it. 14*
Poštnina plačana v gotovini
V (Jubilant, dne 21. (februarja 1923. *asw «?**<> m petek. teto V.
Glasilo »Samos
kmelUska stranke ga Slovenijo
ia
Naročninah
eeioTein« ......
poluletne ••••••
četrtletno......
Posamezna Številka . .
. . ,	Din 20*-
...	Din 18*-
. . .	Dia 6-
...	Din !•-
ICmeft pomagal si sam, In svoje s£aii$č@ v državi iiravnal si sam I
Inserati: 1 mm Inseratnega stolpiča staae xa:
male oglase . . uradne razglase
reklame po dogovoru
D!« 0-25 Din 0-50
Uredništvo in upravništvo lista ie v LJubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši „Ekonoma".
............■ ---- —i---------—I,	* n-.: Lm-.-if-.
Ljubljana, dne 19. februarja 1923. Danes ob 13. je umrl na svojem stanovanju dr. Ivan Tavčar.
Tako se glasi suhoparno poročilo, ki javlja slovenskemu narodu smrt enega njegovih največjih sinov — dr. Ivana Tavčarja.
Ves v službi slovenskega naroda Je bil vedno Ivan Tavčar. Vsi bogati talenti, s katerimi ga je v tako razkošni meri obdarila narava, so veljali edino le prospehu slovenskega naroda. Naj je zajela slovenski narod kakršnakoli usoda, Vedno je bfl na čelu vseh tistih, ki nikdar ne poznajo malodušja — Ivan Tavčar.
Kajti borec, kakor morejo biti le po sposobnostih in volji silni ljudje, |e bil pokojni Ivan Tavčar. Naj je vodil svoje zveste za zmago slovenstva v kranjskih mestih, naj je bil vodja boja proti klerlkalizmu, naj je bil med glasniki nove Jugo-slovenske svobode, vedno je bil Ivan Tavčar tisti neustrašeni bojevnik, ki ga ne ustraši prav nobena ovira in prav nobena nevarnost.
Neomahljiv borec je bil Ivan Tavčar, toda noben zagrizenec. Široka je bila njegova duša in malenkostna zagrizenost ni imela v njej mesta. Zato je mogoče, da je bil dr. Ivan Tavčar spoštovan od svojih nasprotnikov prav tako, ko od lastnih pristašev in da ni danes v Sloveniji poštenjaka, ki se ne bi priklonil pred spominom na Ivana Tavčarja.
To dejstvo Je tem bolj značilno, ker Je bil dr. Ivan Tavčar nevaren vsem svojim nasprotnikom. Sijajen govornik, še bolj sijajen pisatelj in Član kar, nedosegljiv v uničujoči satiri ko v srce segajočih besedah, redno možat v nastopu, vedno vzor poštenjaka In vendar obenem pravičen do vseh In dobrosrčen kakor Je dobrosrčna le najboljša slovenska duša, vse to je bil dr. Ivan Tavčar in zaradi tega je bila vsaka njegova beseda upllvna.
Prav posebno poglavje pa zasluži Tavčarjeva značajnost Slovenska zgodovina ne pozna kmalu moža, ki bi bil tako vzor značaja, kakor je bil Ivan Tavčar. Predvsem pa bi povdarili eno. Nikdar in nikoli se ni spozabil dr. Tavčar tudi Je do ene demagogične fraze. O čemur je bil prepričan, to je trdil dr. Tavčar, pa čeprav je bilo mnenje večine drugo, pa čeprav je bila zaradi tega v nevarnosti njegova popularnost. Za njo se dr. Tavčar ni nikoli pulil, temveč s svojim privlačnim delom, si Jo je nehote povsodi kar šiloma pridobil.
V boju za splošno in enako volilno pravico je zastopal dr. Tavčar odklonilno stališče. Zaradi tega se Je vršil v Hafnerjevi pivovarni so-clalnodemokratični shod, na katerem je poleg Etbina Kristana nastopil tudi dr. Tavčar. Branil je že v naprej izgubljeno stvar* toda branil jo je z resnostjo in možatostjo, da se niti najbolj strastni socialni demokrati niso mogli odtegniti vplivu njegovih besedi in da so mu ploskali, čeprav se niso strinjali ž njim.
In kmetsko ljudstvo more enako pričati o ponosni značajnosti dr. Ivana Tavčarja. Le malokdo je storil za slovenskega kmeta toliko ko dr. Tavčar. Samo njegov »Pravnik« je rešil milijone kmetskega premoženja. In vendar je bil dr. Tavčar tisti redki mož, ki se ni nikoli kmetu vsiljeval in ki za svoje delo ni Iskal politične nagrade.
Sluga naroda v najidealnejšem pomenu besede je bil dr. Ivan Tavčar. Današnja doba, ki uživa plodove dela onih. ki so orali ledino, ne pozna več bremen, ki so bila v težkih časih narodnega prebujenja naložena na rame narodnega voditelja. Tedaj ni zadostovalo, da je bil kdo samo dober politik, dober govornik, tedaj je moral biti človek vse. Pisatelj, žurnalist, govornik, društven delavec, gospodarski strokovnjak, skratka, kar je sploh imel tedaj slovenski narod, to je moral dostikrat voditi en sam mož. In tak mož je bil dr. Tavčar, ki pa Je vsako prevzeto nalogo tudi izvršil.
Danes, ko Je preminil dr. Ivan Tavčar, čutimo vsi najbolje, kako težke čase preživljamo, ker nima slovenski narod takih voditeljev, kakor Je bil on. Da bi imeli moža, ki bi bil tak nasprotnik demagogije, kakor je bil dr. Ivan Tavčar, da bi imeli moža, ki bi bil tako obdarjen s talenti, kakor je bil on in da bi Imeli moža, ki bi bil pri tem ves v službi naroda, kako hitro bi se skoraj zboljšalo naše stanje!
Toda tovariši, zapomnimo si eno! Kljub vsem svojim Izrednim zmožnostim, tudi dr. Tavčar ne bi bil to, kar je bil, da ni bil prežet neusahljive ljubezni do naroda in da ni bil prepojen z neugašajočo vero v zmago dobre stvari.
In to bodi tudi nam kažipot In tudi ml bomo dosegli svoj cilj in dokončali to, za kar se je boril dr. Ivan Tavčar — za zmago slovenskega naroda.
Vzor moža je bil dr. Tavčar in zato nam bodi vzor in potem smo najlepše počastili spomin tega izrednega moža, enako velikega po svojih umstvenih ko srčnih zmožnostih.
Večna slava spominu dr. Ivana Tavčarja.
iz življenja dir. Ivana Tavčarja,
Dr. Tavčar je bil rojen 1. 1851. kot sin preprostih kmetskih starišev v Poljanah nad Škofjo Loko. Po dovršeni gimnaziji je odšel na dunajsko univerzo, kjer je dovršil pravniške študije. Nato se je vrnil v domovino, vstopil v odvetniški stan in se posvetil javnemu življenju. Skoraj si Je pridobil vodilno mesto med mladoslovenci in leta 1884. je bil izvoljen v ljubljanski občinski svet. Leta 1889. Je bil Izvoljen v kranjski deželni zbor; leta 1895. je postal deželni odbornik In leta 1900. je prišel v dunajski parlament. Leta 1911. Je bil izvoljen za ljubljanskega župana in ves čas svetovne vojne je v korist vsega prebivalstva Izvrševal to težko nalogo. Po preobratu je bil kratek Čas poverjenik za prehrano, leta 1920. pa je bil izvoljen v narodno skupščino, katero pa je vsled bolezni skoraj zapustil. Zadnji dve leti je prebil večinoma na svojem posestvu na Visokem. Lansko jesen pa se je preselil v Ljubljano, kjer je po dolgi in mučni bolezni tudi mirno izdihnil svojo plemenito dušo.
To Je kratek popis njegovega življenja, ki pa je nepopoln, če mu ni dodejan popis njegovega pisateljskega delovanja. Prvič se je pojavilo njegovo ime v slov. književnosti leta 1872 v »Zori«. Tedaj je pisal pod imenom Emila Leona. Skoraj je bil Tavčar naš prvi novelist ln skoraj tudi naš prvi romanopisec. Zlasti pa je treba povdariti,
da so bili Tavčarjevi spisi vedno boljši, dokler nI dosegel v »Cvetju v jeseni« in v »Visoški kroniki« viška popolnosti.
Tavčarjeva dela so ponos slovenskega naroda in v slovenski književnosti je za vse večne čase vklesano Ime Ivana Tavčarja.
I. NA KRANJSKEM: Nosilec liste:
IVAN PUCELJ, minister n. r. in posestnik v Velikih Laščah.
Okrajni kandidati ln namestniki: Za okrajno glavarstvo Črnomelj.
Kandidat: DANIEL MAKAR, posestnik v Metliki.
Namestnik: JANKO STRUGAH, posestnik in župan v Črnomlju.
Za okrajno glavarstvo Kamnik.
Kandidat: FRANC KRISTAN, posestnik,
Selo.
Namestnik: FRANC KOKALJ, posestnik in kovač, Vrhpolje.
Za okrajno glavarstvo Kočevje.
Kandidat: IVAN LAVRIČ ml., Travnik pri Loškem potoku.
Namestnik; ANTON LUŠIN, trg. Ljubljana— Koprivnik pri Kočevju.
Za volilni okraj Kranj.
Kandidat: IVAN A2MAN, posestnik, Hraše.
Namestnik: IVAN GOGALA, krojač, Jeseni-ce-Fužine 148.
Za volilni okraj Krško.
Kandidat: JANKO RAJ AR, živinozdravnik in posestnik, Krško.
Namestnik: FERDO TOMAZIN, posestnik, Šmartno pri Litiji.
Za volilni okraj Litija.
Kandidat: JANKO RAJ AR, živinozdravnik to posestnik, Krško.
Namestnik: FERDO TOMAZIN, posestnik. Šmartno pri Litiji.
Za volilni okraj LJubljana okolica.
Kandidat: JAKOB KUŠAR, posestnik. Notranje Gorice.
Namestnik: ALBIN KOMAN, posestnik, Viž-marje.
Za okrajno glavarstvo Logatec.
Kandidat: ANTON MEDEN, posestnik, Begunje pri Cerknici.
Namestnik:
Inž. MATEVŽ KOSMAČ, Ljubljana.
Za volilni okraj Novo mesto.
Kandidat: ANTON KLINC, posestnik. Gorenje polje.
Namestnik: FILIP O GRIČ, zobotehnik, Novo mesto.
Za volilni okraj Radovljica.
Kand.Jat. IVAN AŽA1AN, pos., Hraše 20.
Namestnik: IVAN GOGALA, krojač, Jcseni-ce-Fužlne 14S.
II. NA ŠTAJERSKEM: Nosilec liste:
JOSIP DROFENIK, kmctovalec, Št. Jur ob južni železnici.
Za volilni okraj Brežice.
Kandidat: IVAN MRMOLJA, posestnik, Št llj.
Namestnik: JAKOB NEMEC, posestnik, Oko-slavci.
Za volilni okraj Celje.
Kandidat: FRANC P1KL, posestnik, Gotov-Ije, p. Žalec.
Namestnik: ANTON KOLENC, pos., Gornji grad.
Za volilni okraj Dclnja Lendava.
Kandidat: GEZA HARTNER, Murska Sobota.
Namestnik: MATIJA KOČAR, pos., SkakovcI. Za volilna okraja Konjice in Šmarje.
Kandidat: BLAŽ JESENEK, posestnik in župan, Dramlje.
Namestnik: JURIJ PRAH, posestnik, Zdelo-vo pri Ločah.
Za volilni okraj Laško.
Kandidat: BLAŽ URLEP, posestnik, Lo-karje.
Namestnik: ALOJZU ŠM1D, Podpeč pri Jur-kloštru.
Za volilni okraj Ljutomer.
Kandidat: IVAN MRMOLJA, pos., Št. Ilj.
Namestnik: JAKOB NEMEC, pos„ Okoslavci.
Za volilna okraja Maribor lovi in desni breg.
Kandidat: FRANC RETZER, posestnik, Št Lenart.
Namestnik: DRAGO LINGELJ, župan, Ruše. Za volilni okraj Murska Sobota.
Kandidat: GEZA HARTNER, pos., Murska Sobota.
Namestnik: MATIJA KOČAR, pos. SkakovcI. Za volilni okraj Mozirje.
Kandidat: FRANC PIKL, pos., Gotovlje.
Namestnik: ANTON KOLENC, pos„ Gornji grad.
Za volilna okraja Ormož-Ptuj.
Kandidat: ŠTEFAN DOBNIK, pos., Zlato-llčje.
Namestnik: IVAN RERŽIČ, pos., Mihovci pri Vel. Nedelji.
Za volilna okraja Prevališ in Slovenigradec.
Kandidat: KONRAD JERŠIČ, pos., Mctlinje.
Namestnik: ŠTEFAN KRALJ, posestnik, Dolgi Brd.
