroda.
letnik vil
CELOVEC, SREDA, 2. IV. 1952
ŠTEV. 24 (484)
Jugoslavija protestira proti »reševanju” tržaškega vprašanja med Ameriko, Anglijo in Italijo
Iz dneva v dan se vedno bolj zaostruje vprašanje Trsta. V zadnji številki smo pisali o iz-Padih protijugoslovanske gonje, v katero so se vključili vsi iredentistični tržaški krogi s fašisti in kominformisti vred. Med tem pa se je Položaj okoli tržaškega vprašanja razvijal dalje tudi na diplomatskem področju.
Poveljnik cone A, general Winterton, je kapituliral pred fašističnimi demonstracijami in izpisal volitve v coni A za zadnjo nedeljo v jPesecu maju, to je prav na dan, ko bodo občinske volitve tudi v južni in srednji Italiji. Peljal bo tudi nedemokratični italijanski volilni Sakon o povezovanju volilnih list, kar je očitno naperjeno proti silam, ki se borijo za neodvisnost Trsta.
Zadnji razvoj dogodkov okoli Trsta je na diplomatskem področju šel celo tako daleč, da j® angleški zunanji minister Eden ponovil tristransko izjavo o vrnitvi Trsta Italiji iz leta 1948. Na De Gasperijevo prizadevanje bo ta teden v Londonu tristranska konferenca zastopnikov ZDA, Anglije in Italije na kateri bo Sovora o najnovejši italijanski zahtevi po soudeležbi pri upravi cone A, kar predstavlja višek iredentistične dejavnosti italijanskih vladnih krogov v zvezi s Trstom.
Ves ta razvoj od fašistično-iredentističnih demonstracij pred dvema tednoma do sklepa o tristranski konferenci v Londonu jo izzval val ogorčenih protestov pri vseli poštenih demokratih na Svobodnem tržaškem ozemlju in pri jugoslovanskih narodih.
Resolucija Slovansko-italijanske ljudske fronte zahteva odstranitev kolovodij fašističnih divjanj iz civilne oblasti v coni A. Svojemu ugorčenju nad temi izpadi prav tako dajejo du-Ška ostale politične skupine, ki so za neodvisnost Trsta, in tudi Slovenska demokratska ^veza.
Primorski slovenski pisatelj France Bevk je Pisal odprto pismo »Borbi**, v katerem poudarja, naj italijanski fašisti najprej plačajo stare račune, naj povrnejo veliko gospodarsko 'n kulturno škodo, ki so jo prizadejali slovenskemu ljudstvu. „Borba“ in tudi ves ostali ju-
Beograd. — Konec aprila t. 1. bo prišla v Jugoslavijo delegacija indijskih socialistov. De-'egacija želi, da bi se čim bližje spoznala z Sraditvijo socializma v Jugoslaviji.
goslovanski tisk poudarja, da z izgredi, izsiljevanjem in pritiskom tržaškega vprašanja ni mogoče rešiti.
V Kopru, Ljubljani, Beogradu in drugih jugoslovanskih mestih so bile mogočne demonstracije študentov in ostalega prebivalstva, na katerih je jugoslovansko ljudstvo protestiralo proti popuščanju zaveznikov zahtevam fašistične iredente, ki jo je vpregla De Gasparijeva politika v svoj voz, da bi izsilila neke koncesije v zvezi s Trstom. Edvard Kardelj, Leo Matos in sam maršal Tito so na zasedanju skupščine FLRJ podali jasne izjave, da brez Jugoslavije ni mogoče odločati o Trstu in da s FLRJ niso možne nikalce kombinacije, kjer bi kdo tretji odločal o njenih neposrednih intere-
sih. S tem so se odločno izjavili proti predsto-ječim tristranskim razgovorom v Londonu ter izrazili mnenje vseh jugoslovanskih narodov.
Slovenska enotnost v Trstu
Pred kratkim je bil prvi enotni nastop tržaških Slovencev proti nacionalnemu zatiranju in v obrambo narodnih pravic. Zastopniki vseh slovenskih kulturnih skupin v coni A so ob sprejemu pri ravnateljstvu Zavezniške vojaške uprave skupno zahtevali, naj se popravijo vse krivioe, ki se še vedno dogajajo tržaškim Slovencem. Ta enotni nastop je prisilil vojaško upravo, da je morala vzeti na znanje, da je delegacija govorila in predala spomenico v imenu vseh tržaških Slovencev.
Po njihovih dejanjih jih boste spoznali
Na volitvah v ustanove Kmetijske zbornice so se kmetje občin Bilčovs in Zgornja vesoa s dvotretjinsko večino odločili za kandidate slovenske volilne skupnosti »Kmečka gospodarska zveza“. V Bilčovsu in Zg. vesci so s tem slovenski kmetje dobili v svoja krajevna kmečka odbora po štiri zastopnike, dočim je OeVP-Bauernbund izšel iz volitev le z enim zastopnikom.
V torek, cine 25. marca so se v Bilčovsu in Zg. vesci sestali izvoljeni zastopniki, da izvolijo načelnika krajevnega kmečkega sveta, njegovega namestnika in tajnika ter dajo s tem podlago za nadaljne potrebno delo v korist svojih volivcev. V smislu zakona je bil navzoč tudi predsednik okrajne kmečke zbornice g. Miha Jure (OeVP-Bauernbund), da nadzoruje potek volitev in da zapriseže načelnika krajevnega kmečkega sveta.
Volitve načelnika in njegovega namestnika so potekale v redu in v popolnem soglasju z zakonom. Za načelnika je bil v Bilčovsu in tudi v Zg. vesci soglasno izvoljen zastopnik KGZ. Pri volitvah tajnika pa si je predsednik okrajne kmečke zbornice Jure izmislil nekaj, kar ni samo protizakonito, temveč izrazit dokaz vlastodržnosti in zlobnosti OeVP-jevskih veljakov, če gre za pravice koroških Slovencev.
Po § 42 (1) zakona o Kmetijski zbornici in § 62 (2) votivnega reda za volitve v Kmetijsko zbornico bi v obeh primerih imeli slovenski
Truman ne bo več predsednik ZDA
Ponoči od sobote na nedeljo jc iz Amerike | nekega Adlay S t e v e n s o n a. So pa tudi še
Prispela vest, da je predsednik Truman na ne-*'e«n zborovanju Demokratske stranke izjavil, da na prihodnjih prezidentskih volitvah, ki bodo letos jeseni, ne bo več kandidiral.
Na Trumanovo izjavo, da ne bo več kandidiral, jo od nedelje naprej osredotočeno svetovno zanimanje. Vse časopisje prinaša dbbe-sedno izvlečke njegovega govora, na katerega loncu je oznanil ta svoj odlok. Kot posebno Zanimivost ob tem dejstvu vedo ameriške po-ročevalne službe povedati, da je bil ves Trumanov govor znan po vsebini že preden ga je 'nael pred svojimi poslušalci, • da pa do tedaj Se ni vseboval izjave, ki jo jo Truman na kon-°u svojega govora prečita] z malega z roko popisanega listka in ki je »pretresla* njegove poslušalce prav tako kot svetovno javnost.
Razni komentarji menijo, da Trumanova odločitev še ni končno veljavna in da jo bo »lorda še spremenil. Truman sam pa je izjavil novinarjem, da „ni niti najmanjših izgledov“ za to. Kakor poročajo iz NVashingtona, je Truman sam voditeljem Demokratske stranke Predlagal, naj imenujejo za svojega kandidata
drugi, Id se potegujejo za mesto demokratskega kandidata za predstoječe predsedniške volitve, in sicer posebno neki Estes Kefauer, ki se je že udeležil izbornih volitev v nekaterih državah ZDA.
Brez dvoma so s Trumanovim odlokom ogromno narastli izgledi generala Eisenho-w e r - ja, da postane predsednik ZDA, to je, da bo izvoljen kot kandidat Republikanske stranke. Saj je Eiscnhovver žel že velike uspehe pri izbornih volitvah državah Hampshire in Mississippi, kjer je dosegel mnogo več glasov kot n. pr. Truman. Prav iz tega razloga sodi nek angleški politični komentator, da je Truman storil prebrisano politično potezo, ko so je odpovedal kandidaturi na prihodnjih prezidentskih volitvah, kajti tako ho odstopil kot neporaženi, v marsičem uspešni politik Združenih držav, dočim bi se mu znalo dogoditi, da doživi poraz, če bi kandidiral proti republikanskemu kandidatu Eisenhovverju. Prav tako je Truman brez dvoma s svojini odstopom že v naprej ublažil tako ali tako pričakovano zmago republikancev v prihodnji jeseni.
kmetje, ki so volili KGZ, pravico, da dobijo v krajevnem kmečkem odboru tudi tajnika. To dokazuje tudi račun o razdelitvi funkcij v smislu zakona, ki pravi, da je za število funkcij, ki pripadajo eni skupini, merodajna številka, ki se dobi, če se število mandatov najprej deli skozi 2, potem skozi 3 itd.
