Izhaja
vsak m«8«K enkrat.
Uredništvo In oprav» nlitvo je v Šelenbur» Sovi ulici 3|l.
Oglase se raCuna po posebnem ceniku.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Ivan t-etkoviek.
Glasilo Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani.
Štev. 4.
Ljubljana, 28. aprila 1923.
Leto lil.
Vabilo
k
Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani
ki ^ vrsi
na praznik 10. maja 1923 ob 9. nri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Odobrenje odborovega poročila v preteklem letu.
2.	Sedanji položaj hišnih posestnikov.
i.	1 oročilo o novem stanovanjskem
zakonu in pravilniku ter postopanju stanovanjskih oblastnij.
4.	Računski zaključek za leto 1922 in proračun za tekoče leto.
5.	Volitev odbornikov.
6.	Volitev treh pregledovalcev računov.
7.	Razširjenje in podkrepitev naše organizacije.
8.	Odprava municijskih skladišč z ljubljanskega polja.
9.	Mestna davščina na nezazidane parcele.
10.	Slučajni predlogi.
Ako bi bil prvotno določeni občni zbor nesklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi, ki bo sklepal ne glede na število navzočih članov.
Dasiravno je že sama dolžnost vsakega hišnega posestnika^ da se sigurno udeleži tega zbora, kjer poda odbor natančno poročilo o svojem delovanju in o storjenih korakih glede zboljšanja našega položaja, vendar poživljamo tem potoni prav vse hišne posestnike ljubljanske in okoliške, da se tega shoda udeleže prav vsi posestniki, ne glede na to ali so že naši člani ali ne. S tem, da pridejo na shod pokažejo svojo pažnjo do društvenega delovanja in da se zavedajo svojih stanovskih interesov. Razen običajnega dnev-ne£a se bo na zboru razpravljalo o drugih važnih gospodarskih zadevah, ki morajo zanimati vsakega hišnega posestnika.
Utegne se pripetiti, da se bo sedaj odobreni stanovanjski zakon podaljšal se za nedogleden čas. Občni zbor je mesto, na katerem posestniki podamo svoje
nasvete in želje, povemo pa tudi lahko jasno in odkrito, če smo zadovoljni z delovanjem sedanjih političnih strank in kako stališče naj hišni posestniki zavzamejo v tem pogledu, v prihodnje. Da se našo lastnino še nadalje ne izroči \ upravo našim protivnikom, zato je dolžnost prav vsakega hišnega posestnika, da pride ua naš shod in s tein pokaže solidarnost in stanovsko zavest hišnih posestnikov.
Vaša dolžnost je, da pridete vsi na zbor, ki naj bo obenem shod vseh ljubljanskih in drugih hišnih posestnikov, da ponovno protestiramo proti obupnim našim razmeram.
Prav sigurno naj se občnega zbora udeleže vsi prisednikü stanovanjskih oblasti, kakor razsodniki in sicer mestni, kakor tudi okoliški, da poročajo o svojem delovanju in se določi skupno jednako postopanje. Isti dan ob 2. uri popoldne se vrši v restavraciji hotela Union občni zbor delegatov Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo.
K prav polnoštevilni udeležbi vabi najvljudneje	odbor.
PremßlienanlB.
Hišni lastniki smo sedaj v šestem mršavem egiptovskem letu. Ali bodo nastopila po 7. letu boljša leta? Dvomimo. Človek premišljuje, ugiblje, se ubija in vbada, toda vse zaman: naša bodočnost je žalostna. in še se dobil časopis (glej »Slov. Narod od 16. febr. 1923), ki smeši in se zgraža nad hišnim lastnikom. V Utrinkih* je napisal neki Griški (vedite, da izvira ta beseda iz griže) genljiVo budalost. Tam se pritožuje neki proletarec nad svojo gausfrauo<, ki jo mora »vzadi in spredaj pozdravljati hodeč s svojo družiino po prstih v hiši, kjer se otroci ne upajo niti jokati v strahu, da jih »verižnica vse skupaj ne požene na cesto! Take oslarije naj svedočijo pisateljskega duha? Vidite, gospod Griža ali Griški, da je prvi predpogoj pisateljevanja — objektivnost. Mi pa trdimo, da je vse obratno resnica, kar pišete Vi! Hišni gospodar, da, on si ne upa skoro v svojo lastno vežo, da ga kakov fr-kolin od najemnikov ne opljuje ali vsaj osmeši. Res, če človek vidi, kako objestni, še vedno smešno zaščiteni najemniki brk skirajo njega, ki jim daje streho, te popade jeza. Da, globoko do tal bi se morali odkrivati najemniki) svojim hišnim gospodarjem. osobito zdaj, ko jih imajo v hišah
za božji Ion . Redki so, kil pozdravljajo svoje gausfraue«, da govo rimo v žargonu g. Griže. Na spredaj in vzadi« pljujejo za njimi; da, to je resnica in bridka! Sicer pa škoda besed.