Naša shodi:
V	soboto, dne 24. t. m.:
1.	V CIRKNICI ob 11. dopoldne. Govorita tov. Puceli in Meden.
2.	V ŽUBNI ob 11. uri dopoldne. Govorita tov. Majcen in Rajar.
3.	V BREŽICAH ob pol desetih v gostilni Pečnik.
Poroča tov. Drofenlk.
4.	V MORAVČAH, dopoldne, Poroča tov. Kušar.
V	nedeljo, dne 25. t. m.: ... •
1. NA KRKI po prvi sv. ma&
Poroča tov. Rajar.
2. ZA LJUBLJANSKO OKOLICO bo velik shod v Ljubljani v Narodnem domu ob 10. uri dopoldne.
Govori tov. Puceli.
3.	V METLIKI, po deveti maši pred mestno hišo.
Poročata kandidat Makar In tov. dr. Drago Marušič.
4.	NA FiZELJSKEM po prvi rani maši. Poroča tov. Drofenlk.
5.	NA SROMLJAH po prvi rani maši. Poroča tov. Mrmolja.
6.	V ART1ČAH, po pozni sv. maši (okrog 11 ure). Poroča tov. Mrmolja.
7.	V PRESERJ1H ob 8. urL Govori tov. Kušar.
8.	V RAKITNI popoldne. Govori tov. Kušar.
9.	V PREČNI po prvi maši. Poročata tovariša Kline in Majcen.
10. V V ALTI VASI po deseti maši. Poročata tov. Kline in Majcen.
gSSovastčev4 napad
na predsednika Kmetiiske družbe.
Predsednik »Kmetijske družbe«, Gustav Pire nam sporoča, da je vložil proti odgovornemu uredniku »Sloven-ca$ tožbo zaradi neosnovanega očitka zlorabe družbinega kredita v zasebne špekulacijske namene. Tako bo imel »Slovenec »priliko, da pred sodiščem dokaže utemeljenost svojih napadov.
Ker je torej vsa zadeva že pred sodiščem, zato je odveč, da bi o stva« ri zgubljali kako besedo.
To je naš odgovor na »Slovenčevot očitanje o »molčečnosti« »Kmetijskega lista«.
¥©iiSna borba.
NAŠI SHODI.
V	nedeljo ob 11. url dop. Je Imela SKS velik shod v Planini. Predsedoval je tov. Blažon, poročala pa sta kandidata Pucelj in Meden. Šibki Andrej Ziherl in bivšf oberlajtnant Podboj sta stala v gruči pijanih fan-talinov in iz te grupe se je v početku poskušalo z neslanimi klici delati nemir. Nekaj časa se je Pucelj šalil z njimi, ko je pa bil teh Špasov sit, je junake pozval v ospredje, nakar so jo zarudelih lic odkurill na cesto s svojo pijano tolpico med občim smehom navzočih zavednih pristašev Samostojne. Po poldrugournem govoru tov. Puclja se je volilcem predstavil v jedernatih besedah okrajni kandidat tov. Meden. Zborovale! so soglasno odobrili politiko SKS.
Isti dan popolne pa je bil shod SKS v Logatcu, kateremu je predsedoval tov. Lojze Gostiša, govorila pa sta tov. PuceU In Meden. Na ta shod so pri:ii najodličnejši kmetovalci iz Logatca in bližnje okolice, ki so pazno sledili izvajanjem govornikov ter odobrili koristno politiko Samostojne za podeželsko prebivalstvo. V stranski sobi je delal nekaj časa medklice neki klerikalni mladenič, ki je imelo to dobro stran,
■t
Ako se nisi Slan ,Jugoslovenske, Matice", tedaj pristopi k tema prepotrebnemu obrambnemu društvu!
klerikalna p@!®mifa v Novem masfy.
• ' - -■—"-—-|--"-•■ ■ ;-— ---------------- -
da Je pokazal taktiko klerikalnega vodstva napram našim shodom, Puclju pa Je dal priliko napraviti nekaj dobrih dovtipov na račun klerikalne stranke.
Klerikalna polomija v novomeškem okraja.
Celo vrsto shodov so priredili klerikalci preteklo soboto in nedeljo, toda na vseh so imeli smolo, da so se vsi njihovi shodi Izpremenili v manifestacije za našo SKS. ____
Uvod klerikalnim polomijam Je bfl sobotni shod v Novem mestu, kjer je pogorel dr. Kulovec.
Drugi dan so doživeli klerikalci najprej poraz v Prečni. Radešček ni mogel niti govoriti in brezuspešen je bil nastop dr. Kulovca. Značilno za klerikalno politiko je, da niso hoteli pustiti govoriti tov. Ogri-ču. Kmetje in obrtniki so se zaradi tega silno zgražali, ker so hoteli slišati obe plati zvona, ker le tako se more dognati resnica. Zato so ljudje glasno zahtevali, da govori tov. Ogrlč. Klerikalni generali pa so se Ogriča tako bali, da so jo kar odku-rili. Shod se zato ni vršil.
še bolj so pogoreli klerikalci v Gornji Kamencl. Ko sta govorila Radešček in Mrak, se je oglasil k besedi tov. Ogrič. Kaplan je zato pozval predsednika, da takoj zaključi shod, samo da ne bi mogel Ogrič govoriti. Namero kaplana pa je ljudstvo preprečilo,, ki je zahtevalo s tako odločnostjo, da dobi tov. Ogrič besedo, da se je moral kaplan uda ti. Shod je nato končal s popolno zmago SKS.
Silno so bili tepeni dalje klerikalci v Bučni vasi. Delali so sicer % vsemi sredstvi, pa bilo je vse zaman In od njih sklican shod se je pretvoril v manifestacijo kmetske misli.
Povsodi vstaja kmetska zavest, povsodi propada klerikalna laž — kdo je še, ki bi hotel biti dne 18. marca med premaganci!
Stanovnlkov atek.
Bogata na nezmožnih ljudeh je današnja SLS, toda zastavo nosi v tem pogledu Stanovnlkov atek. Bilo je to že od nekdaj tako in zato v stari SLS Stanovnikov atek ni mogel postati poslanec, pa čeprav se je za mandat silno vlekel. Tedaj je bila SLS še stranka dela ln zato se ljudi ni cenilo po kričanju, ampak po zmožnostih. Kako mnenje so imeli bivši voditelji SLS o atku, naj kažejo sledeči resnični dogodki:
če Je šel Stanovnikov atek na shod, je vedno pričel svoj govor s »Hvaljen bodi Jezus Kristusi« Pošteni dr. 2itnlk Je zaradi tega atka nagnal s hinavcem, ker je nedopustno, da se Kristusovo ime zlorablja na političnih shodih. Žitnik je bil zato vedno odločen nasprotnik atka.
Nič manjši nasprotnik atka pa nI bfl tudi pokojni dr. Krek, ki je ope-tovano povdarjal, da ni atek za nobeno raba Krek Je zadel v črno.
Se točneje pa se je Izrazil dr. Šušteršič. Ker Je atek na vsak način hotel priti v Dunajski parlament in ker nI odnehal, mu je dr. Šušteršič končno zabrusil: »Slamnatih mož ne rabimo I«
In tega slamnatega moža vsiljuje SLS kmetom ljubljanske okolice za poslanca! AH res misli SLS, da v kmetskem ljudstvu nI več ponosa?
Na dan 18. marca bo že še to spoznala!
Mariborska »Straža* ca interese kmeta.
Mariborska »Straža«, glavno glasilo dr. Korošca, očeta in predsednika Jug. Kmetske Zveze, piše v 7. številki na strani dirugi v tretji koloni: »Venomer vidimo gnati skozi naš trg cele črede živine in težko obloženi vozovi zaklane živine so dnevna prikazen. Smelo ln opravičeno trdimo, da Je edino preveliki Izvoz kriv strašnih mesnih cen.« — Kakor je razvidno iz pisanja glavne i glasila, nosilca slov. klerikalnih li1 gospod Gostinčar nI osamljen v s\ Jh nazorih o potrebah kmeta. Gospod Korošec je torej na strani zabrane Izvoza živine. Vsak dan lepše stvari prihajajo na dan.
»Jutro« In zemljoradnikl.
Navzlic sklepu, da nas ne bodo »Jutrovcl« napadali, nas pa le po malo vedno obrcajo. Posebno jezdijo na »veliki stranki« ln ponižujejo zemljoradniško gibanje. Če bi človek poslušal njihove pobožne želje, bi prišel zelo daleč. Ne morejo se uživetl, da smo ml mali, ker se šele razvijamo, a oni da postajajo majhni, ker razpadajo. Jasno je že danes, da se vrae v bodočo zbornico demokratov komaj polovico dosedanjega števila, a zemljoradnlkov vseh barv najmanj še enkrat toliko. Da bi pa javnost le vsaj deloma preslepili, prinašajo od
i ■■-.......-
časa do časa po kakšno vest o ce-panju, o nazadovanju zemljoradnl-škega pokreta. Posebno grdo zavito je poročilo o g. Avramoviču od pro-šle sobote. Avramovič je sprevidel, da je za politiko nesposoben in gre. »Jutro« pa poroča to drugače, tako, kakor da je obupal nad pokretom, da zato gre. O, gospodje, ki vam je kmečka misel fraza ln dobra le za nasipanje peska v oči, kadar ne morete pod svojo firmo več na deželo, boste že še izprevidell kakšna je resnica. Naša misel je velika in silna in zato zmagovita in če je treba, bo odžagala še sto Avramovičev. Kaj pa bi bilo iz slovenskih mladinov, če bi stopil v političen penzjon gospod Gustel? A??
Narodna napredna stranka
je imela, dne 16. februaTja zbor za-
upnikov. Na zboru je poročal dr. Triller in razložil glavne smernice politike NNS. Stranka je odločno proti klerikalizmu in komunizmu ter odklanja slepi centralizem. Dr. Triller je dalje povdarjal važnost uradniškega vprašanja ter ureditev raznih gospodarskih vprašanj, zlasti izenačenje davkov. Glede Ljubljane je dr. Triller povdarjal potrebo enotne napredne fronte. Tozadevna pogajanja z demokrati so se zaenkrat razbila. O štatutu stranke je poročal dr. Ravnlhar. Končno je bilo sklenjeno, da narodna napredna stranka na deželi ne postavi lastnih kandidatov.
Iz poteka zbora se je videlo, da razume narodno napredna stranka vprašanje naprednega bloka neprimerno resnejše, ko pa demokratska stranka. Zato je prišlo v Ljubljani do sporazuma.
V soboto, dne 17. t m. ob 7. uri zvečer so priredili novomeški klerikalci shod v »Rokodelskem domu«. Udeležba je bila zares jako pisana in vseeno pičla. Bilo je približno 60 zborovalcev, od katerih je bilo preko polovice naših somišljenikov, 8 duhovnikov, nekaj dijakov iz pater Pavlovega zavoda in nekaj drugih znanih novomeških podrepnikov. Kot glavni govornik Je nastopil namestnik kandidata, gospod Kulovec. seveda kot kmetski in obrtniški zastopnik. Ves njegov zagrljen govor ni trii drugo, ko mlatenje prazne slame in udrihanje čez tov. Puclja, ki da ni ničesar storil ne za kmeta, in ne za druge stanove, udrihanje čez vojaško upravo, čez valuto in poveličevanje zadnjega klerikalnega šlagerja »avtonomije Slovenije in revizije ustave«. Čudno, vero je pustil čisto na miru!
Nato se oglasi k besedi tovariš Ogrič, ki je v temperamentnem govoru spodbil igraje in popolnoma v veliko zabavo in smeh dvorane vse klerikalne farbarije. Povedal je tem revnim klerikalnim ovčicain, da hočejo oni z avtonomijo doseči le nadvlado klerlkalizma v Sloveniji, kakor je bilo v predvojnem času. Orisal je vse nevarnosti, katere pretijo nam Slovencem, ako dobimo avtonomijo, povdarjal zasluge naših poslancev, kateri so bili v vladi in kateri so dosegli nepobitne uspehe, kakor izvoz živine, prosto žganjekuho, zvezo
Po poročilu klerikalne cunje, imenovane »Slov. Gospodar«, se je v našo spoštovano vas zaletel nek klerikalni koštrun, meneč, da razbije to ponosno samostojno trdnjavo. Toda — o joj! Koštrun se je bridko prevaral. Spoznal je, da je trdnjava premočna in ko se je dolgo zaman v njo zaletaval, je s sramoto pokrit, opustil svojo namero. Ta najnovejši klerikalni koštrun je bil celo tako nepreviden, da se je zaletel v skalo napredne vasi Sedlarjevo, v tov. Ferdinanda Glojnariča. Naš Nandek pa je boljši politik, ko vsi naši klerikalci skupaj. Zato veljajo tudi vsi klerikalni napadi, predvsem njemu, češ, če zrušimo Nandka, potem je Sedlarjevo naše.
Toda dosti koštrunov je že obnemoglo ob naši trdnjavi in tudi najnovejši koštrun bo preje pogum zgubil, ko pa trdnjavo premagal.