V primeru Bileovsa in smiselno tudi Zg. vešče bi račun pokazal sledeče:
Bilčovs
polovica
tretjina
KGZ
4
2
1.33
KAB
1
0.5
0.33
KBB
1
0.5
0.33
Ker je zadnja številka KGZ višja od prvih številk KAB in KBB, ima KGZ pravico tudi do tajnika v krajevnem kmečkem odboru v Bilčovsu im tudi v Zg. vesci, kjer je razmerje enako.
Jure pa si je napravil svoj račun in sicer takega, da je spravil pod streho za tajnika svojega sovrstnika in dosedanjega „Bauernfir©rja“. Z vso svojo mešetarsko zgovornostjo in zavijanjem je najprej »dokazal**, da se v obeh primerih funkcije ne delijo tako, kakor predvideva to zakon in kakor so zahtevali slovenski zastopniki, temveč da se mora od števila zastopnikov vzeti najprej polovica, potem pa od polovice spet polovica. Tako naj bi bil za tajnika potreben žreb, kajti tako dobljena številka KGZ je res enaka številkam ostalih skupin. Ker je pa bil žreb za njegov namen še vedno preveč tvegan, je Jure šel v svojom potvarje-nju zakona še dalje. V zatrjevanju, da je njegovo stališče »edino pravilno** in tudi »zako-nito“ je preslepil z hlinjenimi »zagotovili** vse navzoče, da so podpisali imenovanje zastopnika Bauernbunda za tajnika krajevnega kmečkega odbora.
Kaj kažeta ta dva primera? Kakor Ferlitsch pri prvi volitvi prezidenta Kmetijske zbornice, tako se je tudi njegov osebni prijatelj Miha Jure v Bilčovsu in Zg. vesci požvižgal na zakon, kajti v obeh primerih niso govorila ta določila v prid OeVP-ju, v bilčovskem in zgornje-veškem primeru pa celo jasno v korist koroškim Slovencem in proti ponemčevanju teh krajev potom gospodarskega pritiska in zapostavljanja slovenskih kmetov. Na teh primerih ponovno vidimo, da so OeVP-ju dobri tudi nezakoniti ukrepi, zvijače in sleparstvo, da ostane — kar jo glavno — na liniji zapostavljanja slovenskega življa na Koroškem.
Kdor meni in stalno zatrjuje, da se odpirajo vrata do mest, kjer se deli našim kmetom pomoč, z ljubkovanjem in podpiranjem Ferlit-scha, Gruberja ali J ureja naj po teh izkušnjah končno enkrat presodi in spozna, da je tako ljubimkanje in podpiranje v resnici le pomoč in prispevek k nadaljnji germanizaciji koroških Slovencev.
Kernu te kerisli ?
»Naš tednik-Kronika'* je objavila vest, da je i „v smislu sklepa delegatov Narodnega sveta j pripravljalni odbor predložil Varnostnemu ravnateljstvu za Koroško v potrditev pravila j Kmečke gospodarske zveze** in da je »ravnali teljstvo zvezne policije v Celovcu sporočilo, da [ so predložena pravila potrjena**.
»Kmečka gospodarska zveza** je nastala v i sporazumu med predstavniki Demokratične fronte delovnega ljudstva in Narodnega sveta koroških Slovencev. V svojem prvem proglasu je poudarila: »KGZ je vodilna skupnost, ki zastopa zgolj kmečko gospodarske interese in odklanja izrabljanje kmečkih teženj in potreb za strankarsko politiko**. V njenem drugem proglasu je bilo rečeno: »KGZ je proti vsakemu vnašanju strankarstva v naše skupne kmečke zahteve.**
Le taki volilni skupnosti so slovenski kmetje dali pri volitvah svoje zaupanje. Samo skupnost vseh 84 Izvoljenih mandatarjev lahko govori v imenu KGZ. Nihče dnigi ni upravičen, da hi si prisvajal to ime in ga zlorabljal v strankarske svrhe. Narodni svet koroških Slovencev je pogazil načela KGZ, ko si je prilastil to ime za ustanovitev svoje stranskarske kmečke organizacije. Štirje proponenti, ki so vložili pravila, niso bili pooblaščeni niti od volilcev niti od izvoljenih mandatarjev KGZ, da ukrepajo v njihovem imenu.
Ravnanje Narodnega sveta je mogoče oceniti samo kot premišljen in preračunan poskus za razbitje skupnosti izvaljenih mandatarjev KGZ. To početje ne more koristiti skupnim težnjam slovenskih kmetov, marveč služi le strankarskim interesom, konec koncev pa nacionalnim nasprotnikom, ki jim enotnost slovenskega ljudstva ne gre v račun. Dejstvo, da je Varnostna direkcija, ki ima OeVP-jevcc na vodilnih položajih, v rekordnem času dobrega tedna potrdila ustanovitev- strankarske kmečke organizacije Narodnega sveta, medtem ko je na pr. priznanje Slovenskega šolskega društva zavlačevala štiri leta, govori samo za sebe.
Slovenska prosvetna zveza naznanja: VABILO
Slovenska prosvetna zveza bo na cvetno nedeljo, dne 6. aprila t. 1. otvorila svoj
Prosvetni dom v Žitari vesi
Spored:
Ob 14.00 uri slovesna otvoritev Prosvetnega doma po predsedniku SPZ. Nato
kulturni program s petjem, tambu-ranjem, godbo, recitacijami in prizori. (Pri kulturnem sporedu bodo sodelovali tudi gostje iz LR Slovenije in tečajnice gospodinjsko-kuharskega tečaja).
Isti dan bo od 9.00 ure naprej odprta razstava kuharskih izdelkov- v pritličju Prosvetnega doma.
K številni udeležbi od blizu in daleč vabi Osrednji odbor SPZ.
Za Scharfom gre Figi v Ameriko
Predvidoma 12. maja t. 1. bo zvezni kancler Figi prispel v Wasliington, kamor se bo podal na povabilo vlade ZDA. Po uradnih obiskih v vladnem krogu si bo tako kot Schiirl ogledal razne zanimivosti v Združenih državah in se po dveh tednih spet vrnil v Evropo ter se nekaj dni zadrževal kot gost francoske vlade v Parizu. Na poti v Ameriko pa se bo mudil tudi v Londonu nekaj dni,
Kdo so gospodarji celovške Mohorjeve družbe
Pod tem naslovom je priobčil Slovenski poročevalec", glasilo Osvobodilne fronte Slovenije, članek, ki ga v celoti ponatiskujomo, ker vsebuje vrsto zanimivih podatkov, ki marsikomu, ki teh dejstev doslej ni vedel, lalhlko pojasnijo, zakaj veje iz Mohorjeve hiše v Celovcu tako strupen duh proti slovenskim organizacijam na Koroškem in nepomirljivo sovraštvo do ljudske države jugoslovanskih narodov. Članek se glasi:
V	zadnjem času prihaja iz Mohorjeve hiše v Celovcu toliko nesramnih, žaljivih in koroškim Slovencem škodljivih napadov, ki se hkrati raztezajo tudi na življenje in delo Jugoslovanskih narodov, da se sprašujemo, kje je izvor tega sramotnega početja.
V	tej hiši je sedež Mohorjeve družbe in Krščanske ljudske stranke, ki se imenuje tudi Narodni svet in izdaja glasilo Naš lednik-Kro-nika. V njihovih krogih sicer marsikdo dokazuje, da je Mohorjeva družba eno in KLS drugo, toda že nekaj časa se dejanja in pisanje ljudi okrog obeh organizacij presenetljivo ujemajo.
Žolč, ki ga izlivajo v zadnjih številkah Tednika na napredne koroške organizacije in njihove prireditve, se prav nič ne razlikujejo od zakrknjenosti tistih, ki so se „proslavili“ z letošnjo zbirko Mohorjevih knjig. Avtorji Tedni-kovih člankov hočejo ob vsaki priložnosti razbijati enotnost koroških Slovencev, v najnovejšem času na primer enotnost Slovenske kmečke zveze, kakor so avtorji prispevkov Mohorjevih knjig hoteli razbiti enotnost slovenskega ljudstva v narodnoosvobodilni borbi. Vsi ti avtorji služijo istim namenom in istim gospodarjem — sovražnikom Slovencev tostran in onstran Karavank. Naj sede v Mohorjevi hiši ali celovškem škofijskem ordinariatu, naj so se zatekli na Holandsko, v Ameriko ali Argentino, vsepovsod jo z njimi pečat narodnega izdajstva. Z njim sta oskrunjeni vse njihovo početje in pisanje, pa čeprav se skrivajo za Mohorjevo družbo in hočejo z njo dokazovati, da je „katoliški tisk za ohranitev vere in miru med narodi" (Koledar Družbe sv. Mohorja 1952, zadnja stran platnic).
Dovolj bo, da se seznanimo z nekaterimi, ki v sedanji Mohorjevi družbi in njenih publikacijah skrbe „za ohranitev vere in miru med narodi", pa nam bo jasno, da so se ti ljudje v resnici borili za ohranitev fašizma in suženjstva nad narodi, da hočejo v tem duhu še tudi zdaj zastrupljati odnose koroških Slovencev do matične države. Njihova imena so se pojavila v letošnjih Mohorjevih knjigah in njihova načela vejejo iz stolpcev Tednika, ki hkrati dela zanje reklamo in priporoča kot „dobre knjige" njihove proizvode.