Še nekaj mi ležii na srcu — sneg. Kako so pele oni večer po mestu lopate! Policisti pa kot vnlpeti ... In vendar mi je
rekel višji uradnik pri policijil, da je le toliko pospravljena pot, da ne ovira pasaže, pa je zadoščeno policijskemu redu.
Dandanašnji se pa zgodi, da te oko postave nažene in moraš ne samo skidati sneg, temveč tudi pomesti svoj hodnik. — Gospodje hišni lastniki, ne pustite s© sekirati!
la še nekaj mi teži srce: teže ga nekateri» naši razsodniki. Zgodilo se je, da je naš zastopnik prigovarjal gospodarju, naj se poravna. Povspel se je celo do vzklika:	Če bi imel tako stranko, bi ji
niti ne povišal stanarine! Zastopnik najemnikov se je zadovoljno smehljal, predsednik razsodišča se je pa razburjal nad trmo hišnega lastnika, ki je bila slučajno --ženska.
Gospod zastopnik, kaj ne veste, da je Vaša dolžnost zastopati hišnega lastnika že iz principa? Siliti! v poravnavo sme samo predsednik razsodišča, nikakor pa ne prisednik, najmanj pa naš zastopnik!
In če človek premišljuje vse te razmere, postane čemeren in pust. Beda vse povsodit In zakaj? Zato, ker nedostaje naši slabotni ladjici v povojnem razburkanem morju izkušenega krmilarja, ki bi ukazoval: Vesla globoko, previdno, zdaj z levo, zdaj z desnico, dihaj prosto, sursum corda!	Molkov Tone A.
Iz nalili organizacij.
Izredni občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani.
Izredni občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani -e jiei vršil dne 23. januarja 1923 v veliki dvorani Umon ob zelo mnogoštevilni udeležbi, da je bila dvorana skoro polna. Prav dobro so bili zastopani mali in srednji hišni posestniki, med tem ko smo imovi-tejše posestnike tudi to pot pogreša ti. — Dokaz, da ima mali človek vedno več smisla za organizacijo kot pa premožnejši in izobraženejši. Občni zbor je otvorit predsednik Frelih, pozdravil navzoče ter takoj prešel na prvo točko dnevnega reda, t. j', razprava o novem stanovanjskem za-
konu in pravilniku, ki je stopil v veljavo dne 1. januarja 1928. V materijelnem oziru so hišni posestniki nekaj pridobili, v pravnem pa ničesar, temveč še izgubili. V društveni pisarni se je oglašalo nešteto' posestnikov za pojasnilo, koliko naj bi se od novega leta povišalo stanarine. — Svetovalo se je vsakomur, da naj se skuša z najemniki se sporazumeti za 100—150% povišanja sedanje najemnine pri navadnih stanovanjih; pri boljših in večjih kakor pri lokalih tudi več. Stanovanje jedne sobe pa mora stati najmanj 200 K na mesec. Ako najemnik noče pristati na tako neznatno povišanje, potem naj se hišni posestnik obrne s prošnjo na stanovanjsko razsodišče. V ta namen je naše društvo sestavilo in dalo natisniti primerne tiskovine, ki se dobe v društveni pisarni proti povračilu nabavnih stroškov. Natanko obrazloži, kako je postopati pri stanovanjskem oblastvu, pri razsodišču kakor tudi pri rednem sodišču glede odpovedi stanovanj. Prošnje na razsodišče glede odpovedi stanovanj. Prošnje na razsodišče se radi hitrejšega poslovanja vlagajo v prepisu in je takoj navesti zastopnika hišnega posestnika. Odločno kritizira nazore predsednika stanovanjskega urada v Ljubljani, da predsednik razsodišča ne sme biti nikoli hišni posestnik. Za predsednike razsodišča so se v Ljubljani določili večinoma upokojeni sodniki, ki nikakor ne bodo kos svoji nalogi. V drugih mestih se je v tem pogledu bolj oziralo na hišne posestnike.