Kar se tiče očitka tega klerikalnega koštruna, da je obljubil tov. Pucelj 2 milijona kron podpore za zidavo škarpe, da se Sedlarjevo lepega dne ne preseli v Sotlo in odplava proti Zagrebu, pa sledeče:
Kaj pa je z obljubami dr. Korošca, predsednika jugoslovanskega kluba, ki je bil že pod Avstrijo državni poslanec? Ali se ni tudi on vozil po naših krajih? AH ni bila tudi že tedaj nevarnost, da se Sedlarjevo preseli v Sotlo? Kje pa je ostala od dr. Korošca obljubljena regulacija? Kje je ostala železnica Purkla— Ormož—Rogatec—Brežice—Novo mesto? Ko se je železnica trasirala, je moralo hiteti vse prebivalstvo na lice mesta, da se izreče, kje da naj bodo postaje in da kriče vam: »živijo«. Pa še do danes ne vemo, zakaj se je to za-
Slovenije z morjem itd. Vprašal jih je: kaj so pa dosegli preje oni trije klerikalni ministri za kmeta in obrtnika!? Nič drugega kakor, da so izmetali milijone za drage čipke in moderce za ženske, plesnjiv fižol za Dalmacijo itd. Splošen hrup in smeh v dvorani je vplival kot mrzel curek vode na zbrane klerikalne priganjače.
Oglasil se je k besedi tndl prečastlti gospodar »Rokodelskega doma«. Kot privezan, razdražen hišni pes se je zaganjal s pomočjo svoje kuharice v Ogriča, očitajoč mu nesramnosti glede vprašanja »Rokodelskega doma« itd. Svetujemo nJemu in njegovi žilavi kuharici, naj se le pomirita, kajti prišel bo čas, ko bo tudi v »Rokodelskem domu« zavladal namesto župnika pravi obrtnik — rokodelec.
V izbranih besedah Je končno tova- , riš Ogrič označil vse laži po klerikalnih časopisih in stavil sledeča vprašanja na poparjene klerikalce:
1.	Kaj so oni trije klerikalni ministri Korošec, Gosfnčar ln Roškar storili za kmeta in obrtnika, ko so bili na vladl._
2.	Kje ln koliko pravih kmetov-kan-
dldatov imajo v svoji ljudski stranki?
Različne opazke (moderci, fižol, žaj-fa itd) so bile odgovor tov. Ogriču, kajti klerikalni voditelji so molčali in še en-krat molčali.
htevalo, kajti od želeralce n! ne ne sluha, pa čeprav je bil kasneje dr. Korošec železniški minister, ki bi lahko tozadevno nekaj ukrenil.
Leta 1922 je bil edino naš tovariš minister Pucelj tisti, ki se je potegoval za slovenske železnice? Kaj pa je tedaj storil lepi kaplan, dr. Korošec? Odpeljal se je na letovišče na Bavarsko, mesto da bi se podal v Beograd in se boril I tov. Pucljem ramo ob rami in bi tako Slovenci dosegli čim več železnic. Več mu je bilo za letovišče, ko pa za koristi Slovenije!
In to naj vsi prevdarijo ln zato oddajo svoje glasove v IV. Skrinjico, V skrinjico SKS. To bodo pri nas tudi vsi storili, ker imajo v tov. Puclja veliko več zaupanja, kakor pa so ga kedaj imeli v dr. Korošca.
Klerikalci nameravajo preložiti cesta, ki gre sedaj skozi Sedlarjevo, da bi postalo pravcati Lemberg. Toda marsikateri račun smo že prekrižali klerikalcem in tudi tega bomo. Marsikateri kraj so že izpremenili klerikalci v Lemberg. To pa se dogaja le tam, kjer županuje klerikalni župan, ki ni zastopnik ljudstva, temveč samo podrepnik gospode.
Skrajni čas je, da se ljudstvo spametuje in se obrne od dr. Korošca In klerikalne stranke, ki je dosedaj ljudstvo še vedno spravila le v nesreča
Torej slovensko ljudstvo! Pamet v roke in proč od klerikalne stranke In njenih voditeljev, ki še nikdar niso svo-jih obljub Izpolnili, kakor to kaže regulacija Sotle in pa izpeljave železnice.
Kar Je pametnih in zavednih kmetov bo volilo, dne 18. marca SKS.
V časopisju smo čitall, da je grafično delavstvo zaključilo, da bo onemogočilo izdajanje vseh časopisov onih strank, o katerih se bo dokazalo, da so pristaši istih sodelovali pri razbijanju tiskarn.
Pameten, umeven in logičen zaključek. Logičen pa postane šele tedaj, če se bo spopolnil z dodatkom, da se bodo tudi tiskali le taki listi, katerih uredniki bodo prevzeli odgovornost za pisavo istih v polnem obsegu. Dokler bo pa smelo klerikalno časopisje krasti čast in poštenje vsakemu človeku, ki ne trobi v njihov rog, dokler bo smelo klerikalno časopisje hujskati narod in delati proti prepotrebnemu miru in redu v
državi, ne da bi se moglo tirati odgovorne urednike pred sodnljo radi častikraje, ker so odgovorni uredniki poslanci, kateri vživajo imuniteto, do tedaj se ne bo smatral vaš zaključek pravičnim in logičnim, kajti užaljeni In onečaščeni si bodo skušali pridobiti zadoščenje na ta ali drugi način — pa bodisi tudi s silo.
V vaših rokah, grafični delavci, je tedaj to kočljivo vprašanje. Če ga rešite povoljno, rešili ste s tem tudi vašo čast, vaše poštenje, dokazali ste svojo objektivnost, doprinesli ste k pomirjenju duhov v teh težkih časih, pomagali ste h konsolidaciji v naši državi, priborili ste zopet pravici ono mesto, ki ji pripada.
Izmed biserov Slovenije se mora v prvi vrsti imenovati tudi Savinjska dolina; ona ni le rajsko lepa,nego tudi rodovitna. Strme občudujejo v naše kraje došli tujci nje krasoto in bogastvo in nehotš povprašujejo po viru narodnega blagostanja. Kdor je zadnjih 40 let opazoval razmere v Savinjski dolini, temu je jasno, da je isto povzročil — hmelj. Hmeljarstvo je bilo, je in n a j ostane na*iz-datnejša podpora prebivalstva Savinjske doline! — Ono Je pa tudi najboljša podkrepitev davčne moči njenih prebivalcev in tako tudi veliki člnltelj v državnem gospodarstva.
A pomislite tudi. da je hmeljarstvo izmed vseh panog našega kmetijstva najbolj kočljiva — ker mora Jugoslavija skoro devet desetin vsega kmetijskega pridelka prodati na svetovnem trgu. Uspeh našega hmeljarstva je torej odvisen od svetovne letine, od svetovnega konzuma in od svetovnih cen. Ravno sedaj pa pogled v bodočnost našega hmeljarstva ni najugodnejši.
Neposreden pospešitelj našega hmeljarstva je Hmeljarsko društvo, katero že deluje 43. leto smotreno, vztrajno, nesebično in tudi uspešno. Ponosno lahko gleda na vse svoje delo, na svoje uspehe, na svoje člane, kateri so se brez ozira na politično naziranje tesno oklenili svoje edine stanovske organizacije.
Hmeljarsko društvo je pa tudi povzročitelj ustanovitve dveh važnih zavodov in sicer: »Hmcljame« In »Oznamenovalnice za hmelj«. Prvi zavod je za hmeljsko trgovino največjega pomena ln neprecenljive koristi za hmeljarstvo v obče. Minulo leto se je pa pokazalo, da pride tudi dirugi zavod polagoma do davno zaželjenega vpoštevanja.
Hmeljarstvo Savinjske doline je torej na pravem tiru, vendar se pa na njem nahajajo marsikatere ovire, katere bo treba odstraniti. Naša državna uprava je dosedaj hmeljarstvo le ovirala, ne pa pospeševala; to pa zaradi tega, ker ni poznala njegovih posebnih potreb. V interesu hmeljarstva je torej nujno poskrbeti, da so državne oblasti pred svojimi ukrepi glede hmeljarstva — zlasti carinskega, finančnega in trgov-sko-prometnega značaja — zadostno in strokovno Informirane. V to svr-ho pa potrebuje hmeljarstvo na me-rodajnem me^tu moža, kateremu so znane vse težnje hmeljarstva, človeka, ki je zrastel Iz naših vrst, ki je praktično Izvrševal In še izvršuje vse posle hmeljarstva, kateri se spozna pri hmeljskl trgovini, kateremu je iz lastne izkušnje znano vse poslovanje Hmeljarne in Oznamenovalnice, človeka, kateri je zadosti inteligenten, da bo vse naše težnje v parlamentu zamogel temeljito in uspešno zastopati In končno moža,
2
ki Ima dovolj energije in vztrajnosti, da bo trkal tako dolgo, da se mu bo tudi odprlo in ugodilo.
Vse navedene sposobnosti Ima v največji ineri naš rojak Franc Piki, hmeljar in posestnik v Žalcu.
Naloga, katero stavi hmeljarstvo svojemu zastopniku v Beogradu je, da zastavi vse svoje sile v dosego sledečih, sedaj nujnih naših zahtev:
1.	Ustanovitev poljedelske zimske šole s posebnim ozirom na hmeljarstvo v Žalcu.
2.	Za uvoz tujega hmelja se naj carina zviša na pariteto z ono carino, katero zahteva ČSR od našega.
3.	Za uvoz hmeljskih vreč in jute za iste se naj uvozna carina popolnoma opusti, ker gre ta juta pri izvozu hmelja itak zopet kot ambala-ža v tuje dežele.
4.	Redna in pravočasna dodelitev za hmeljske transporte prikladnih železniških vagonov, ter da vlada pri nabavi železniškega materljala na račun reparacij preskrbi potrebno število takšnih voz.
5.	Železniški tarifi za hmeljske transporte se naj v prid istim revidirajo. Izjemni tarif 3 H, po katerem je treba plačevati polno voznino za vagon tudi tedaj, ako se ne Izkorišča cela nakladna teža vagona, se naj omeji na pošiljatve nad 2500 kg. Pošiljatve pod to težo se naj odpravljajo kot kosovno blago.
6.	Tranzitnim pošiljatvam hmelja preko Nemške Avstrije se naj kompenzacijskim potom izposlujejo olajšave gledč voznine.
7.	Na progah državnih železnic je dovoliti hineljskim obiralcem za časa hmeljske trgatve polovično voznino za enkratno pripotovanje in povratek domov.
8.	V centru hmeljske trgovine Jugoslavije — v Žalcu se naj poštne razmere, z ozirom na hmeljsko trgovino uredijo tako, da se uradni Čas določi od 8. do 12 in od 14. do 18. ure in da se po možnosti doseže dnevno dvakratna poštna zveza s Celjem v obeh smereh.
9.	Naredba osrednje vlade o kmetijski štatistiki se naj po zanesljivih organih najhitreje izvede, da se tako uradno dožene, koliko površino zavzamejo sedaj hmeljski nasadi, koliko se hmelja pridela in tako določi narodno gospodarski pomen te panoge.
10.	Država naj s primernimi krediti omogoči, potom selekcijonlranja našega degeneriranega golding-hmelja, zboljšati to hmeljsko vrsto in zasigurati gospodarski uspeh njene gojitve.
11.	Ustanovi se naj mesto hmelj-skega konzulenta v ministrstvu za poljedelstvo in vode v Beogradu, za kar je Hmeljarsko društvo za Slovenijo že opetovano prosilo.
Volilni odbor.
Prekmyrle.
ffaSa skrinjica je na Kratliskem druga, ffa Štajerskem jo naša skrinjica četrta.
Kandidata Kmečke Zveze Klekl Stifter razširjata po Kleklovih »Novi-nah« nesramno lai, da je baš naš tov. Pucelj kriv, da imata samo velemesarja Benko iz Sobote in Vogler lz Cankove pravico, da prodajata v tujino meso in živino.
Razumljivo je končno, Se širi tako laž kak priprost človek, toda neoprost-ljiva grdobija je, če širi tako laž poslanec Klekl, ki ve, da je resnica baš nasprotna.
Ko je bil boj za prost izvoz svinj, so hoteli demokrati, da bi Imeli pravico izvoza samo nekatere klavnice. Ker se je pa tov. Pucelj tej zahtevi odločno uprl, je bilo določeno, da sme izvažati vsakdo, samo če se podvrže splošnim veterinarskim predpisom. Kdor torej hoče izvažati živino v zaklanem stanju, mora živino zaklati v kaki klavnici in zadostil je zahtevam zakona. Z drugimi besedami se pravi to, da sme izvažati vsak mesar in tudi vsak kmetovalec in trditev Klekla ni zato drugo ko nesramna laž.