Edem izmed njih je dr. Stanko Kociper, ki se je doslej vse bolj kot z literarnim delovanjem, s katerim bi se rad predstavil bralcem Mohorjevih knjig, izkazal z narodnim izdajstvom. Bil jc med vojno Rupnikov osebni tajnik, dober prijatelj gestapovskega sodelavca dr. Šmajda in najvnetejši domobranski propagandist. Vodil je posebne tečaje za domobranske propagandiste in sam večkrat predaval po radiu in na javnih zborovanjih, na katere so s silo se-gnali prebivalstvo. Kociper je bil stalni sodelavec takratnih okupacijskih in domobranskih časopisov ter brošur, v katerih je nastopal kot ideolog protinarodnega delovanja.
Pri Nemcih je užival Kociper popolno zaupanje, saj so mu poverjali zelo zaupne naloge. Kreislpiter dr. Hochsteiner ga je večkrat povabil v Kranj, da je tam predaval po posebnih vojašldh tečajih. Politični in gestapovski vodja domobrancev na Gorenjskem Messner je počastil Kocipra, da je smel predavati kot edini Slovenec — vsi ostali predavatelji so bili Nemci — na specialnih tečajih v prostorih NSDAP v Kranju. Kociper pa se je znal tudi izkazati vreden tega „izredriega“ zaupanja. Ko so leta 1944 partizanske enote že s tako silo navalile na nemške postojanke, da so morali nacista na hitro zgraditi posebne utrdbe, je bil Kociper največji priganjač nasilno mobilizirane delovne sile. Izkazal pa se je še tudi vse drugače, ko je šlo za aretacije med ljubljanskim prebivalstvom. Ugotovljeno je, da je po Rupniku in svojih gestapovskih prijateljih spravil v ječo precejšnje število ljudi. Navsezadnje pa vse to ni propagandnemu ministrčku in gestapovskemu agentu Kocipru — ki je mimogrede povedano v svojih govorili grozil in napovedoval ..neizprosen boj" celo Churchillu — prav nič pomagalo. Partizanska vojska, ki jo je on že to likokrat preklel in z jezikom uničil, je pregnala take izrodke in osvobodila domovino.
Iz iste druščine je tudi dr. Tine Debeljak, ki ga Mohorjeva zbirka prav tako priporoča kot moža, ki naj v ..duliu katoliških kulturnih načel skrbi za umsko in srčno izobrazbo slovenskega ljudstva" (taki bi vsaj po pravilih Bratovščine sv. Mohorja v Celovcu morali biti sodelavci njenih knjig). Tudi on je sodeloval v propagandnem oddelku Rupnikove nacistične pokrajinske uprave, se družil z istim gestapovcem Šmajdom, za obveščevalno področje pa so mu poverili okolico Škofje Loke, kjer je zasledoval narodnoosvobodilno gibanje in ovajal njegove pripadnike.
Omenimo še Stanka Janežiča, ki je pri Mohorjevi družbi izdal „Mlin ob potoku" in sode-
luje z nekaterimi prispevki tudi v zbirki „Gor čez izaro". Janežič se je kot seineniščnik s puško v roki boril v domobranskih četah do konca leta 1943, ko so ga oprostili vojaške službe, da je nadaljeval študij v semenišču. Toda temu se ni posvetil, pač pa je bil vztrajen politični predavatelj, ki so mu Nemci in domobransko vodstvo zaupali zastrupljanje šolske mladine.
Našteli smo tri cvetke, s katerimi je celovška Mohorjeva družba omadeževala svojo stoletnico, ni pa se jim odpovedala, kakor tudi ne drugim njihovim sobojevnikom ter prav takim in še hujšim izdajalcem, ker je prišla v zakup sovražnikom vsega naprednega med Slovenci.
Adenauer vztraja na svoji politiki »generalne pogodbe”
V	govoru na nekem zborovanju v Bonnu je kancler Adenauer naznanil, da bodo pogodbeni sporazumi — takozvana ..generalna pogodba" — med zapadnonemško republiko in tremi zapadnimi velesilami podpisani ,,v petih ali šestih tednih". Dodal je, da bodo trije zapad-ni zunanji ministri. Acheson, Eden in Schu-man, osebno prišli v Bonn na podpis sporazumov in dodal, da bo ta obisk pomenil „dokaz želje po vrnitvi enakopravnosti zvezni republiki".
V	govoru je Adenauer odločuO zavrnil zamisel ustanovitve nemške nacionalne vojske in ! dejal, da se bo izmenjavanje not med zapadnimi velesilami in SZ verjetno še nadaljevalo. Dodal je, da zvezna vlada ne bo spremenila svoje sedanje politike, dokler ne bo dosežena ! evropska združitev.
Podpredsednik socialdemokratične stranke Erich Ollenhaucr pa je na tiskovni konferenci zatrdil, da bi morala imeti bodoča enotna nemška vlada popolno svobodo glede svojih mednarodnih odnosov bodisi z Zapadom bodisi z Vzhodom. Zaradi tega bodo socialdemokrati zahtevali med parlamentarno zunanjepo-
litično debato, naj Adenauer začasno odgodi podpis pogodbene konvencije in pogodbe o evropski vojski, da „ne bi oviral združitve Nemčije in podpisa mirovne pogodbe". Ollen-hauer je kritiziral besedilo zadnje zapadne note Sovjetski zvezi in dejal, da se ni treba upirati predlogu o ustanovitvi nemške nacionalne vojske. Naznanil je tudi, da je njegova stranka zavrnila predlog vzhodnonemške enotne socialistične stranke o ustanovitvi skupnega akcijskega odbora za vzpostavitev nemške enotnosti.
Poskus atentata na nemškega kanclerja
Pretekli teden je policija v Miinchenu dobila v roke zavoj, la je bil naslovljen na kanclerja Adenauerja. Ko so ga odpirali je eksplodiral in do smrti ranil strokovnjaka za razstreljiva.
Zavoj je nek tuj moški izročil dvema fantoma, naj ga zaneseta na pošto in odpošljeta. Fanta sla ga pa izročila policiji in s tem dejansko rešila nemškega kanclorja atentata.
Grozeča brezposelnost
Občni zbor Delavske zbornice, ki je bil pretekli petek popoldne, je potekal v znamenju zaskrbljenosti, kakšen bo bodoči razvoj na delovnem trgu. V tem smislu je izzvenelo poročilo zborničnega prezidenta Truppoja. Napovedani ukrepi novega finančnega ministra o štednji ogrožajo polno zaposlenost, ki se v nekaterih strokah, posebno v tekstilni industriji že strahotno pojavlja. Prenehanje Marshallove pomoči in zelo znižana sredstva za investicije javnih del ter ukinitev javnih sredstev za gradnjo stanovanj bo onemogočilo izvedbo vrste projektov, vsled česar bo naraščala brezposelnost ter bo ogrožen socialni položaj delojemalcev. Na drugi strani pa so nerazumljivi in kvarni ukrepi, ki določajo velepodjetnikom davčne olajšave in 15% davka prostega čistega dobička.
V tem smislu se glasi tudi pismo, naslovljeno na zveznega kanclerja, ki zahteva, naj fi-
nančni minister pojasni, kako si predstavlja socialno varnost delojemalcev z ozirom na te ukrepe, ki umetno ustvarjajo brezposelnost in pospešujejo le interese kapitalističnih velepod-jetnikov.
Spomenico je občni zbor proti 4 kominfor-mističnim glasovom sprejel.
Zelo živahna in deloma strastna diskusija se je domalega v celoti gibala okoli tega perečega problema. Izvajanja kominformističnega delegata Turka so s hrupnimi in zbornimi medklici onemogočili in ga prisilili z govorniškega odra.
Iz poročil referentov posameznih oddelkov, kakor referenta za narodno gospodarstvo, socialno politiko in oskrbo, prosveto in mladino je bilo razvidno obsežno delo, ki ga Delavska zbornica izvršuje. Poročila referentov in računski zaključek, iz katerega je tudi razvidno stremljenje štednje, je občni zbor odobril.
Celovec ima novega župana
V petek preteklega tedna se je sestal celovški občinski svet, da izvoli novega župana glavnemu mestu dežele. Sprva je bil izbran za naslednika preminulega župana Schatzmayra njegov dolgoletni prvi namestnik Katzian, ki pa iz zdravstvenih razlogov in ker ni hotel opustiti svojega sedanjega položaja v celovški občini ni sprejel kandidature. Nato je občinska frakcija socialistične stranke predlagala znanega in dolgoletnega socialista, mestnega svetnika Petra Grafa za novega župana. Proti temu predlogu so VdU-jevci postavili svojega kandidata, da bi Celovec dobil ..nemarksistič-nega" župana.
Pri volitvi je dobil socialistični kandidat Graf 22 od 30 veljavnih glasov, VdU-jevec rezultatom je deželno glavno mesto dohilo svo-rezultaom je deželno glavno mesto dobilo svojega novega župana, ki je nato prisegel, da bo vestno izpolnjeval svoje dolžnosti.
Novo izvoljeni celovški župan je star 66 let. Rodil se je v industrijskem kraju Miirzzuschlag na Štajerskem, v Celovcu pa živi nepreneho- j | ma že od leta 1^14. Kot 14 letni fant si je mo- I
ral sam začeti služiti kruh in že z 18. letom starosti je postal član delavskega gibanja. Kot socialdemokratski zaupnik je bil prvič izvoljen v celovški občinski svet leta 1932 in je že tedaj prevzel gradbeni referat. Pod njegovim vodstvom je še v prvi avstrijski republiki vzra-slo 176 občinskih hiš, v katerih so dobile stanovanja večinoma delavske družine. Po zlomu nacizma se je spet posvetil delu v občini in nazadnje ponovno kot gradbeni referent skrbel za gradnjo precejšnjega števila stanovanj, ki je pomagalo premagovati povojno stanovanjsko krizo.
Praznik zmage v FLRJ 15. maja
Beograd. — Zakonodajna odbora Ljudske skupščine FLRJ sta sprejela sklep, da se proglasi 15. maj za praznik zmage namesto 9. maja. To spremembo je predlagala skupina poslancev z utemeljitvijo, da se je Jugoslovanska ljudska armada borila z okupatorjem do 15. maja in da je tega dne izšel zadnji komunike Vrhovnega štaba.
London. — Angleški podtajnik za letalstvo George Ward je predložil v spodnji zbornici proračun angleškega letalstva za leto 1952-53. Proračun predvideva izdatke za skoraj pol milijarde funtov šterlingov.
Montevideo. — Trgovski ataše poslaništva CSR v Montevideu Adolf Štern je prosil urugvajsko vlado za zatočišče.
Tokio. — Policijska poročila pravijo da so razburjeni japonski davkoplačevalci, ki se ne strinjajo z neizprosno davčno politiko svoje vlade, z vžigalnimi bombami napadli finančne urade v mestih Jokohama in Kabasaki.
Moskva. — Po pisanju »Pravde" številne ustanove sovjetskega ministrstva za gradnje, podjetja težke industrije in strojne industrije, ministrstva za premogovno industrijo, ministrstva za električne centrale in ministrstva za gradnjo strojev in orodja, niso izpolnila planskih nalog.
Bengasi. — 2o. marec je proglašen za narodni praznik v mladi državi Libiji, ker je letos tega dne bil prvič otvorjen libijski parlament.
Italijanski socialisti odklanjajo povezavo voli’ni list
Direkcija italijanske socialdemokratske stranke je zavrnila z 11:10 glasovom ratifikacijo sporazuma o sodelovanju z drugimi strankami na upravnih volitvah, ki bodo dne 25. maja.
V svojem sporočilu direkcija stranke poudarja, da bo socialdemokratska stranka sprejela zavezništvo z demolcrščansko stranko samo takrat, ko bo le-ta v oeloti zavrnila sodelovanje z monarhisti. S takšno odločitvijo večine direkcije je socialnodemokrat. stranki dejansko onemogočena sleherna zveza z demokristjani. Tudi liberalna stranka je sklenila, da bo na bližnjih volitvah obdržala svojo svobodo akcije.
Tako so se dolgotrajna pogajanja o sodelovanju med temi tremi strankami končala s po-polnipi neuspehom. Kakor poročajo iz mnogih pokrajin, se demokrščauska stranka povezuje z monarliisti, v drugih središčih, n. pr. v Ceri-gnoli pa so sestavili meščansko listo, ki zajema predstavnike demokrščanske in monarhistične stranke ter znane fašistične eksponente.
Odločitev direkcije socialnodemokratske stranke bi utegnila imeti hujše posledice za enotnost stranke, ker so se predstavniki centra in desnega krila izjavili za zavezništvo z demokristjani.
IZREDNA SEJA DEŽELNEGA ZBORA
je sklicana za jutri, dne 3. aprila 1952, ob 14.30 uri. Urad Deželnega zbora, ki je to sporočil, ne navaja dnevnega reda.
Bruhajo, vedno bruhajo ...
Mnogo je bolezni na svetu. Ena pa je, ki je ne prenašajo nobene uši, bolhe, stenice, bele miši itd., ki je pa — posebno v družbi — zelo sitna. Slovenski norec, pardon — borec in njegovi uredniki akutno trpijo na tej bolezni, na nenehnemu bruhanju strupa in žolča proti vsemu in vsakemu, ki ne poje hvalo kremeljskim »bogovom", seveda v prvi vrsti proti našemu listu, pa tudi proti slehernemu poštenjaku, ki ne prodaja interesov svojega naroda, da bi izkupiček „ofral“ tujim silam.
Res se ne bi splačalo, da bi se ukvarjali s pisuni, ki jim še noben mehanik ni popravil pokvarjena kolesca v njihovih, možganih, če iz stolpcev njihovega lističa ne bi vel isti duh kot iz „Teduika-Kronike“. Vsekakor, kdor prosvetno in gospodarsko delovanje koroških Slovencev smatra za »brezpomembne norčarije" je zrezlan iz istega gnilega lesa kot oni, ki piše, da bo zamdi Slovenskega plesa narod „po-ginil .
No pa še to, ko že »polemiziramo": Z iztrganimi citati Slovenski borec lahko slepari svoje tri in pol čitatelje, kajti nobeden drugi ne more jemati resno, ko trdi, da je naš list zmerjal KLS za komunistično, saj niti Borca si ne bi upali »zmerjati" za komunističnega, ker v naših očeh to dejansko ni. Po pisanju oziroma bruhanju tega zakotnjaka med koroškim časopisjem in njihovega „Tednika-kronike“ je pač dostikrat res težko razločiti, kateri od obeh ima svojo redakcijo v Celovški Mohorjevi hiši. Viktringerring 26, in kateri v »Sudbanhngurtel 24“ oziroma nekje v Pragi, Budimpešti ali Moskvi...
1!QEQI10QQII
Četrtek, 3. april: Rihard
Pfitok, 4. april: Izidor
SPOMINSKI DNEVI
3. 4. 1849 — Umrl poljski lirik in dramatik Julij Slowacki — 1897 Umrl na Dunaju skladatelj Julij Brahms — 1942 V Mariboru ustreljenih 30 Slovencev kot talcev.
Družabna prireditev v Celovcu leta 1864
Koroški slovenski rodoljubi so leta 1863, to-tej pred 89. leti, ustanovili v Celovcu društvo,
Id so ga imenovali »Slovanska čitavnica". Čitalnice so začeli leta 1861 ustanavljati po vseh ftestih na Slovenskem. Bleivveisove „Novice“ so takrat označile namen čitalnic takole: „To j so društva, v katerih se bo bralo ali čitalo in bodo včasih poštene veselice v slovenski be- |
sedi.“
Čitalnice so nudile čitanje časopisov in knjig 1 ter zbirale Slovence k tako imenovanim bese-dani, kjer so z glasbo, s petjem, igrami, govori in veselicami gojili družabno in narodno za-vest. V čitalnicah so polagali temelje slovenski drami, glasbi in petju, tu se je razvijalo vse družabno, narodno in politično življenje Slo- j Vencev.
Takratne družabne razmere v Celovcu so sa-me silile k ustanovitvi takega društva. Budi- ; telj koroških Slovencev Andrej Einspieler je tedaj s pomočjo češkega narodnjaka Chochu-lovšeka ustanovil v Celovcu tako društvo, ki so ga imenovali ..Slovanska čitavnica", ker njeni člani niso bili samo Slovenci, temveč tudi drugi Slovani. Čitalnica je imela svoje prostore v prvem nadstropju v gostilni „Stadt Triest". Svojo ustanovitev je slovesno praznovala in sicer 24. januarja 1864 v prostorih imenovane gostilne. Program je bil zelo obširen: govorance, petje, glasba, deklamacije, prizori in nazadnje ples.
Takratna Einspielerjeva „Draupost“ je poročala med drugim: S slovenskimi barvami in grbi okrašena dvorana in p>ostranski prostori so bili natlačeno pobii. Od blizu in daleč so prihiteli Slovenci. V daljšem govoru je Ferč-nik dejal, da se hoče društvo izogibati političnih in verskih prepirov in noče motiti vzajemnosti med Slovenci in ..nemškimi brati". Glavni namen društva je izpopolnitev slovenskega jezika in razširjenje slovenskega leposlovja med ljudskimi sloji. Nato so zaporedoma sledi- [ le točke dnevnega reda.
Toda, piše dalje „Draupost“: »Slavnost — prvo besedo — je zaključil eleganten in animiran ples, ki je trajal do jutra. Med tem pa, ko je mladina pridno plesala, so se zbrali starejši gospodje, večinoma duhovniki v stranskih sobah in so se tukaj zabavali. Posebno se je odlikoval župnik L... k, ki je s svojimi duhovitimi napitnicami, katere je na originalen način v verze tlačil, navzoče tako zabaval, da so skoraj od smeha popokali." (Po listu „Mir“ od 22. 3. 1913).
Tako pripoveduje košček naše zgodovine. Pred oseminosemdesetimi leti so imeli Slovenci v Celovcu lepo družabno prireditev s plesom, animiranim in modernim, ki je trajal do jutra. Mnogo ljudstva v lopi slogi in enotnosti in med njim veliko duhovnikov je bilo zbranega na prireditvi s plesom. In zaradi tega slovenskega ljudstva na Koroškem ni bilo konec. Danes, po skoraj sto letih, pa so z neke strani obsodili slično družabno prireditev v Celovcu kot nemoralno in pogubno za obstoj slovenske- j ga ljudstva.