Druga laž »Novin« in klerikalnih listov je, da je tov. Pucelj kriv, da se plačuje taksa za vozila na vzmeteh. Kdor je v tej stvari nepoučen, pa ljubi resnico, naj gre na bližnjo davkarijo in izvedel bo, da je stvar sledeča:
Vlada Je hotela obdavčiti prav vse vozove na vzmeteh. V Srbiji namreč na deželi talcih voz ne poznajo in kdor ima voz na vzmeteh, ta je bogataš, ki zato lahko davek plača. Druga pa ie stvar v Sloveniji, kjer so vozovi na vzmeteh splošno upeljani. Zato je tov. Pucelj vstal proti vladni odredbi z vso odločnostjo in po dolgotrajnem dreza-nju in skoraj celoletnem boju dosegel.
da so b31 takse na vozila na vzmeteh oproščeni vsi kmetovalci in da plača kmetovalec takso le za kočije. Če Je bilo od takse prizadetih torej par bogatašev, in kmet, ki ima kočijo, je bo-gataš, ni v tem prav nobene krivice.
Zgodilo pa se Je, da par kmetovalcev ni hotelo izjaviti, da rabijo koles. Ije tudi za prevoz poljskih pridelkov In nekateri bahači so celo dejali, da rabijo koleslje samo za luksus. Edino ti so tudi zavezani plačati takso. Vsak drug kmetovalec pa je od takse na vozila oproščen in če Jo je vsled kateregakoli vzroka plačal, jo je plačal po krivici in denar se mu mora povrniti. Taka je resnica.
Ce mislijo klerikalci, <fa zmagajo z lažjo, pa mislijo demokrati, da pro-dro z denarjem. Tako je imel Kuhar dne 21. januarja v Skalickovi gostilni v Hodošu shod, na katerem je hotel vsakomur kupiti golaž in liter vina. Zborovale! pa so to odklonili, ker so znali da nima Kuhar tega denarja ta da more razdati denar Is, če Je podkupljen.	_jf__
Svoje kini so naši klerikalci rano lovili prekmurske protestante. Ko t» zaprisegal dr. Hohnjec orle pred pro-testantovsko cerkvijo, je v svoji poetični vnemi celo dejal da je katoiSka ali luteranska vera vseeno. Kljub tema krivoverstvu, pa more biti Hohnjee la vedno poslanec verske stranke. To Je najočitnejši dokaz, da SLS ta Kmečki zveri vera ni drugo, ko stvar Izkoriščanja. Ni čuda. da fnteranski pastofc ni hotel o Hohnjecu ničesar snati, & čeprav je poslal po nJega s koffljd
Mi Prekmurd se 08 damo * od nikogar v«& Niti odi
Dragima je posledica medvojnega zapravljanja.
Is kozjanskega ekraia.

Dragi somI§lj"enik! Ali si že pridobil ^KmetllsTretrnj listu* kakega novega naročnika ali kako novo naročnico ?
9
ji demokratov, le mani pa jod aovo pečenih radikalov. Mi vemo, le si ne bomo pomagali sam«, da nam tudi nihče drug ne bo pomagal. Sami jpa si pomagamo, Se podpiramo našo Stanovsko stranko, M ie edino naša Samostojna kmetijska stranka Zato na dan 18. marca vse kroglice v IV. sferi-pjlco, za prave kmečke kandidate!
(Mota.) Dne 7. t m. srno praznovali fiovak-Kranjčevo poroko, na kateri se 'je nabralo za tiskovni sklad SKS 102 dinarja. Novoporočencema obilo sreče!
mr shod
Velik shod SKS«
za ljubljansko okolico bo 25. februarja ob 10. url dop. ▼ Narodnem domu v velik! dvorani. Ka shodu poroča tovariš Puceif.
Pokrajinske
(Shodi tovariša Rajarja.) Preteklo aedeljo je Imel tov. Rajar tri krasno uspele shode ln sicer v Št. Rupertu, Mokronogu in v ČeŠnjicah pri Trebel-nem. Vsi shodi so bili zelo dobro ob. iskan! in na vseh treh shodih ie vladalo pajlepše razpoloženje. Izvajanja tov. Rajarja o programu ln delu SKS ter o splošnem političnem položaju so bila sprejeta s navdušenjem. Shode so obiskali tudi naši nasprotniki in sicer pristaši SLS. V St Rupertu in v Mokronogu so se zadržali mirno in dostojno. y CeŠnjicah pa je poizkušal svojo sredo Invalid Zavrl, pa je imel hudo smola Z ostrimi medklici mu je zmešal tov. Rajar štreno popolnoma. Zlasti so se ponesrečila izvajanja Zavrla, ko je hotel hvaliti klerikalno avtonomijo. Tov. Rajar ga le namreč vprašal, zakaj da so klerikalci zrušili kranjsko deželno avtonomijo, zakaj da niso branili avtonomije tedaj, ko Jo je še nekaj Mo? Na to seveda Zavrl ni mogel dati odgovora in ljudstvo je spoznalo ■— klerikalno laž.
(Koroščev shod v Trebnjem.) »Slovenec« poroča, da je bilo toliko ljudi *a Koroščevem shodu v Trebnjem, da je bila dvorana premajhna. Povedati moramo, da je bila ta dvorana sobl-ca v farovžu. Pa Se v tel sobici fe bilo dosti prostora za radovedneže.
(Pucelj le bil v Beogradu,) da prosi z« Izvedbo železniškega vprašanja, po-roča »Slovenec« ln dodaja klevete. Da bo »Slovenec« natančno obveščen o delu tov. Puclja, mu sporočamo, da je bil tov. Pucelj v resnici v Beogradu, samo vsled drugih zadev. Med drugim tudi zaradi nekega župnika, kateremu je bila nagrada 2e nakazana, pa še ne izplačana. Zakaj pa se je to zgodilo, more izvedeti »Slovenec« na škofijskem ordinarijatu.
(2e zopet obsojen.) V torek Je bil obsojen »Slovenec«, oziroma njegov odgovorni urednik, vsled tožbe dr. Vošnjaka na 1000 dinarjev globe ali p& 10 dni zapora.
Oz popolnoma zanesljivega vira) smo izvedeli, da bo v kratkem preda, val izdajatelj »Avtonomista« g. Prepe-Wh o ponesrečenem podkupovanju kulturnih delavcev.
(Značilno.) Po 15. februarju, torei post festum, so pričeli nakrat vsi listi proslavljati spomin Matije Gubca. Zakaj? — Na to vprašanje si lahko odgovori vsak.
(Teorija bi praksa.) Minister Zupa-alč je pripovedoval naokoli, da dobi radikalna stranka v Sloveniji najmanj 2 »andata, če bo šlo dobro, pa celo 3. V istem zmislu so tudi pisali radikalni BstL — Sedaj pa je prišel rok za vlaganje kandidatnih list, ki so pa veljavne te, če podpiše listo 100 volilcev. Bilo je v soboto zvečer in radikalcem je manjkalo ie preko 30 podpisov. Ves obupan je hitel minister dr. Zupanič v Belokra-fao, v svoj »volilni okraj«, da dobi potrebne podpise. Milo Je prosil, celo na-tprotnike, da podpišejo listo in v resnici kakih deset uradnikov tudi pregovoril, Id so mu pa izjavili v obraz, da ga ne Mo volilL To dejstvo govori najzgo. vornejše o »moči« radikalne stranke. Kdor če biti smešen in komur ni mar njegova čast ta bo volil radikalno Itr&nko.
(Nezadovoljnost županov.) Marsikateri poštenjak-župan se jezi zadnji čas nad volilnimi imeniki, katere mu ]• zavrnilo deželno sodišče v še enkratno popravo. Pri tem pa je sledeča »rodnost. Sodišče grozi s paragrafi, Županstvo pa nima niti občinskih knjig. Naj se vendar pomisli sledeče: 2upan je človek iz ljudstva, ki navadno nima niti časa niti prilike, da bi študiral razne paragrafe. Naj se na to oblastva ozirajo in zato naj nastopi grožnja s kaznimi šele tedaj, če bo krivda župana dokazana.
{Kmetova!««® bt njihovim sinovom,) »CeSka kmslijskt dražba v Pragi* (Zemedčlska jednota češkoslovenske republike) nas obvešča, da sprejmejo češki kmetje večje število naših kmetski sinov v prakso in obratno, da se češki kmetski sinovi zanimajo za naše razmere, vsled česar bi radi prišli k našim kmetom praktlcirati. Mladeniče, ki bi hoteli iti na Češko, U »Češka kmetijska družba« razdelila med boljša češke kmete, ki bi mladeniča sprejeli v družino, mu dajali zastonj hrano in stanovanje in eventuelno tudi malo denarno odškodnino. Potne stroške bi moral vsak sam kriti Mladeniči bi morali opravljati vsa kmetijska dela. Poleg tega pa bi se prirejala zanje predavanja in izleti v kmetijske tehnične in organizatorične naprave (tovarne, zadruge itd.). Prakticiranje bi trajalo od meseca marca pa do konca oktobra. Mladeniči, ki bi hoteli na Češko ali kmetje, ki bi bili pripravljeni sprejeti češke kmetske sinove v prakso, naj prijavijo natančne naslove ter druge okoliščine (starost, kaj ga bolj veseli, kakšne šole ima itd.). Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani, Janez Trdinova ulica št. a
(ljubljanski tramvaj) zopet vozi. Med upravo in stavkujočimi uslužbenci se je dosegel popoln sporazum.
(Tožbe na scd'SČe delavskega zavarovanja.) Delavci in nameščenci, ki utrpe obratne nezgode, ki imajo za posledico več kakor deset odstotno izgubo zmožnosti za delo, imajo pravico do nezgodnih rent, katerih višino določa ravnateljstvo, odnosno rentni odbor okrožnega urada. Na podlagi te odločbe izda okrožni urad ponesrečenim zavarovancem odloke o odškodnini. Proti tem odlokom je v roku 15 dni dopustna kolka prosia pritožba na sodišče delavskega zavarovanja, v kateri morajo biti povdariene one točke odloka, proti katerim je tožba naperjena. V večini slučajev bo tožba mogla biti naperjena le proti prenizko odmerjenemu letnemu zaslužku ali pa proti prenizki ocenitvi izgubljene zmožnosti za delo. Ker zakon o zavarovanju delavcev za omenjene tožbe ne zahteva nikakih formalnosti in zadošča zanje navaden dopis, more tako tožbo sor staviti in vložiti vsaka ponesrečena oseba sama, ne da bi iskala pravne pomoči drugod. Na ta način se ponesrečenec izogne nevarnosti povrnitve nastalih stroškov za sodni postopek, katere predvideva § 168. zakona o zavarovanju delavcev, ki pravi, da stroške za pravnega zastopnika plača vselej stranka, ki Izgubi pravdo. Pri tej priliki se ponovno opozarja, da so vsi dopisi, vloge in priloge, ki so v zvezi z delavskim zavarovanjem, poštnine ln kolka proste.
Iz Cerknice.) Dne 3. t m. je imel
dr. Korošec v Cerknici sestanek zaupnikov SLS v svrho določitve kandidature za naš okraj. Zaupniki na se-staneku niso imeli prilike postaviti svojega kandidata, ker je bil za to mesto že v naprej določen Gostinčar. Utemeljevali so to sestavo, češ, da v vsem okraju ni niti enega sposobnega moža za poslanca. Kakor je videti, so si gospodje vzeli patent za posianiška mesta. Gostinčar si pa seveda ne upa med volilce, ker je proti izvozu živine, ki je povečini glavni vir dohodkov naših kmetovalcev. Zato pošilja svojega kolega izrazitega kmeta župnika Škulja, ki je baje zelo vnet za izvoz živine. Gostin-čarju priporočamo, da prinese znano izjavo proti izvozu živine seboj.
(Ribnica.) Pismo zvestega borca kmetske misli — Sporočam Vam, da redno prejemam vse liste, katere ved. no razdelim med ljudi S tem se sicer tu pa tam komu zamerim. Pa to nič ne stri, koga se bo vendarle prijela kmetska misel. Ko sem tako zadnjič agitiral v neki gostilni za našo stvar, sta dejala dva gospoda, da me deneta v »Jutro«. Mislil sem si naj me le deneta, ker ml je čisto vseeno, kar piše »Jutro« o meni. Sem mali kočar in Imam majhno pokojnino. Ker sem revež, nimam seveda toliko upliva ko kak bogataš. Pa nič ne dene. Pride čas, ko bo zmagala naša Stara pravda in tedai bodo tudi reveži prišli do veljave. Težava z razširjanjem »Kmetijskega lista« je tudi v tem, ker je eden poštar klerikalec, drugI pa demokrat. Žalibog verujejo ljudje še vedno veliko »Domoljubovim« lažem. Tako so prestrašeni, da se drugega lista še v roke ne upajo vzeti. Toda vseeno bom nadaljeval s širjenjem kmetske misli, kajti končno bo naša stvar vendarle prodrla. Pravica mora zmagati Zato v boj za Staro pravdo!