. KOŽENTAVRA
Minuli četrtek smo spremili na zadnji poti na kapelsko pokopališče komaj 57 let starega Valentina Schmieda, gostilničarja v Kožentav-ri. V prvi svetovni vojni je bil ranjen in zaradi tega izgubil eno nogo. Vsa naslednja leta, posebno pa zadnja, je na posledicah tega zelo trpel, z njim pa vsa družina. Pred kratkim si je kupil hišo v Medborovnici in težko čakal, da bodo stranke izpraznile prostore, da bi se fnogel preseliti s svojo družino v svoj novi dom. Ni pa dočakal tega srečnega in težko Pričakovanega dneva, prej mu je bela žena Prekrižala vse lepe bodoče načrte in ga vzela seboj v črno zemljo. Zapušča še mlado ženo >n tri mladoletne otroke, katerim gre naše iskreno sočutje. Redkokdaj leže tako bridka žalost na človeka kot na preostalo Ženo, kajti isti dan in ob isti uri so pokopali v Podjuni tudi njenega očeta in hčer se pogreba svo:ega očeta niti udeležiti ni mogla. Zaradi tega s tako težko prizadeto ženo Justo še globlje sočustvujemo. Rajnima naj bo zemlja lahka!
Slovenske žene na delovni konferenci
Predvčerajšnjim so se odbornice in članice Zveze slovenskih žena zbrale v lepem številu na sedežu svoje organizacije v Celovcu, da na delovni konferenci proslavijo mednarodni praznik žena, ki ga letos vsled velikega snega in prometnih ovir niso mogle praznovati kakor običajno že 8. marca.
Uvodoma je predsednica Zveze, tov. Olipi- j cova, pozdravila zbrane žene, ki so prišle iz različnih krajev Podjune, Gur, Roža in Zilje, I nakar je o pomenu mednarodnega ženskega praznika govorila sekretarka Milena Grobla-cherjeva. Orisala je vlogo slovenske žene v preteklosti ter podčrtala najvažnejše naloge, ki jih imajo slovenske žene na Koroškem pri vzgoji mladine v zavedno člane narodne skupnosti.
Ko so nato prešle na obravnavanje nekaterih praktičnih vprašanj, ki jih bo mogoče reševati le s skupnimi močmi in z organiziranim delom na vaseh in meti soseščino, se je razvilo živahno razpoloženje. Kar po vrsti so se oglašale: Sienčnikova iz Dobrle vesi, Crnijeva iz Vesce, Jugova iz Sel, Vertičeva iz Borovelj, Kompo-ševa iz Ribnice, Markecova iz Železne Kaple, j Prušnikova iz Lobnika, Zwitterjeva iz Čelov- j ca in mnoge druge. Vsaka je izrazila svoje misli in svoje predloge. Sklenile so, da bodo tekom meseca maja sodelovale in prirejale materinske dneve, ki nudijo ugodno priliko izobraževalnega kulturnega dela z otroško mladino.
Prav tako razgibano razpoloženje je vzbudilo poročilo tov. Ogrisove, da je Zveza slovenskih žena sprejela tudi za letošuje poletje vabilo iz Slovenije, ki zagotavlja, da bo otrokom iz Koroške spet v enaki meri kakor lani omogočeno letovanje v počitniških kolonijah v Jugoslaviji. Iznašajoč različne predloge in pobude so se vse navzoče žene strinjale v tem, da bo treba pričeti s pripravami in z zbira-
njem otrok že sedaj, da bo ta človekoljubna akcija čim bolje uspela, čeprav se bodo morda spet našli ljudje, ki bodo v slovensko pisanih Časopisih jn s podtalnim prišepetavanjem skušali begati slovenske starše, da bi oškodovali otroke za zdrave, sproščene in doživetij polne počitniške tedne.
Splošno odobravanje je izzvala pobuda, da bi Zveza slovenskih žena letos spet povabila nekaj šolske mladine iz Slovenije ki bi kakor lani preživela del svojih počitnic pri zavednih slovenskh družinah na koroškem podeželju. Tudi v tem pogledu se bodo slovenske žene pravočasno zanimale, kje in pri kom bodo našle nesebično pripravljenost za sprejem mladih gostov, ki se enako kakor naši otroci morja vesele naših jezer, dolin in gora.
Na konferenci žena je prišla do živega iz-laza tudi globoka zaskrbljenost za enotnost slovenskega ljudstva na Koroškem v njegovi borbi za narodnostne pravice in za življenjski obstoj. Enodušno so obsodile škodljive pojave, ko nekateri pod plaščem slovenstva z vnašanjem zmede, z rušenjem enotnosti, z blatenjem slovenskih organizacij in prireditev, z napadi na Jugoslavijo skušajo napeljevati vodo na mlin tistih, ki bi raje danes kakor jutri ponemčili naše kraje in ljudi. Ko je sekretar DF j tov. Ogris nakazal in pojasnil ozadja in namene tega početja, so vse navzoče žene sklenile, da se bodo povsod zastavile za tako enotnost, ki bo koristila slovenskemu ljudstvu, nikakor pa ne za skupnost, s katero bi se okoristili sovražniki Slovencev na Koroškem.
V neprisiljeni družabnosti, ki se je razvila po delovnem delu sestanka, so si slovenske žene izmenjale še marsikatero misel ter se z lepimi vtisi in polne načrtov vračale v svoje kraje, kjer jih bodo — o tem smo prepričani — tudi uresničile v korist skupnosti naših vasi in dolin.
Ali smo res svoji lastni grobokopi?
Da, res, nehote se ti zastavi to vprašanje, če vzameš zadnje čase v roke in bereš kako številko lista „Naš tednikrKronika". V času, ko je nam koroškim Slovencem bolj kot kdaj koli prej potrebna edinost in enotnost, če se hočemo sploh še vzdržati, prinaša ta list članke in dopise, ob katerih čitanju se lahko začudiš, da piše takšne stvari list, ki se imenuje slovenski.
V času, ko od vseh strani pljuskajo valovi germanizacije, ko v vsako podeželsko faro tiščijo svojo »Dorfgemeinschaft", ko v sleherno gorsko vas silijo svoje »Theater- in Gesang-vereine", bi morali biti veseli naše mladine, ki se potrudi, da nam nudi na odru res nekaj našega, ali za pouk, ali pa za zabavo. Nekaj ne-odpustnega pa je, z nestvarno kritiko ubijati v mladini veselje do udejstvovanja. Ce je takšna igra res kritike potrebna, se to vendar lahko opravi tako rekoč v »ožjem krogu" in ne bi bilo treba kakemu listu zaradi tega pisati celih člankov.
Isto bi lahko omenil o članku, ki kritizira celovško plesno prireditev. K temu bi samo rekel toliko: srečni koroški Slovenci, če bi enkrat res ne imeli bolj perečih vprašanj, kakor pa prerekati se o tem, kakšen vtis je kdo odnesel s plesne veselice.
Kar pa še najbolj užalosti našega človeka, je naslednje: Naš kmet in zlasti še naša kmečka mladina nima nobene prilike, kjer bi se vsaj za silo, v svojem materinskem jeziku lahko stanovsko izobraževali. Kmečki visokošolski tedni so imeli namen, našemu ljudstvu tudi v tem oziru nekoliko odpomagati. Kdor se je udeležil predavanj v teh dneh, je videl s kakšnim veseljem so prihajali naši ljudje po več ur daleč in v najslabšem vremenu k predavanjem, ki so bila vsestransko poučna in kar je bilo glavno, vsakomur umljiva. Predavatelji — gostje iz Slovenije pa niso bili po volji »Našemu tedniku", ki jih odklanja, ker menda niso bili »pravih svetovnih nazorov".
Majhen narod smo koroški Slovenci, da se ohranimo, nam je predvsem potrebna sloga in enotnost in tukaj je treba pustiti vse drugo ob strani, če pa sc bomo prepirali, dostikrat za same malenkosti, potem bo imel od tega dobiček le tretji, nad nami pa se bo to bridko maščevalo.
Da je temu res tako, nam je treba pogledati samo nazaj v čas zadnjih državno- in deželno-zborskih volitev. Takrat je »Krščanska ljudska stranka" poklonila OeVP par tisoč glasov. Nekaj dni za tem (dne 13. oktobra 1949) pa se je v uvodniku v »Volkszeitung" dr. Steinacher zahvalil s tem, da je z zadovoljstvom zapisal med drugim tudi tole: »Na južnem Koroškem ni niti ene občine več — razen Sel, kjer razmere še niso docela jasne — ki bi imela izgled na slovensko večino."
Spominjam se še, ko smo se po izgubljenem plebiscitu pripravljali za prve volitve, imeli smo zborovanja po naših vaseh in pri eni taki priliki je nekdo poskusil z strankarsko pridigo, drugi govornik — katoliški duhovnik, pa je dejal: »tega nikar, če bomo tako začeli, bomo kmalu končali." In bil je uspeh, kljub temu, da se ljudstvo tedaj še ni docela znašlo in je bilo — vsaj v začetku — bolj malodušno, smo si priborili dva deželnozborska poslanca. Tako se vidi, le v slogi je uspeh in le v slogi bo tudi naša rešitev, kdor pa dela za še večjo našo razdvojitev, ne moie biti prijatelj našega naroda.