(Prečna.) Kako prireja namestni klerikalni kandidat dr. Kulcvec kot kmetski zastopnik shode po deželi, smo videli v nedeljo, dne 18. t. m. v Prečni. Ko se je oglasil tovariš Ogrii k besedi, da mu pove resnico v obraz, je hitro zaukazal predsedniku zaključiti shod,
ker se ia bat* da m doživi žogetne bla* ma£« kakor prejšnji večer v »Rokodelskem domu« v Novem mestu. Gospod dr. Kulovec! Glavni pogoji če hočete postati poslanec so: možati nastop, resnicoljubnost in kot kmečki zastopnik tudi dober poznavalec kmečkih razmer.
(Iz Št. Lovrenca.) Dolgo je vladal
v naši župniji najlepši mir. Nihče od gospodov duhovnikov ni vlačil politike v spovednico in na prižnlco. Farani smo vsi pristaši SKS, pa smo kiiub temu kar najboljše shajali s cerkvenimi oblastmi Nabavili smo lepe nove zvonove in ključarji, ki so tudi naši pristaši. so skrbeli da je bilo za vse potrebno v cerkvi poskrbljeno. Skratka, v verskem oziru ni bilo prav nobenih pritožb. — Sedaj pa se je nakrat zazdelo upokojenemu župniku Šašlu, ki opravlja pri nas kaplanske posle, za potrebno, da to lepo razmerje med du. hovniki in farani razdere. S prižnice, torej s kraja, kjer bi se morala oznanjati predvsem ljubezen do bližnjega, je pričel g. Šašelj strastno napadati SKS in pa »Kmetijski list«. Opozarjamo gospoda Šašlja prav odločno, da opusti v cerkvi prav vsako politično barantanje. Če mu ne da politična žilica miru, potem naj agitira izven cerkve kolikor hoče in more. Toda le izven cerkve! Zapomni pa si naj tudi fo, da pa se je treba boriti odkrito in si povedati vse iz oči v oči, kakor delamo to mi in potem bomo tudi z gospodom Šašljem najboljši prijatelji.
(iz Starega trga ob Kolpi in okolice.) Vedno večje nezadovoljstvo vlada v naši fari zaradi delovanja g. župnika v Starem trgu. Čisto samolastno spreminja stare običaje in nastopa sploh kot človek, kateremu mora vse slepo ubogati Zlasti sedaj, ko je umrl g. Rade, pred katerim je imel Še precej reŠpekta. — Ena največjih podružnic v fari je ona v Predgradu. Dosedaj je bil običaj, da se vrši v Predgradu več maš. Stalno pa je bila maša v Predgradu na pustno nedeljo. Letos pa se je zgodilo prvič, da na ta dan v Predgradu ni bilo maše. Zaradi tega se vse ljudstvo iz Predgrada in okolice zelo huduje na g. župnika. Nejevolja vaščanov je tem razumljivejša, ker so vaščanl lansko leto cerkev na novo pokrili in nabavili nov, 700 kg težak zvon. — V sosednji vasi je podružnica sv. Antona, ki je imela razmeroma zelo velike dohodke. Cerkvica pa je bila tako zapuščena, da ni hotel župnik več v njej msševati. Ko so vaščani (iz Kovače vasi) nameravali cerkvico popraviti in zahtevali od župnika tozadevne račune, niso mogli tega nikoli doseči. Vseeno je sedaj cerkvica na račun vaščanov že davno popravljena. Na vedno drezanje je končno župnik sam določil dan, ko naj pridejo vaščanl k njemu, da se urede računi. Ko so pa vaščani prišli, bil je to delavnik, pa je dejal župnik, da nima časa, ker da mora cepiti neka drevesca. Vse predstav, ljanje je bilo zaman in možje so morali oditi, ne da bi kaj dosegli.
(Vinski semeni ▼ Metliki.) »Slovenec«, kot že znani »kmečki prijatelj« je prinesel o našem vinskem semnju zlobno zlagano notico, z namenom odvračati vinske kupce iz naših okrajev. O vinskem semnju pravi, da je bil prirejen samo v svrho pijančevanja in da se je tam spilo 3 hI vina. Iz;avljamo, da je vest o pijančevanju grda laž. Pi-jančeval pa je menda prav izdatno »Slovenčev« poročevalec, da je mogel napisati tako laž. Naš vinski semeni je napravil lepo reklamo za naša vina, kar smo pojasnili že v naših poročilih. Vabimo vse kupce v naše vinske gorice na nakup dobre belokranjske kapljice.
(Iz Bočne ob Dutl) Ponesrečen shod posL Pušenjak a. Na pustno nedeljo je imel oklofutani posl. Pušenjak shod, ki je bil prav dolgočasen. Prazen in pust je bil govor Pušenjaka, ki je bil vsled velikega števila nasprotnikov v silni zadregi Ta velika udelež. ba pa seveda ni bila vzrok Pušenjako-ve privlačnosti, temveč izborno uspele gasilske veselice. Nad vse interesanten Je bil zaključek Pušenjakovega govora, ko je Pušenjak odkritosrčno priznal, da so bili klerikalci sicer 16 let na vladi, da pa niso za kmeta ničesar storili Kljub temu pa si je predrznil Pušenjak obljubovati, kako da se bo v bodoče za kmeta potegoval. Ali je bil v resnici mnenja, da ima pred seboj same backe, da sme govoriti take stvari. Mar misli Pušenjak, da je ljudstvo pozabilo, kako klerikalni poslanci pred volitvami obljubujejo vse mogoče, po volitvah pa ničesar ne store? Tako ste nam obljubljali razdelitev p!an!nskih pašnikov, toda dobili smo jih le v zakup in sicer proti vnebovpl-JočI najemnini. Podobno se je delila košnja na graščinskih pašnikih. Oddala se je le sorodnikom predstojnikov graščine, siromaki pa so ostali praznih rok. Res, srečen je, kdor je v sorodstvu s klerikalnimi mogotci Oni dobe vse, drugi pa le — obljube. Ali želite

tmogoSe le kaj veS? Smo vedno pripravljeni — Kakoršen Je bil govor Pu. šenjaka, takšen ie bil tudi konec shoda. Ko je predsednik shoda g. Loruč zakli-ca! živio Pušenjaku, so se odzvali njegovemu klicu edinole spremljevalci Pušenjaka, prijatelji ljubljanskega škofa, vsi drugi pa so sklenili da bodo dne 18. marca pometli s stranko, ki 16 let samo obljublja, ničesar pa ne stori
(Sv. Lovrenc v Slov. Goricah.) V občini Sokošah, kjer se opaža največ klerikalnega duha, sta bila aretirana brats Franc in Anton Zorman, ker sta si prilastila cepilno orodje. Oba sta bila člana orla in vneta pristaša klerikalne stranke. — V tukajšnji fari Je veliko zanimanje za volitve. Gotovo je, da dobe kandidati SKS največ glasov, posebno sedaj, ko smo dobili take zvonove, da tako čudno pojo. Za zvonove smo prispevali tudi pristaši SKS, vseeno pa smo seveda brezverci Toda o novih zvonovih .morda prihodnjič kaj več.
Politične vesti.
(t ČeJkJ minister dr. Rašin) — mrtev. Češki narod objokuje smrt enega svojih največjih sinov, smrt velikega rodoljuba dr. Rašina. Ko je bil ves v službi naroda, ga je zadela krog-lja zločinskega komunista in onemogočila nadaljno plodonosno delo dr. Rašina. Še na smrtni postelji so veljale vse njegove misli edinole domovini in ko je prenehalo srce biti, je glava še mislila na koristi naroda. Rašinova smrt je globoko pretresla ves češki narod, pa tudi ves kulturni svet, zakaj eden prvih kulturnih delavcev je bil dr. Rašin. Tudi jugoslovanski narod objokuje njegovo smrt, zakaj dr. Rašin je bil vedno eden njegovih aajodlič-nejših prijateljev.
(Zakon o zaščiti države) je sprejel te dni tudi parlament češkoslovaške republike. Zakon obsega štiri poglavja. Prvo poglavje govori o kazenskih določbah v slučaju prestopka proti ustavi in varnosti republike. Drugo poglavje določa kazni za slučaj oškodovanja republike ali napadov na ustav, ne faktorje. Tretje poglavje določa kazni v slučaju ogroženja miru v republiki in njenih vojaških varnostnih odredb. Med kazni pa ni sprejeta smrtna kazen niti za najtežje zločine ne. Celo za veleizdajo ali atentate na višje državne organe ali prezidenta republike je določena ie dosmrtna ječa.
(Meja med našo kraljevino In Albanijo) je končnoveljavno urejena in na-še čete so zasedle zadnji ostanek nevtralnega pasu, ki ni bil drugo, ko zbirališče roparjev.
(Šentmarjetsko pogodbo) Je ratificiral po kratki debati tudi laški senat. Izpraznitev tretje cone se izvrši v kratkem.
(Madžari šikanirajo naše Hudi.) Iz obmejnih krajev prihajajo poročila, da so oni naši ljudje, ki so optirali za Jugoslavijo izpostavljeni raznim perseku-cijam od strani Madžarov in njihovih organov.
(Na Rumnnskem) je izbruhnila vladna kriza. Njen vzrok je v nasprotju med staro in novo Rumunijo.
Živinozdravnik Stanko Arko:
etrL
Goveja živina navadno hlastno žre in spočetka krmo le površno prežveči, ker itak ponovno prežvekuje šele po zavžitju krme. Razun tega ima goveja živina slabo lastnost, da kaj rada oblizuje in požira različne neprebavljive predmete, kakor n. pr. trhel les, zid, kake stare Čevlje, cunje itd.
Zato se rado pripeti In ni čuda, da pogoltne žival različne trde in ostre stvari, kakor Igle, kose žice, manjše in večje žeblje, ženske vlas-nice, odlomljene dele škarij, da celo cele nože in druge večje kovinske predmete, ki so bili ali pomešani v krmi, ali pa je živina slučajno prišla v hlevu do njih.
Ti predmeti pridejo s krmo vred v vamp, ki je kakor znano zelo obsežen. Vsled tega je mogoče, da leži tak pogoltnjen predmet po več mesecev v vampu, ne da bi živali povzročal kake slabe posledice. Ce se pa pripeti, da zleze predmet vsled pritiska in obračanja vampa skozi ozko odprtino v drugi želodec, ki je veliko manjši in se tudi pri prebavi krepko stiska, se zapičl v steno tega želodca in jo polagoma predre. To se zgodi posebno rado takrat, kadar se je žival močno napenjala, n. pr. pri porodu ali če je telečnik pritiskal na vamp ter sploh po vsakem večjem pritisku trebušnih mišic.
Kakoršna je pač velikost in oblika takega ostrega predmeta in v ka-
koršni smeri se je zaplčll v steno želodca, temu primerne so poten* tudi posledice. Ostri predmet pride iz želodca lahko v pljuča ali v srce, če je predrl prsno-trebušno spono, ali pa se obrne proti jetrom in vran-, cl, kjer povzroči povsod poleg vnetja trebušne mrene tudi hudo; vnetje imenovanih važnih telesnih delov. Najpogosteje se zarijejo trdi predmeti v smeri proti srcu, se spočetka dotikajo srčnega mehurja ia zbadajo polagoma vedno globokejš« v meso srca.
Razumljivo je, da iako hudo obolenje teh važnih telesnih delov ne ostane dolgo brez vidnih posledic. Najprej opazimo, da žival kar na« krat prestane žreti, postane otožna in večkrat zastoka. Blato Je trdo» suho. črnkasto ln zgoščeno v kepe. Lakomnica je nekoliko napeta, nato zopet vdrta, žival ne prežvekuje, se ji pogosto spahuje ali riga, pogled Je plašen, hrbet vzbočen. Ce tako boU no žival preženemo, hodi previdno, počasi in stoka, posebno če gre po klancu navzdol. Tudi ne vstane rada in leže zelo previdno.
To so vse znamenja kakor pri pokvarjenem želodcu, le stokanje ltt oni čuden plašen pogled se nam mo rata zdeti sumljiva.
Ako zalijemo zdravila za pospešitev prebave in teka se bolezen namesto poboljša, le še poslabša ln bo« lezenski znaki postanejo še očitnejši.
Pri predrtju pljučno-trebušne spo-ne po ostrem predmetu, občuti živina tudi bolečine pri dihanju. Zato ne diha počasi in globoko kakor zdrava žival, temveč hitreje, povii-neje. Značilno je tudi, da s prednjimi nogami stoji nenavadno široko In komolčne kosti vzboči močno na ven, kakor bi hotela napraviti pro* stor prsnemu košu za lažje dihanje. Če jo pritisnemo na križ se boleče, nizko vpogne in zastoka, ravnotako zastoče, če z roko močno pritisnemo pod prsiml na zadnji del prsne kosti.
Pri vnetju srca so pa znaki §e očitnejši. Žila, ki jo otipamo na repa bije hitro, neredno, slabo. Velika žila odvodnica na vratu pa je močno nabrekla in na njej lahko razločno opazujemo utripe srca, kar se pri zdravi živali ne vidi. Telesna toplo, ta je nekoliko povišana, oči so zbu-ljene in imajo plašen pogled. Pozneje se naberejo mehke vodenlčne otekline pod spodnjo Čeljustjo, na pod-bradku in prsih, večkrat se pričnejo tresti mišice pod plečetom. Želodec popolnoma miruje in žival najrajSI kar nepremično stoji.