»Slovenskemu vestniku" svetujemo, da na izzivajoče pisanje omenjenega lista sploh ne odgovarja, odgovoril bo narod, odgovorila bo pa tudi zgodovina.
Gornji dopis nam je jroslal ugleden Slovenec iz Šmihela pri Pliberku. Objavili smo ga v celoti, ker se popolnoma strinjamo z vsebino. Zadnji odstavek pa razumemo tako, da je naloga »Slovenskega vestnika", da na izzivajoče pisanje omenjenega lista ne odgovarja na enak način, marveč da s prikazovanjem resnice in vztrajnim pojasnjevanjem pomaga, da bosta narod in zgodovina j>ra-vilno odgovorila.
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
V ponedeljek, dne 24. marca t. 1» so se zbrali izvoljeni odborniki krajevnega kmečkega odbora k izvolitvi predsednika in ostalih funkcionarjev. Odbor sestoji iz 4 odlrornikov izvoljenih na listi Kmečke gospodarske zveze, l odbornika izvoljenega na listi Bauernbunda in 1 odbornika izvoljenega na listi Arboits-bauernbunda. Ob navzočnosti predsednika okrajne kmečke zbornice je l il izvoljen za predsednika kmet Slavko Rudolf na Bistrici,
za podpredsednika kmet Vinko Fečnik na Rutah. Oba sta bila izvoljena na listi Kmečke gospodarske zveze. Za tajnika je bil izvoljen kmet Ignacij Kočnik v Kotu, izvoljen na listi Bauernbunda.
Kmetje bistriške občine izvolitev pozdravljamo, ker imamo končno enkrat iz svoje srede izvoljene zastopnike naših kmetijsko gospodarskih koristi. Verjetno se bo dalo tudi s Kočnikom uspešno delati, ker je znan kot objektiven in preudaren gospodar. Želimo novemu odboru prav mnogo uspeha v prizadevanju za nas kmete in smo prepričani, da bodo vse svoje sile in vpliv založili za naš dobrobit, da se bomo mogli v težavnih časih ohraniti kot gospodarji na svoji zemlji.
ŠT. JANŽ V ROŽU
Slamnjakovo družino v Št. Janžu je obiskala žalost. Komaj pol leta stari prvorojenček je umrl in položili so ga na mrtvaški oder. Zelo ljubko so vse uredili, mali fantek je počival med množino rož in vencev in s krono na glavi. V nedeljo pa smo ga spremili na pokopališče in izročili materi zemlji. Z mladim gospodarjem in gospodinjo, očetom in mamico, ob bridki izgubi njunega ljubljenca prvenca iskreno sočustvujemo.
OPRAVIČILO
Igralska skupina na Brnci je nameravala ▼ nedeljo, dne 30. marca, gostovati z igro »Peg, srček moj" pri Cingelcu na Trati Na veliko žalost pa se igra iz nepredvidenih ovir ni mogla igrati. Igralska skupina na Brnci nas naproša, da tem potom prosimo mnogoštevilne udeležence, ki so v izredno velikem številu prihiteli iz vseh strani in so si želeli to lepo igro, o kateri se vsepovsod govori, videti in slišati, da ta nehoteni izostanek predstave oprostijo.
Igralska skupina na Brnci zagotavlja, da bo ta izostanek nadoknadila in se bo ob drugi priložnosti oddolžila cenjenemu občinstvu in ljubiteljem našega odTa in zagotavlja, da bo prihodnjič igrala. Čas prireditve bomo v našem listu pravočasno objavili. Igralska skupina prosi torej' za blagohotno razumevanje in oproščen je z zagotovilom, da se bo potrudila prihodnjič vse udeležence popolnoma zadovoljiti.
Slovenska prosvetna zveza naznanja
Igralska skupina na Brnci obvešča, da prireditev z igro:
»Mačeha jn pastorka"
pri Pušniku v Ločah ne bo, kakor je bilo jav-lj'eno, dne 6. aprila, temveč je preložena in bo dne 20. aprila 1952, ob 14.00 uri.
Vabimo k številni udeležbi!
MICHELANGELO IN »POZNAVALEC" UMETNIN
Michelangelo Buonarotti je bil pravkar dovršil svoje veličastno delo — Davidov kip. Kip so pre-peljal-i na trg Delta Signoraa, kjer je dajal umetnik najx>vetke delavcem, kako naj ga postavijo. Tedaj pa je prišel mimo florentinski zastavonoša Pietro Soderini, mož, ki je zelo pazil na svoj ugled. Imel se je za najlx>ljšega jsoznavalca umetnin v vsej Florenci. Ko je opazil Michelangela in njegovo najnovejše delo, se ni mogel premagati, da si ga ne bi »kritično" ogledal in povedal svoje sodbe. Ko si je kip ogledal od vseh strani, je rekel:
»Signor Michelangelo, to vaše delo je lepo in mogočno, rekel pa bi vendarle, da ima kip predebel nos."
Michelangelo, ki je puhoglavca že poznal, se ni hotel spuščati z njim v prerekanje. Vzel je dleto, skrivaj pobral prgišče kiunnitega prahu in stopil h kipu, da bi odstranil z njega dozdevno »napako". V resnici pa je začel samo briti norca in do-mišljavca. S kladivom je udaril po dletu, ne da bi se nosu dotaknil. Hkrati- je neopaženo spuščal iz ] prgišča prah. Čez nekaj časa se je obrnil k Sode-rinijn in ga vprašal:
»No, kako pa vam je zdaj všeč kip?"
»Zdaj je pa nekaj čisto drugega. Zdaj ste mu vdihnili življenje, mojster," je odgovoril Soderini.
BANKOVCI PO 10 ŠILINGOV
izdani 2. februarja 1946 imajo samo še do 30. aprila 1952 zakonito plačilno veljavo in jih bodo vzeli iz prometa. Po tem datumu bo te bankovce zamenjavala samo še Narodna banka in njene podružnice in sicer do 30. aprila 1953.
Iz zgodovine zadružništva v Železni Kapli
Letos bo preteklo dvajset let, odkar je bila ustanovna seja Kmetijske zadruge v Želomi Kaplli. Ne bo nezanimivo, če se ozremo nazaj in se spomnimo, kako je bilo pred dvajsetimi leti, kako se je zadruga razvijala, da ima danes moderno skladišče v Železni Kapli, rampo, dvigalo in vso moderno opremo, ki pomaga človeku štediti telesne sile. Potrebno je, da se nekaj napiše tudi za zgled mlajši generaciji, da se bo zavedala, s kakim trudom je vse to uspelo.
Pred dvaindvajsetimi leti se je začelo v krogih hranilnice in posojilnice, čel volarskega društva, lovske zvezo in gospodarske podružnice v Železni Kapli in okolici vzbujali zanimanje za ustanovitev Kmečko gospodarske zadruge. Kakor povsod, so imeli tedaj tudi v tem kraju privatni trgovci neomejeno prostost trgovanja, imeli so monopol na cene vseh produktov in artiklov, kmečkih in industrijskih, v svojih rokah. Trgovci so neusmiljeno navijali cene in ubogo delovno ljudstvo okolice Železne Kaple je ječalo pod težo visokih cen. Vse to so videli gospodarsko naprednejši in razgledani ljudje v tem kraju in začeli misliti na samopomoč. Vedeli in čutili so tudi, da gre letno na deset-tisoče kubičnih metrov lesa iz kmečkih gozdov v nenasitna podjetja Leitgeba in reberške tovarno. Tudi na področju lesne trgovine so imeli neomejen monopol v svojih rokah privatni kapitalisti, kmet pa je moral prodajati les za tisto ceno, ki mn jo je narekoval gospod veletrgovec. Naš delovni človek je moral kupovati po tistih cenah, ki mu jih je predpisal privatni trgovec. Če upoštevamo samo dejstvo, da je pred ustanovitvijo gospodarske zadruge v Železni Kapli stala koruza 23 grošev kilogram, ko pa je bila ustanovljena zadruga, se je cena znižala na 16 grošev za kilogram, vidimo, koliko težko pridelanega denarja je ljudem prihranila zadruga že samo s svojim obstojem.
Ustanoviti zadrugo in jo uspešno voditi je bilo izredno težko, ker za skladišče in pisarno ni bilo prostorov, niti ljudi, ki l>i imeli v zadružnem delu izkušnje in primemo zadružno izobrazbo. Zadružni pionirji niso imeli drugega kakor globoko zavest, da je zadruga potrebna in da jo bodo ustvarili iz nič pa naj stane še toliko osebnega žrtvovanja.
Velika večina prebivalstva je bila še vedno pod vplivom privatnih trgovcev, zadružna zavest _pa jim je bila tuja. Nekateri kmetje, ki so se včlanili v zadrugo, so izstopili češ: kaj mi koristi zadruga, sai za denar lahko povsod vse dobim. Pozneje pa so spregledali koristno vlogo, ki jo vrši zadruga in so zopet pristopili, plačali svoj delež 5.— šilingov in postali zavedni zadružniki.
Zadružni pionirji načelnik Franc Prusnik, mali kmet in čebelar ter odborniki Pastork Jurij, p. d. Tavčman, Jožef Piskernik, p. d. Košnik in Piskernik Jakob, p. d. Boštl so že na ustanovni seji 16. oktobra 1932, na kateri so dali zadrugi ime Kmetijska zadruga Železna Kapla r. z^ z o. z., ugotovili veliko potrdbo po pisani zadružni besedi za dvig zadružne zavesti. Na tej seji so tudi prevzeli skromno premoženje 3000 šilingov od Kmetijske podružnice, katere načelnik je bil kmet Ai»ton Gril, p. d. Jogart v PJazndci. Ta denar je bil namreč dodeljen kmečki podružnici v Železni Kapli za pomoč gorskim kmetom (Gebirgsbauern-hilie) od deželne Kmečke zveze (\Virtsdhaftsver-band) in sklenili so da ga bodo porabili za ustanovitev zadruge. Ge 'bi razdelili ta denar na vse gorske kmete bi denar le malo koristili ker bi posameznik dobil le 2 do 5 šilingov. Potrebna pa je bila že takrat dosledna borba da je prišel ta denar v roke zavednih in naprednih Slovencev, ki so ustanavljali zadrugo. Kako široko je načelstvo zasnovalo zadružno perspektivo je razvidno že fe naslednje seje 22. januarja 1933, ko so sklepali o zadružni mesariji in samopomoči v lesnem trgovanju. Šdle na seji 25. maja so začeli razpravljati o potrebi nakupa pisalnega stroja m železne blagaj-
ne. Od gostilničarja Piskernika Petra-Kolarja pa so najeli zapuščen lokal stare žganjarne, ki ni imet ne podu ne stropa in tudli stene so bile vse vlažne, preluknjane, da so imele v njih podlgane in miši, za žitna skladišča nevarni sovražniki, svoja gnezdišča. Pa tudi skladišča so se lotili smelo in korajžno. Zbrali so se odborniki, kmečki fantje in delavci, ter v eni sami noči položili betonirani pod v skladišče. Ponoči so delali tudi na popravi stropa in sten skladišča, ker sp po dnevi bili zaposleni v borbi za vsakdanji kruh po kmetijah, pri čebelarstvu ali pri gozdnem in tovarniškem delu.
Zavest skupnosti se je pri ljudeh v okolici Železne Kaple vzbujala že pred ustanovitvijo zadruge, kar nam pokaže tale zanimivost: V Lobniku so ustanovili že leta 1924 Lovsko društvo, kjer so razvijali misel na skupno enotno in organizirano delo in vodili ostro borbo proti vplivu grofa Tbunra pri lovu v tem kraju. Ko so po letih borbe dobili lov v svoje roke, so z izkupičkom, ki so ga dobili člani lovske družine, kmetje sami in domači delavci, za odstreljeno divjačino tako spretno
Franc Prusnik in Andrej Hauptman
gospodarili, da so kupili tridesetega leta dve čistilnici za semensko žito ki še danes stojita pri Tavernami za Spodnji Lobnik, pri Golarju pa za Zgornji Lobnik in se je poslužujejo še danes vsi kmetje za čiščenje žita v tem kraju.
Jurij Pasterk, ki je bil pozneje dolgoletni načelnik zadruge, je vedno poudarjal, kadar jo bilo za zadrugo težko: možje koj korajžno naprej! Čeprav naša posesiva sama trpijo škodo, ker smo precej zaposleni pri zadrugi in tudi zaradi tega, ker nsis mnogokrat ni doma, bomo pa le nekaj ustvarili za skupnost, če nas sedaj tudi nekateri po strani gledajo.
Še dobro se spominjam, saj sem bil od ustanovne seje pa vse do lota 1935, ko so mo klerofa-Sisti zaprli in oljsodilli na pet let ječe, zapisnikar zadruge, kako enotno je bilo vodstvo zadruge, in kakšno medsebojno zaupanje so gojili. Ce jo postavili kateri koli od odbornikov kak nov predlog, so se vsi zagrizli v njega in ga tudi dejansko izvedli. V vodstvu je bili o štiri ali pet ljudi, ki so se dobro zavedali, da več glav več ve, zato so vedno skupno obravnavali vsa pereča vprašanja na rednih in izrednih sejah. Govorili so malo, zato pa več delali in ustvarjali, ker so delali z srcem in možgani za dobrobit ljudstva. Vedeli so, da se izkoriščanja lahko otresejo samo z delom.
Leta 1937 so že izdelali podroben načrt za novo, moderno zadružno skladišče za zadružno poslopje, ki danes stoji v Železni Kapli. Za zadrugo,
ki je trgovala s koruzo, semenskim žitom in krompirjem, umetnim gnojem, konjsko krmo, otrobi in blajnim apnom in imela že velik promet, je bila težava prevoza blaga v pet sto metrov od kolodvora oddaljeno skladišče. Ce upoštevamo, da so morali vagone raztovoriti takoj in blago vskla-diščitd ob vsakem vremenu, so se morali zbrati-odborniki in bližnji kmečki fantje tei na lastnih plečih prenosih desettisočo kilogramov blaga, in do stodvajst kilogramov težke vreče po večkrat prekladati preden je bilo v skladišču pri Kolarju, se je videla velika potreba po novem skladišču.
Za pon-zdi go živinoreje so ustanovili v Železni Kapli tudi živinorejsko zadrugo.
Živinorejska zadruga je za zboljšanje živinoreje v tem času nakupila 13 plemenskih bikov. Živinoreja se je v okolici Železne Kaple zelo dvignila, kar je na neki razstavi priznal saim okrajni živinorejski inšpektor Sdhleidh in izjavil, da je bila ta Živinorejska zadruga ena izmed najboljših v veli-kovškem okraju.
Načrt za Zgraditev novega zadružnega skladišča pa niso več mogli stari odborniki sami izvesti. Prišel je fašizem. Odbornike so odpeljali za njihovo nesebično in požrtvovalno delo v zapore. 11. aprila 1941 je gestapo in S A z domačimi izdajalci zaplenila s trudom postavljeno zadrugo. Prišlo jih je 14 in načelnik Jurij Pasterk in poslovodja FTanc Prušnik sta jim morala na licu mesta izročiti ključe. Po dnevi sta bila piri prevzemu inventure, ponoči pa sta bila zaprta v celici krajevnega sodišča v železni Kapli in sicer ravno čez velikonočno praznike. Poslovodjo so nacisti prvič zaprla že 14. marca 1938, ko so pri njem našli tri doke dinamita, ki ga je imel shranjenega še od leta 1926 kot razstrelivo za kamenje za gradnjo hiše. V zaporu je še izvrševal zadružno knjigovodstvo. 15. aprila 1942 pa so poslovodjo Franca Prusnika z družino vred izselili, načelnik Jurij Pasterk pa je bil 16. novembra istega leta aretiram od gestape in 29. aprila 1943 obglavljen na Dunaju.
Skoraj dvajset let po ustanovitvi zadruga v Železni Kapli zopet cveti. Ko je novi poslovodja tov. Andrej H.ouptinau pregledoval stare zapisnike je ugotovil, da so sklepi storjeni pred dvajsetimi leti še danes aktualni, predvsem sklep o nabavi čim več zadružne literature za vzgojo zadružne zavesti. Prvi načelnik tov. Franc Prašnik in dolgoletni poslovodja je danes zopet predsednik in ni ga strla nacistična strahovlada. Iz izseljeništva se je vrnil sicer zdravstveno zrahljan, a ljubezni do zadružništva in pa močne volje, za delo za skupnost mu niso omajali.	Gašper
RADIO PROGRAM
RADIO LJUBLJANA
Četrtek, 3. april:
5.30 Pester glasbeni spored — 12.00 Lahek opoldanski koncert — 12.40 Zabavna glasba — 14.00 Jezikovni pogovori ~ 14.10 V pesmi in plesu po naši deželi — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 16.00 Kulturni pregled — 17.10 V ualčkovem ritmu — 17.30 Oddaja za žene — 17.40 Iz operne uverture — 18.00 Po različnih plateh o raznih stvareh — 18.35 Okno v svet — 20.00 Domače aktualnosti —- 20.15 Slavni pevci pojo operne arije.
Petek, 4. april:
5.30 Pester glasbeni spored — 6.35 Gospodinjski nasveti — 13.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.00 Melodije po vašem okusu — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Baletna glasba — 18.20 Za pionirje — 18.40 Veseli slovenski napevi — 19.40 Zabavna glasbi — 20.00 Tedenski zunanje politični pregled dr. Egona Tomca — 20.15 Zabavne melodije — 21.00 „8vet v satiri in humorju".