Če žival zelo otežkočeno sope In kašlja, je to znamenje, da so vneta pljuča.
Kaj nam je v takem slučaju za storiti?
Po mojih Izkušnjah so navadno zbolele predvsem krave in sicer kmalu po porodu ali v zadnjem času brejosti. Taka žival je za živinorejca velike vrednosti, nasprotno pa za mesarja neprikladna, zato moramo poskusiti vsaj za nekaj tednov oz. mesecev ohraniti žival pri življenju in polni moči.
Gre predvsem zato, da napravimo povzročitelja bolezni za nekaj časa neškodljivega. Poskusiti moramo spraviti oni oster, trd, pogoltnjen predmet zopet nazaj v vamp. To se mi je že v več slučajih posrečilo na ta način, da sem pustil živinčetu podstaviti prednje noge za kakih 20 do 30 cm višje od zadnjih. V to svrho se podložijo pošev in navzgor proti jaslim močne kratke deske ali kaka manjša vrata, ki se jih spredaj počez podloži s primerno debelim tramičem, tako da dobimo poševno ploskev, na kojo nameče-mo gnoja in stelje.
Na ta način se doseže, da vid život proti zadnjemu koncu, vamp ne pritiska na pljuča in srce, obenem pa trdi predmet vsled lastne teže ne leze več naprej, ampak nazaj proti vampu. In tudi, če vsled svoje oblike ali če je že preveč zaraščen ne more zlesti nazaj v želodec, vendar ne zbada naprej in se lažje popolnoma zaraste.
Če smo na ta način proces ustavili, se prične bolezen kmalu obračati na bolje in žival počasi zopet okreva. Nevarnost pa seveda nI popolnoma odstranjena, zato naj se pusti stati žival nekaj tednov v poševni leg!.
V slučaju, da se pa bolezen ne zboljša, ne kaže drugega, kakor da se še pravočasno odločimo za mesarja. Včasih se bolezen tudi sama od sebe zboljša in se trdi predmet zaraste s trdim tkivom, ter postane vsled tega neškodljiv. Pripetilo se Je tudi že. da je kaka igla predrla kožo in prišla na dan.
Omenim naj še. da je mogoča tudi operacija. Živali se prereže v

ss^saf
fakomnfd vamp, se gre z roko globoko v želodec in poišče ostri predmet. Ta operacija pa ni tako enostavna, temveč precej nevarna in le
V	posameznih slučajih uspešna.
Če se nam je posrečilo bolezen sstavitl in zboljšatl oz. začasno popolnoma odstraniti, moramo vendar pomisliti, da je tudi predmet še vedno
V	životu in da obstoji nevarnost, da ?e zna bolezen ponoviti. Zato je bolje, da se spravi taka žival v ugodnem času iz hleva.
Pri najskrbnejši pazljivosti se pripeti, da se pomeša n. pr. kak kos žice med krmo, toda v večini slučajev je kriva bolezni nepazljivost in khkomišljenost ljudi. Posebno ženske rade zgubijo vlasnice in igle na podu ko zmetavajo in tlačijo seno. Tudi hlapci pustijo v hlevu večkrat svoje podkovane čevlje in druge Stvari v hlevu na takem mestu, kjer pride živina do njih.
Uvažujte vse to, da ne ustvarjate po nepotrebnem priložnosti za ne-SreCo.
Vinski semenj v Metlski.
Mlada vinarska zadruga v Metliki Je dne 4. t m. uprizorila vinski semenj, ki se je v obče prav dobro obnesel. Na semnju je bilo zastopanih nad sto gospodarjev s 113. vrstami vina, od tega ge bilo kakih 10 vzorcev starega in 100 vzorcev novega vina.
Vse vzorce vina je pod vodstvom ?a preizkusila, presodila in siflcirala posebna komisija, sestav, te vinskih veščakov in strokov-
... . Jv>
Vino se le klasificiralo po točkah fjede čistosti, barve, okusa, jakosti in irislobe. Največ je zamoglo kako vino dosefl 15 točk, najmanj pa S točk. Izid je bil nad vse povoljen, kajti dobilo je 1 vino 7 točk, 3 vina 8 točk, I vta 9 točk, 11 vin 10 točk, 23 11 točk, 29 vin 12, 15 vin točk, 13 vin 14 točk, 10 vin vseh 15 Iz tega sledi, da Je bila velika ve-vin nadsrednje, da zelo dobre ka-Vlna z več kot 13 točkami so preskusila še enkrat in se Je priso-L odlika 7 vzorcem, IL 14 vzor-jeem ta m. 13 vzorcem, f Vtaa lz L 1922 vsebujejo od 8 do
odstotkov, povprek 9 do 10 vol odstotkov alkohola in 8 do 9 odstotkov kisline. Kdor pozna kvaliteto letošnjih tvta, mora priznati, da spada metliško 'vino k našim najboljšim letošnjim pridelkom.
Čeprav se Je prodalo nekaj sto hektolitrov vina, vinski semenj od strani trgovcev in gostilničarjev le nI bil tako številno obiskan, kakor je bilo želeti ln pričakovati. To pa ne sme vodstva zadruge ostrašlti. Vsak začetek Je težak. Prihodnje leto bo obisk gotovo boljši, kajti vsak obiskovalec je dobil o prireditvi kar najboljši utis.
Ker je v Metliški okolici vina mnogo in dobrega na razpolago, se nakup vina v tem okolišu trgovcem ln gostilničarjem toplo priporoča. Vinarska zadruga vsak nakup nesebično posreduje in za točno dobavo pridelka, vina od svojih članov Jamči. Zato naj se vsak interesent na njo z zaupanjem obrača. Vzorci so na razpolago.
Kmetijski svetnik Skallcktf.
Gospodarstvo.
(O pomanjkanju denarja v obtoku) piše zopet pretkano »Jutro« kot odgovor na našo notico v št. 12. Konstati-ramo z zadovoljstvom, da nam »Jutro« načeloma pritrjuje, ko govorimo proti tiskanju novih bankovcev, tudi v svrho dajanja kreditov naši industriji. Vseeno pa trdi »Jutro« tudi še nadalje, da sedanje razmere opravičujejo povišanje števila bankovcev. Beležimo to protislovje, ker je značilno za vso nedoslednost, ki vlada v naši gospodarski ta finančni politiki od prevrata dalje. Mesto jasnega programa smo imeli vedno le nebroj odredb, ki so si bile v največjem nasprotju. Oziralo se je volno le na trenutne potrebe ene ali druge gospodarske panoge, pogosto le na interese ene ali druge klike. Vsa zdrava gospodarska načela pa se je popolnoma preziralo. Prepričani smo, da bi nova izdaja bankovcev trenutno pomagala naši industriji in da bi bila v ogromno korist našim bankam, ker bi Šla izdaja novih bankovcev roko v roki s padcem dinarja. Komu bi pa bil padec dinarja v škodo in sicer v silno občutno škodo, pa ni težko uganiti Saj so to naši pridobitni krogi že opetovano bridko občutili. Po vseh dosedanjih izkušnjah moremo zato mirno reči, da bi vsako novo pomnoževanje bankovcev udarilo naše gospodarstvo naravnost katastrofalno. Trajno pa ne bi moglo pomagati niti industriji, ker bi z prila-godovanjem cen znižani vrednosti denarja stali ravno tam, kjer stojimo danes. Vsaj se čuti pomanjkanje denarja celo v Nemčiji, kjer je preseglo število bankovcev že dva bilijona. — Edino
sredstvo proti sedanji trenutni krizi
razpoložljivega denarja je v odstranitvi povzročiteljev te krize. Ti pa izvirajo, poleg iz onih, katere navaja »Jutro«, tudi iz nesolidne špekulacije, prema}-hni brigi Narodne banke za periferijo in zlasti, kar smo že povdarjali preje, v pomanjkanju dosledne gospodarske politike, ki bi se vodila iz vsedržav-nega vidika. — Skesano pa priznavamo, da res ne poznamo tako ogromne razlike med kreditom državi in posameznikom glede posledic novih bankovcev. Hvaležni pa bi bili »Jutru«, ako nas v tem oziru pouči. Zlasti pa naj »Jutro« jasno pove, če je v resnici prepričano, da bi nova izdaja bankovcev, čeprav izključno v industrijske svrhe. bila brez upliva na kurz dinarja.
(Vrednost našega denarja.) Ameriški dolar velja od 409 do 411 kron, laška lira od 19.68 do 19.76 K, češka krona od 12.44 do 12.48, avstrijska krona 0.56 vinariev, nemška marka 2 vinarja in madžarska krona 15 vinarjev.
(Žitni trg.) Novi Sad, 17. februarja. Cene v dinarjih: Pšenica (77—78 kg) 445—450, srijemska cela kaša 440, bač-ki oves 287.50 do 290, bačka koruza 225—227.50, suha 330, za april 275, ba-natska za april 250, beli bački fižol 390, sremski ponudba 400, pšenica moka »0« ponudba 645, »2« ponudba 620, »6« ponudba 525. »7« ponudba 447, »8« ponudba 275, otrobi 165—175 dinarjev.
(Zagrebški živinski trg.) Zagreb 17. februarja. Tendenca na tem trgu je bila čvrsteja in so cene prašičem zopet poskočile. Promet je velik in se mnogo izvaža v Češkoslovaško in Francijo. Odkar je znižana carina na sveže meso, se izvažajo samo zaklane svinje. Cene debelim svinjam v Vojvodini no-tirajo 23—25 Din. Mesnate notirajo v Zagrebu 22—24 Din, v Belovarju 23, v Varaždinu 23—24, v Križevcih 24 do 25 Din. Cena volom je poskočila na 15 Din za prvorazredne.
(Tedenski semenj v Karioveu.) Kar-lovac 17, februarja. Semenj je izvan-redno dobro uspel. Zlasti je bil velik dogon živine okoli 2000 goved, 800 svinj in S00 konj. Voli so se plačevali 7—10 Din za kg, biki 7--12.50, krave 6—7, teleta 10.50—12.50, pitane svinje 20—26.25, mršave 7.50—11.25, konji 3750—12.500 Din za komad po kvaliteti. Od tega blaga je odšlo v Italijo 35 konj in 250 goved, v Maribor 150 goved, nekoliko goved je bilo odposlano v Ljubljano.
(Celjski trg je zadnje dni nekoliko bolje založen z raznimi življenskimi potrebščinami. Pojavilo se je precej jajc, ki se prodajajo komad od 6 do 8 kron. Za prodajanje mleka je mestni magistrat oskrbel posebne mize, kamor morajo prinesti vsi prinašalci mleka svoje mleko. Tržno nadzorstvo zadnje dni pridno meri mleko, ker je bilo mnogo slučajev, da so ljudje za drag denar prodajali mesto mleka vodo.
(Živinski sejmi v Mariboru.) Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani je zopet dovolila redne živinske sejme v Mariboru.
(Mrtveci kot predsedniki volltvenlh komisij.) Za predsednike volitvenih komisij v Srbiji, so bile imenovane tudi nekatere osebe, ki so že zdavnaj mrtve. Eden izmed njih je umrl že pred dvanajstimi leti, drugi pa med vojno v Rusiji. Samo, da se ne bodo oglasili pri volitvah tudi »mrtvi volivci«, znani radikalski podjetnosti je tudi to mogoče.
(Kako molijo zamorci) Znani ame-rikanski publicist Fred. Deitwei!er, ki je opisal že marsikaj zanimivega iz življenja zamorcev v Ameriki, je objavil te dni molitev duhovnika—zamorcev, ki se glasi takole: O Gospod, daj svojemu hlapcu orlovsko oko in sovino modrost; zveži njegovo dušo s telefonom Evangelija v središče firmamenta; prosvetli mu čelo z nebeškim solncem; napolni duh njegov z ljubeznijo do bližnjega; razvežl mu jezik s kladivom svoje vsemogočnosti; elektriziraj mu možgane z bliskom svoje besede; napolni ga z dl-namitom svoje slave; namaži mu telo z mineralnim oljem svoje sreče in zažgi ga. Amen. — Imenovani Deitweiler garantira za resničnost te molitve. Hudobni jeziki pa pravijo, da molijo naši moderni pesniki še vse bolj čudno.
(AH mora biti otrok očetu podoben.) S tem vprašanjem se je moralo baviti pred nekim časom londonsko sodišče. Nek zakonski mož je zahteval ločitev zakona, češ, da ni otrok njemu podoben, temveč nekemu hišnemu prijatelju, ki je k njima redno prihajal na obisk. Iz tega je sklepal, da ni otrok njegov ln da ga je žena varala. Pred sodnijo so konfron-tirall očeta, sina in namišljenega očeta. A dete se je ves čas tako drlo, da so se končno sodniki naveličali in Izjavili prav po salamonsko, da ni otrok nobenemu izmed navzočih »očetov« podoben, temveč komu tretjemu. Tožbo za ločitev
zakona so tudi zavrnili ker so bili mnenja, da Je popolnoma nepotrebno, da bi moral biti otrok »očetu« podoben. Modri sodniki so še dodali, da bi bilo na svetu več razročitev nego zaročitev, če bi tvorila nepodobnost med otrokom in očetom podlago za ločitev zakona.