RADIO CELOVEC Četrtek, 3. april:
6.10 Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasi«
8.30	Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja —10.45 Nasvet v življenjskih vprašanjih — 11.00 Šalsk* oddaja — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo -" 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 14.10 Kar si želite — 14.30 Slovenska oddaja — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Valčki —"
18.30	Slovenska oddaja.
Petek, 4. april:
6.10 Za kmetijstvo — 7.15 Pestre melodije •—
8.30	Pozdrav zate — 10.45 Za podeželsko ženo -—
11.30	Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za po* deželsko ljudstvo — 14.30 Slovenska oddaja —
15.30	Dunajske melodije — 16.30 Gore tn mi — 17.10 Popoldanski koncert — 18.40 Športna poročila — 18.45 Kmečka oddaja — 20.15 „Glaslba do mladina".
\ KINOhPREDSiTAVEFl
CELOVEC C a r i n t h i a :
Od 1. do 3. apnila:
Tokio-Joe
Od 4. do 7. aprila:
Der Richter von Colorado (barvni film) Peterhof:
Do 3. aprila:
Salomons Diamanten (barvni film)
Od 4. do 10. aprila:
InscI der zornigen Giitter (barvni film)
KRIVA VRBA
3. in 4. aprila:
Unter der roten Robe
VELIKOVEC
2. in 3. aprila:
Wenn Miiner sthvrindeln Od 4. do 6. aprila:
Aus Liebe schuldig
ZRAČNI BLAZINAST1 ČEVLJI ZA MOŠKE 209.— šil.
Strokovnjaška popravlj ulmca — novo podplaten je. Čevljarstvo BEHR, Beljak, Widmaongasse—Italienerstrasse
ZRAČNA POŠTA V STAREM EGIPTU
V Egiptu so imeli zračno pošto že v 12. stoletju. Pisem pa niso prenašala letala, marveč poštni golobje. Za takratne čase je bila zračna pošta hitra in zanesljiva. Organizirana je bila kot državna pošta za sultana Nuedina, ki je zasedel prestol leta 1146. Na glavnih progah so bile organizirane golobje postaje, oddaljene po 7 milj draga od druge. Vsi večji kraji so bili povezani s tako zračno pošto. Sultanovi golobje so imeli poseben znak na kljunu, vtis* njen v zročim žigom. Ko so Tatari leta 1403 vdrli v Egipt in Sirijo, so zračno pošto uničili-
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometcrgasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebine odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Kamtner Druck-und Verlagsgesellschaft m. b. II., Klagenfurt. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, PostschlieBfach 17.
IVAN MATIČIČ:
Meč zemlje
PRIPOVED VASI
24
„Eh, take žene ne bo zlepa vrglo! Kako Vam je to prišlo?"
„Kar na lepem so mi odpovedale noge, pa bode me ves život, da se komaj plazim."
„Seve, vojna, brige, težave, strah, to in ono se zbira pa zbere. Nu, bo že prešlo, saj ste korenina. Jutri zvečer boste lahko rajali. Le pojdite, Oštinka, jutri nam bo šlo za glavo."
„Da bi šla? Ne morem, gospod."
„1, lahko, saj ne bo daleč. Šmonca Vas bo podpirala."
„Kar doma naj ostanejo," je zamahnil Jozej. ,,Saj bo drugih dosti."
„Nikari, Jozejl Glas je glas. Oštinka, Vi morate iti, čeprav težko. Nam gre za glavo in zemljo!"
Žena je molčala, sključena ob peči, sin gledal v tla, Oštin iztrkaval pipo.
,.In ti, Jozej?"
Fant je iskal besede, kakor bi bile zakopane v brezdanji globeli... „Saj je vseeno ..." je omahnil počasi. „Kaj bi se pehali, se ne izplača ...“ In se je zamajal ven.
Silan je pogledal Oština, ta je skomignil z ramami — in sta se razumela...
„Počaj, Jozej!" je stopil Silan za fantom.
Jozej je stal v vežnih vratih. „Jozej!" mu je položil Silan roko na ramo. Fant je gledal v noč, skozi vas se je gnal šunder. — , Jozej, v tebi je Suha reber...“ Fant ga je pogledal, kajti Silan je dahnil vanj kakor prikazen, duh. „Izmi-kaj se še tako," je dahnil tiše, „v sebi imaš Subo reber. V tebi je zakoreninjen Temni boršt, v tebi je pašnja, v tebi so njive, košnja, pesem neizpeta; na dnu srca čutiš utrip voli-čev, tistih tvojih, tako zvestih..Jozej se je kar ■ pogrezal, topli Silanov zadali ga je omamil... „In kar je v tebi, je tvoje: Suha reber, klanci, trpljenje — vse tvoje, ne Špornovo ne žihpoljskega gospoda, tvoje je, tvoje. Ne ti njima, ona dva naj služita tebi, tvoj les naj vozarita ,iz tvojih in Kapunovih gozdov ... Odslej naj se ubijata s frohtom, kakor sta se doslej ti in tvoj oče, kot se je ubijala vsa gmajna. Cuj, kako vse molči to tvoje in naše, kako je krtko tam gori, kako težko čaka ... In jutri ob šestih zvečer bo zatripalo tu gori, zabučalo, — če bomo vstali; a bo zarjulo, zahroplo pa se pogrezlo tem globlje v molk, če bomo padli... Jozej!"
Silan je šel, vzravnan. Jozej se je oprijel zidu, a se kar spustil na klop... Po vasi je šun-dralo, liki pred bitvo.
Nedelja, tista nedelja! Na vse zgodaj živahna, svatovska, lepa; a ljudje kakor na žerjavici, nemirni, že zjutraj si želeči večera, konca težkega dne; da bi skoro minilo, da bi bil mir. Poslednja sodbal Bog se usmili, bodi milostljiv,
pravičen, sodi jih po zasluženju, nje in zemljo! Saj so bili tako vdani, samo srce ... Ne zavrzi jih, ne udari! Tako milo je pel zvon Svete Ane, klical, skoro ječal, kakor pohabljen, bolan ... Usmili se, usmili te zemlje!
V vas je zarevsal avtomobil: sodniki! Hladni, nepoznani, z njimi tuja straža. Sporn in Vrb-nik sta jih sprejela, peljala jih v šolo: tam je bilo pripravljeno za glasovanje. Usedli so se — pa se je pričelo. Gospod Šporn najprej, im Gottesnamen, za njim Vrbnik — v imenu božjem! In so prihajali, korajžni naprej: Krista in mama, kovač, Jelen, Paškal, Ovniček, Blatar. Za temi sta vstopila Fric in Štih; kar znašla sta se na Otavah; danes je bilo čisto varno, seme je zorelo, rodilo še ni... Otavci so ka-pali počasi, a stopali pokonci, mirno vestjo, kakor spokorjeni v ognju, v trpljenju, prečiščeno zlato... Gospod Silan naprej, za njim Šmonc, Tesnar, Ziber, Krigl, Stanej, za njimi fantje, žene, dekleta — vse vdano... Oštin-ko podpirata Tonca in Mojca, Vrbnikovega bebšeta pelje Mohor, lepo za roko, kakor prvič v šolo ali k izpovedi... Kapuna pelje žena, za roko, vdaho, k poslednji tolažbi...
Omahljivci so zaostajali. Kužnik sc ni mogel odpraviti. Celovčan ga je vlekel iz bajte, tiščal mu v žepe denar. Pa je pristopil Ljubljančan:
„Kar pusti ga, ta je naš! Kajde, Kužnik, dinarčki so boljši?"
„Bestoc:ben darf ma uet!“ je menil Celovčan. j „Kar tih, preklet jodlarl" ga je usekala ljub-I Ijanska srajca, ušajtna kot sam spak.
Kužnik je izrinil nemški denar iz žepov, iz neder mu je silila suha klobasa. A Celovčan ni odnehal, tlačil mu je denar nazaj.
,,Kužnik, neč ne maraj za tisti spufan papir-klobaso pa skrij, da ti je jodlar ne sune, veš/ „Paklenšči ti!" je ošinil možic Ljubljančana — pa se zamajal na pot. A boritelja sta t* spoprijela in se zanesla za bajto.
Urha sta gnjavila v hiši Krista in Paškal-Dopovedovala sta mu vse natanko, kako in kaj, a mu je šlo teže in teže v glavo, bil je tedaj od sile gluh. Nazadnje je Paškal pravo zadel, „Na,“ ga je prijel za roko, „vidiš frakcij, ta j« prazen in bel, tačega mi ne maramo; kadar j0 poln, tadej je žalen, — tisti je pravi, tisti je naš. Zdaj veš. Le pazi, Urh! Če mi napraviš napak, o, prakleto, ti izpijem kri!" In sta g* spodobno izpehala iz hiše.
Urh jo jc krevsal k šoli; svoj živ dan prvič v' šolo! Nu, v imenu božjem. Pred vrati je zadel na nekoga, ki je rinil ven. — „Urh, beli je naš, belil" je zarezalo pastirju v uho. Obstal je, se ozrl, odprl usta, se majal na pragu — in se okreniL Krevsal je domov. — Ne more, je pozabili — Paškal je bentil: „Tista prakleta TeS' narjeva baba! Po mrdi ji bom dal; sem jo dr0 videl, kako je stegnila kljun!" Zdaj je poučil pastirja vse bolj natanko: natočil je v frakcij zelenca in ga postavil na okno. „Zdaj pojdi p* prinesi beli cegelc, zastopiš: zelenega odda) njim, belega prinesi meni — in frakelj b0 tvoji"
(Dalje)