(Kako zdravijo pijance v Ameriki.) Amerikanci so res znajdliivi ljudje. V državi Java fotografirajo vsakega pijanca, kadar ga vleče oko postave na policijo. Razumljivo je, da ob taki priliki ni človek posebno lep In tudi na fotografiji ne postane lepši Ko se pijanec iztrezne, ga izpustijo in mu dajo njegovo fotografijo s seboj z dobrim naukom, naj si fotografijo dobro ogleda, kadar ga prime zopet izkušnjava po alkoholu.
(Opica izdala tatu.) Pariški listi poročajo o nekem nenavadnem dogodku. Prejšnji teden se je nahajal v Parizu mlad zakonski par iz Amerike na ženi-tovanjskem potovanju. S seboj pa sta imela tudi mlado dresirano opico. Nekega večera sta zapustila zakonca svoje stanovanje in odšla v gledališče. To priliko je porabil neki uzmovič, da je odprl s ponarejenim ključem njuno stanovanje, obetajoč si bogat plen. Komaj je pričel svoj posel, je smuknila opica skozi vrata, z istim ključem zaklenila vrata od zunaj in toliko časa razgrajala, dokler niso pritekli ljudje, ki so kmalu spoznali, kaj se godi. Policija je uzmoviča odpeljala v zapor.
(Koliko Hudi pogine pod avtomobilom.) Osrednji urad za zavarovanje v Združenih državah je izdelal 1. 1921 statistiko, po kateri posnemamo, da je poginilo pod avtomobili 12.500 ljudi. Torej vsakih 42 minut smrtni slučaj. Nad 800-000 ljudi pa je dobilo lažje ali težje telesne poškodbe. Dognano je tudi, da se je v L 1921 povečalo število avtomobilnih nesreč za 4%. Vzrok, da se je ponesrečilo toliko ljudi pod avtomobilom je pač v tem, da je v Ameriki silno dosti avtomobilov in da pride na vsakih 5 ljudi po eden avto.
(Smrdljiva jajca kot dellkatesa) Gospodinje velikih mest se vedno pritožujejo, da ne morejo dobiti na trgu svežih jajc. Da bi jih vsaj malce potolažili, naj jim povemo, kakšne navade imajo na Kitajskem. Tam ne jedo jajc, predno niso leto dni stara. Čim starejše je jajce in čim bolj diši po gnilobi tem boljše se jim zdi. V najboljših hišah ti ne servirao jajca, dokler ni lupina že zelenkasta. Taka jajca so tudi najdražja. Našo navado, jesti sveža jajca, pa smatrajo Kitajci za barbarstvo. Tako je poročal minule dni neki list, ki izhaja v Parizu. Ko smo to povedali neki ljubljanski gospodinji, nam je odvrnila: »Je že mogoče, saj na Kitajskem jedo tudi pohan led z jajci.«
(Dva solnca odkrita.) Iz Amerike poročajo, da je odkril dr. I. S. Plaskett, ravnatelj neke zvezdarne, dvoje solne, ki se vrtita drugo okrog drugega. Eno solnce, bolj masivno, je 75 krat večje od našega, drugo pa 63 krat. Prvo solnce ima 15.000 krat močnejšo svetlobo kot naše, drugo pa 12-000 krat. Oddaljenost teh solne od naše zemlje znaša 52 kva-driljonov milj, to se pravi: letalo, ki leti 200 milj na uro bi potrebovalo od naše zemlje do onih solne trideset milijard, to je tridesettisoč milijonov let.
(Grozen zločin invalida.) Minule dni je ustrelil v Zagrebu vojni invalid Ma-to Tkalčič-Vukovič iz Koprivnice šefa oddelka za socijalno skrbstvo Ljubo-mira Cvitaša, ki je ostal na mestu mrtev. Morilec boleha že dolgo na neozdravljivi tuberkulozi. Tkalčič je prišel v Cvitaševo pisarno, mu izročil neki spis in ko je pričel Cvitaš čitati, je oddal Tkalčič tri strele iz revolverja. Dve kroglji sta nesrečnemu uradniku prebili glavo. Isti Tkalčič je par dni popreje ubil v Koprivnici svojo taščo in njenega dvanajstletnega sina. Trupli je položil na posteljo, ju polil s petrolejem in sežgal. Tkalčič je bil silno udan alkoholu in ni maral za nobeno delo. Pred policijo je priznal svoje zločine in izjavil, da je imel namen umoriti še druge ljudi.
(Zločin blazneža.) V pondeljek zjutraj je na Dunaju v hipni blaznosti umoril pekovski pomočnik Josip Frank svojo mater, sestro in svojo ženo. Z ostrim nožem jim je prerezal vratove ter se nato sam obesil. Ko je prišla policija, je mogla le še konštatirati smrt vseh štirih.
(Državnik kot natakar.) Bivši predsednik ruske ustavne vlade po padcu carja Nikolaja. Kerenski, si služi v Londonu kruh kot natakar.
(Ženska ali moški.) Iz Londona poročajo, da je umrl tam neki Kari Rlchardson. Po njegovi smrti so pa z začudenjem dognali v bolnici, da Korle ni bil Korle. temveč Karlinca. Najbolj čudno je. da ni tega nihče popreje opazil, temveč so ga, oziroma so jo, vedno smatrali za moškega. Kadil in pil je za svoje žive dni kot Turek.
(Boj med čuvajem in divjimi lovci.) Novembra meseca minulega leta je zasačil lovski čuvaj M Ojcelj v svojem okolišu pri Kranjski gori dva divja lovca lz Trente. Nastal je med njima boj
na življenje in smrt. V tem boju je ranil Ojcelj divjega lovca A. Mlekuša v nogo. Njegov tovariš je pobegnil. Drugi dan so našli Mlekuša mrtvega poleg ubite srne. Mož je vsled rane izkrvavel. Mlekuševa vdova je tožila Ojclja za odškodnino 170.000 kron, a sodišče je Ojclja oprostilo.
(O vzrokih samomora.) Skoraj ne mine dne, da ne bi čitali o kakem samomoru. Zlasti v poslednji dobi so nastali ponekod samomori naravnost epidemija (nalezljiva bolezen). Nek francoski učenjak je skušal dognati vzroke samomorov na podlagi 7000 pobližje znanih in poiskanih slučajev. Na prvem mestu stoji kot vzrok samomora pomanjkanje. Vsled bede se je usmrtilo od onih 7000 nič manje nego 1416, in sicer moških 905 in ženskih 511. Družinske razmere so bile krive samomoru 728 moških in 524 žensk. Ker so prišli ob premoženje, je izvršilo samomor 322 moških in 233 ženskih. Vsled igre se je ubilo 300, polovica moških in ženskih. Alkohol je zakrivil samomor pri 283 moških in 208 ženskih. Ljubezen pa je gnala v prostovoljno smrt 157 žensk in 97 moških.
(Poroka na smrt obsojenega.) V Milanu je bil neki vojak radi dezertacije obsojen na smrt. Predno so ga odpeljali na morišče je prosil za dovoljenje, da se sme poročiti s svojo nevesto, češ da bo otrok, ki ga pričakuje, rojen v zakonu in nosil njegovo ime. Vojaška oblast je tej prošnji ugodila. Poroka se je vršila v dvorani vojnega sodišča. Za pričo sta bila neki polkovnik ln zdravnik. Navzoči so bili tudi vsi kaz-nenci. Po poroki so moža takoj odpeljali, strašno obupano mlado ženo pa je peljal njen stric domov.
(Nemci v Rusiji) Boljševizem ni uničil v Rusiji samo prejšnji državni organizem, temveč tudi vse predvojno gospodarsko življenje. Propadlo je poljedelstvo, a propadla je tudi vsa industrija. Šele v poslednji dobi so pričeli iskati boljševiški voditelji pota, da bi dvignili zopet industrijo. Sami tega ne zmorejo in radi tega so se obrnili na Nemce. Tako so prišla že številna industrijska podjetja v nemške roke in sedaj se vodijo pogovori, da bi Nemci zavzeli vso sladkorno produkcijo. Nekatere sladkorne tovarne so že itak v nemških rokah, zdaj gre še za ostalih 100 tovaren v Ukrajini. Pogovor so za sedaj prekinili, ker zahteva ruska vlada posojilo 300 milijonov zlatih rabljev, katerih pa ne morejo Nemci plačati. Tako bo prišla Rusija polagoma v gospodarsko odvisnost tujcev.
(Ni bila prava.) Tudi bolhe se dajo dresirati kakor psi ln druge živali. Na Dunaju živi mož, ki si z dreslranimi bolhami služi kruh. Nekoč je zopet pred zbrano družbo razkazoval umetnosti svoje dresjrane bolhe. Postavil je škatljico na mizo in odprl pokrov: »Miha, skoči ven!« In Miha je ubogal. »Miha, skoči čez škatlo« iz zopet je bolha ubogala. Nenadoma pa le postala neubogljiva in izginila neki dami v rokavu. Doma se je odstranila v drugo sobo in se kmalu vrnila s prijeto »de-zerterko«. Mož je zopet zapovedal: »Miha, nazaj v škatljo!« A bolha je trdovratno obsedela na mizi. Tedaj jo mož dvigne z mize, si jo natančno ogleduje in konečno izjavi: »Cenjena gospa, prav žal mi je, da Vas moram še enkrat nadlegovati, a to ni moj Miha!«
Za naše gospodinja.
(Da nam nosilo kokoši pozimi več jejc), jim pomešamo med hrano nekoliko paprike, posebno pa seme paprike. Take poizkuse so delali v Ameriki in na Angleškem in so se dobro obnesli. Amerikanci dajejo kokošim vsak tretji dan po eno majhno žlico paprike za 10—12 kokoši. Zelo dobro upliva tudi seme paprike.
(Kako čistimo srebrnino in zlatnino.) Najboljše sredstvo za čiščenje srebrnih in zlatih predmetov, ki so potemnela, je pepel od cigar. Nekaj malega pepela nasuješ na košček flanela in drgneš ž njim krepko po predmetu, ki ga hočeš očistiti. Kmalu se svetijo predmeti kakor novi Ravno tako lahko osnažiš bakrene, medene, kositrne in druge take predmete. Če so pa na teh predmetih še madeži uporabljaj pri čiščenju tudi petrolej.
(Kako ohranimo barvo perilu.) Ako pridenemo vodi za pranje jesih, tedaj se obdrži svetlo rdečkasta in zelena barva. Če pa prideneš poslednji vodi, v kateri pereš, jesih, tedaj se povrne tudi izpremenjena živo-rdeča barva. Škrlatasto rdečo in modro barvo čuva soda; čisti pepel (lugasta sol) varuje in celo zboljša črno barvo čiste volne.
cesti. Takoj zgrabi Nasradin-hodža kol
in prične udrihati po volu. A gospodar mu reče: »Hej, brate, kaj pa hočeš mojema volu?«
Nasradin-hodža mu odgovori: »Ti kar molči on že sam ve, kaj Ja
zagrešil«
Neko noč začuje Nasradln-hodla pod svojim oknom glasen prepir. Vedeti je hotel zakaj se prepirajo, zato se je ogrnil z odejo in odšel pred hišo. Komaj stopi pred hišo, mu iztrga eden Izmed prepiračev odejo in zbeži a prepir preneha. Nasradin-hodža se vrne v hišo, a žena ga vpraša, zakaj so se ljudje prepirali	, ,,.
Nasradin-hodža 8 odgovori: »Prepirali so se radi naše odeje, a ko je izginila, je prenehal tudi prepir-«
iMniniimtmimmiiinnnmrannimminBnmnmnfflnBaiins
Prišel je vol na njivo Nasradlna-hodže in mu napravil precejšnjo škodo. Nasradin-hodža zgrabi kol in se zažene za. volom, a vol mu zbeži. Nekoliko dni pozneje vidi Nasradin-hodža, da je gospodar vola vpregel in peljal ž njim po
ss
3	_
mmiiimimiMimnimiinuflntmHiinmunffliMMMmttinimn
Obrtniki in demokrati.
Vsa politika izvira iz gospodarskega življenja, ker koncem koncev ni politika drugo ko boj za obstanek posameznikov ali celih skupin, narodov. Zato se politiko kake stranke presodi pravilno le tedaj, če se opazuje gospodarsko delo stranke. Žalostna resnica pa je, da je le malo ljudi, ki bi to delali ln da je večina še vedno zavedena od raznih gesel, ki dostikrat pod kritičnim očesom ne pomenijo prav ničesar.
Tako vidimo, da se skuša v sedanjem volilnem boju zlasti obrtnikom zakriti bistvo vsega sedanjega političnega boja. Smatramo zato za svojo dolžnost, da izpregovorlmo v, tem oziru par odkritih besedi.
Po svojem življenju, po svojem delu spada obrtniški stan med srednje sloje. Srednji sloji pa bijejo danes najhujši boj za svoj obstanek. Koncentrično in dosledno skuša veliki kapital vzeti srednjim slojem vsako svobodo in popolnoma zavladati nad njim. Zato vidimo vedno bolj, kako po vsem svetu nastajajo dva tabora. Tu velekapital in ban-karstvo, tam delo in zadružništvo.
Čeprav v manjši meri, vendar je tudi že pri nas uveljavljeno to nasprotje. Ni treba imeti posebnega političnega talenta in vsakdo spozna, kdo da je v Sloveniji reprezen-tant bankarske politike in kdo zadružne, kdo je zastopnik velekapl-tala in kdo srednjega stanu.
Vzemite samo v roke poljubno številko »Jutra« in vedno boste našli. kako je »Jutru« na srcu naša industrija, ki pa ni drugo ko dete naših bank. Vprašamo pa vse obrtnike: Ali poznajo morda večjega nasprotnika obrtniških interesov, kakor so gotove industrije? Kdo pa je danes največji konkurent mizarja, čevljarja, krojača itd., ko industrija? Kdo pa ponižuje obrtnika, da je samo uslužbenec Industrijskega podjetja, mesto da bi bil sam svoj gospodar? (Pripominjamo, da seveda nikakor ne odrekamo upravičenost vsej industriji.)
Čisto v službi Industrije in bank je torej demokratska stranka in vendar hoče ona veljati kot zastopnica obrtnika in vendar se najdejo še obrtniki, ki jej slede in to kljub temu, da imamo v Sloveniji Izrazito zastopnico srednjega sloja — Samo-sto?no kmetijsko stranko.
Nikjer ni srednji sloj tako močan ko na deželi. Zato mora biti vsaka podeželska stranka za srednji sloj. Zato pa tudi vidimo, da je bila vsa politika SKS posvečena edinole dvigu srednjega stanu. Zato pa SKS tudi ne ustanavlja nobenih bank, temveč edinole zadruge.
Prihajamo vedno bolj v ono dobo, ko se bo bil odločilni boj med posamezniki, zastopniki velekapita-la in pa med ljudstvom, združenim v znaku zadružništva. Da je v tem boju mesto obrtnika na strani ljudstva. je razumljivo samooosebi.
Toda v sedanjem volilnem bojo se odigrava predigra k onemu poznejšemu velikemu in odločilnemu boju.
In to naj prevdarijo vsi obrtniki in prepričani smo. da ne bo niti en obrtnik oddal glasu demokratski stranki, temveč da bodo šil z vnemo v boj za SKS, za zastopnico srednjega stanu!
99
I«
Ljubljana, Kralja Petra trg št 8
telefon št 220.
Nakup gozdov. — Prodaja vsakovrstnega lesa.
^mm
Razširjajte vedno in povsod ideje, M jih zastopa »Samostojna kmetijska stranka"!
dne 19. februarja ob L popoldne naš
Zapustil nas je — previden s tolažili sv. vere -predragi, nenadomestljivi soprog, oče, brat, stric in tast
Pipa Arko roj. Tavčar
ha
Katarina Tomažln roj. Tavčar poscstntca sestra.
Vladimir Arko
VBldndustrljalee
Vsi ostali sorodnikih
raznih najbolj priporočljivih vrst, cepljene na podlagi Rlp Portalis, vko-reriniene ..Smernice" in šmarnične
osrednja gospodarstm zadruga
Ljubljana
Kolodvorska ulica St. 7
ima v zalogi:
drobno morsko sol v vrečah 50—80 kg, debelo morsko sol v vrečah 50—80 kg, lepo suho zdravo koruzo, koruzni zdrob, koruzno moko,
ajdo, ajdovo moko, kašo, kristalni sladkor v vrečah po 100 kg,
sladkor v kockah po 25 in po 50 kg, milo za pranje, pSenične otrobe, I pšenično moko 0,2,0 | (za krnh), pšenico, lepo, oves, lep, j pristno svinjsko
mast,	I
po dnevnih cenah, vedno cena)* kakor pri dragih trgovcih.
Rii, kavo, olje i dr. preskrbimo na Zeljo vsakemu članu.
rerinjene ..Smernice" in šmarnične vlačenke imam naprodaj po zelo ugodni ceni. Pri pismenih vprašanjih je priložiti znamko za odgovor. \
llojzij Graben, pas. In trtnar Žagami
poŠta DurSInd pri Ptulu.
(metovald, preskrbite se pravočasno
dobrimi sadikami, da ne bodete
r»Q+nlt er»/-> J	nfih
je več mlinske opreme za kmečki mlin: pajtelji, grodi, pavčnakolesa, majhen stroj za čiščenje zdrobov, železne presllce, osi 1.1, d. MIRKO WEINBERGER, j valjčni mlin, Zagorje ob Savi.
iz splitske tovarne oddaje
EKONOM
MODERNO UREDJENA
FABRIKA CEŠLJEVA
Brzojavni naslov: ..Cunard" LJubljana. Skrai zsstopstvs za flovsaljs:
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica St- 26.
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica St. 7
sa trt mastne za rezanle čeSIleva (sistem Pulz Patent-maSInej, fresaparata. maSIne za brusiti, pollranie I Siliti teSUeva, kao I roso preSa. maSIna za strugati u svrhu »abridranja svlh m« I fazona čeSIleva. nalflnUlh »resa za kosu. Spanae Iz slonske kosti, kornjače, rosa, galalMa I celuloida Ltd.
h A PRODATI,
,TEJA* tvornlea čeSIJeva, APATIN (Bačka) Vojvo^tnu.
Pokladajte livlnl, oaoblto kravam, mladi govedi in praiižem
na tank««) Vfirtcu in od 3 m dolžin« naprej Hupi i>$aKo množine franko
uagco kranjskih postaj: Šentjanški premogovnik, Krmelj-DoBenjsko.
Glavna zaloga, prodaja in zastopstvo za Slovenijo ln južne kraje pri
F. P. VIDIC & KOMP.
trgovina stavbenega materliala
Prešernova ul. gJUBSJANA PreSernova uL
po 3 Din 60 p kg. ki je strokovno priznano naJtečnelSe. nallzdat-nelSe ta razmerno najcenejše krmilo. Osušeni erezki se najprej« namočijo v vroii vodi ter se pokrmijo ohlajeni aH mlažni. NaroSajt« to krmilo takol pri
v LJubljani,
Šelenburgova ulica štev. 1
(PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL ln REZERVE Din 17,500.000.--"
Izvršuje vse bančne posle najtoč-nr: nele in nalkulantneje. -
Tr-ovska	Telefoni! 139, 146, 458
EKSPOZITUR Es
PODRUŽNICE:
Konjice
Meia-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici)
Maribor Novo mesto Rakek
SlovenJsradec Slovenska Bistrica
eU|AOSi)
Nabirajjcoo pridno prispevke sa tiskovni sklad SKS., k^jii straaka hres tiska j* kato vojska br«s orottfti
Obrtnfftf, nag* mož ln dobrobit *t» moi&to Mmt> t m trtfet orjfritfzaefjt ^ obrtnega statik
• v	rtfiiiiiMit iii) laaegai^jačiri^tai&žvii
iEiCC^^IC^!
Konjerejskl odsek I, Kmetijske družbe za Slovenijo, Javlja tužno vest, da je njegov neumorno delujoči dolgoletni član in podpredsednik, gospod
IWAM ŽARK
posestnik in fjivfil župan ¥ Lcacah
dne 13. t m. nenadoma preminul, Bodž mu ohranjen blag spomin!
V Ljubljani, dne IG, februarja 1923.



ji'tat	.
./v... -	"j
U V : SSfttf; « " / .... . .>.>/, '
tal!
Si® ©©@® 0


o.
o
o,


P. n. občinstvu ter znancem, prijateljem in gostom
©i
naznanilo!


ž dežele vljudno naznanjava, da bova odprla
» dob' jalaii mmt Mi lite. mg olai. pie
® prvovrstno I? Mff tf^ S. T M onremlleno
• kavarno
opremljeno z vsem komfortom.
Sklicujoč se na najino dolgoletno prakso, upava cenj. goste s solidno ln »krbno postrežbo v vsakem oziru zadovoljiti ter se priporočava za naklonjenost	Jan in Katf Flala.


itestavracija S6 odpre nekaj dni pozneje »n se bo to slav. občinstvu
osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejeno zavezo*
vabi vse svoje člane na
PRVI REDI1I (MM ZBOR,
ki se bo vršil dne 25. februarja 1923 ob 2. url popoldne v veliki dvorani Narodnega doma
v Ljubljani«
DNEVNI HEDs
1.)	Poročilo načelstva.
2.)	Poročilo nadzorstva.
5.)	Odobrenje računskega zaključka za leto 1922 in sklepanje o njem. 4.) Sprememba pravil
6.)	Predlogi članov v smislu § 28 pravil Ekonoma. 6.) Slučajnosti.
flaiio!
naznanilo po časopisih.
Pri trgovcu pozi na znamkojn na vtisnjene besede
§ Jj , ^HEp fE^
Ccdnl brzovozni tn poitnl pamlkl Is
Amsterdama in Cherbcurga
v 3ižno Ameriko,
Rlo de 3enelro, Santos, Montevldeo In v Buenos Alres. Vsa potrebna pojasnila daje:
Kraljevski Holandski Lloyd.
: Glavni zastopnik za Jugoslavijo: : »
JlOMEIiM BAHKA D. D., ZAGREB, B-Cesta IL 31 BržojavnT naslov; Realloyd Zagreb. Telefon 24-65.1
Uinogrodniiii pozor!
Na proda? imam lepo na suho cepljene trte najbolj rodovitnih vrst kakor tudi večjo množino necepljene bele šmarntce in več tisoč vkoreninienih (klučev) divjak Rip -Portalis in Gotbe
St 0. Cena p« dogovoru. Kdor želi res lepo In dobro blago naj m obrne zanesljivo pismeno ali ustmeno na
Fr. Stodnjak, trtnar,
S*. Lovrenc v St. gor. p. 3ur$lnd.
Za pismen odgovor priložite znamke
r trgovina "VI
sena. slame. drv. krompirja, sadja *
In vseh drugih deželnih pridelkov
Andre! Oset, Maribor,
Aleksandrova t It 57: telefon it 88.
Opomba: Zadružniki in drugi prijatelji našega zadružništva se fstotako vabijo na občni zbor, ter se z dovoljenjem lahko udeleže tudi razpravljanja, toda pravo glasovanja imajo samo legitimirani pooblaščenci in člani v smislu 5. 7 in 20.
V L3UBLJANI - Wolfova ulica štev. 1.
POKU! predal 74. :: r. :: :: :: - telefon 359.
Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih -cenah ter se za cenjena naročila najtopleje
priporoča.
Zahtevajte proračuni Točna postrežba!
v
I
»•••I
a
Delniška glavnica: Din 60,000.000. — Rezerva: Din 30,000.000.
Podruinlce:
Sled
Čavtat Celje Dubrovnik HercegnovI Jelša
Jesenice Korčula Kotor Kranj LJubOJana Maribor MstkovK
Smerika^ski odio«
Mas lov za brzojavke: JADRANSKA.
Afillranl zavodi:
Trs?, Opatija, Wien, Zadar. FR&S&K mmm STOTE B ANK, CorSland Street 82, New York City. — — 1I.AVO m rnilM, Valparaiso, Antofosasta, Punta Arenas, Puarto Natales, Porvenlr.
vaienca
sprejme takoj državna kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu. Bližje pogoje se Izve pri ravna* teljstvn.
Vrtnarski vajenec
se sprejme tako} pod zelo do* brimi pogoji s celo oskrbo I td. pri vrtnarskem mojstra
Fran Sugnik. Kranj.

PrevaUe Sarajevo Split Sibenlk Trti«

v IJubilanl
prodala
te slovenskih premogovnikov velenjski, Senlianikl
in
trboveljski premog
■if
vseh kakovosti, v celih vason h po orlginasnih cenah premogovnikov za domaČo uporabo kakor tudi za Industrijska podjetja In razpetava na debelo
Inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter pri* poroča posebno B« iehoslovaSki In angieSkl koks za livarne in domačo uporabo, kovaSki premog, črni premog In brikete.
temi mi n piit i IrnMi i IjiliiM
vitkloiKeva cesta 151U
Podružnica v NOVEM SADU (Batka).
ioe«f
►••o«
P
|ei
I*
le
I*
I •
Urednik: Jakob Kuiar,
Natisnila »2važna tiskarna« v i,,,!-.;',, it,
2331534853535348534823532323484848010100020102015353534848534848534853234853485323532348235323232301022323013048534823232323235353484823