Na to se predsednik obširneje bavi z zadnjim shodom najemnikov, na katerem se je uganjalo višek demagoštva, ščuvalo naravnost proti hišnim posestnikom ter stan. pravilniku ter odvračalo najemnike na sporazum z hišnimi posestniki. Če bi se ne bilo vršilo tako očitno hujskanje na tem shodu najemnikov, bi se bila večina poravnala za novo stanarino, a kljub temu se je poravnalo v Ljubljani nad 60% najemnikov. Z ogorčenjem odklanja trditev predsednika najemnikov, da bi hišni posestniki zopet radi živeli v brezdelju na račun najemnikov kakor se je to baje vršilo po njegovih čudnih nazorih pred vojno. Tudi darilo zlatih ur posestnikom bi bilo lahko izostalo. Malo več razsodnosti se priporoča najemnikom na prihodnjih shodih.
K tej točki so govorili še podpredsednik Stare, Uran, kanonik Sušnik ter drugi ter sei je končno sklenilo, da se prepusti posameznim hišnim posestnikom, da po svojih razmerah in prostim prevdarkom določi stanarino najemnikom.
Na to je prešel predsednik na drugo točko dnevnega reda, to je določitev članarine za leto 1923. Ker so vsi hišni posestniki uverjeni o potrebi našega društva in ker vzdrževanje pisarne kakor tudi drugi neizogibni posli mnogo stanejo, je treba članarino za tekoče leto primerno zvišati, ker drugače bi morali vso orgarti-zacijo opustiti. Mnogo nas stane tudi Moj dorm, ki ga moramo še nadalje vzdrževati. Judi; k tem predmetu so se oglasili razni govorniki, ki so vsi povdarjali potrebo društva ter denarnih sredstev. Nato se je
predlagala in jednoglasno odobrila članarina, kakor smo jo priobčili že v predzadnji številki Mojega doma« .
0 mestni davščini na nezazidane parcele v Ljubljani predsednik obširno referira ter dokazuje na posameznih primerih, kako nezmiselno in brez treznega prevdar-ka se je svoječasno napravila ta naredba in se ni hotelo takrat nič ozirati na takrat izražene ugovore. Sedaj, ko so' izšli plačilni nalogi o tej davščini pa se vidi brez-glavost stvoriteljev te naredbe, kar govornik dokazuje na posameznih predpisanih slučajih davščine.
Radi te davščine je bila deputacija prizadetih posestnikov pri pokrajinskem namestniku g. ministru Ivanu Hribarju, ki je sam ostro kritiziral objavljeno nared bo, ki bi lahko dovedla do žalostnih posledic, posebno v higijeničnem in tehničnem oziru ter bi bilo v posmeh tujcem. Obljubil nam je, da se naredba brezpogojno ukine. K tem predmetu so govorili še drugi prizadeti posestniki. Nadaljna točka dnevnega reda je bila «popolnitev in podkrepitev naše organizacije. Pri tem povdarja predsednik posebno potrebo ustanovitve društva hišnih posestnikov v vseh večjih krajih ter pridobiti za društva prav vse hišne posestnike ter se potem združiti tudi z zemljiškimi posestniki v močan faktor. Prosi navzoče, da delujejo v tem smislu in da pridobivajo povsod nove člane. Organizacija mora pokazati povsod svojo moč in solidarnost. Po predsednikovem poročilu se na predlog gosp. Dachsa sklene, da hišni posestniki pristopijo k jamstvenemu zavarovanju, ker se je zadnji čas za to pokazala neizogibna potreba. V interesu hišnih posestnikov je, da svoj pristop takoj javijo k temu zavarovanju v kolikor niso to že dosedaj storili. Pri slučajnostih so govorili še: Uran, Stare, Kmetec in drugi, ki so vsi opisoval žalostne razmere hišnih posestnikov..
Ko s& je na predlog g. Pirca sprejel oster protest proti stanovanjskemu oblastvu v Ljubljani, ko ni hotelo za našega predsednika in podpredsednika izvoliti za prisednika in razsodnika, je predsednik po 5. uri zaključil ta lepo uspeli zbor našega društva.
Vabilo
k
v
delegatov Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani,
na praznik dne 10. maja 1928. ob 2. uri popoldne v restavracijskih prostorih hotela »Union« v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Odobrenje poslovnega poročila v preteklem letu;
2.	odobrenje računa v perteklem letu;
3.	določitev letnega doneska za zve-zina društva;
4.	sklepanje o predlogih zveznega odbora ali odposlancev;
5.	poročilo o stanovanjskem zakonu, pravilniku ter stanovanjskih oblastvih;
6.	razprava o davčni reformi;
7.	razširitev in podkrepitev društvene organizacije;
8.	določitev kraja prihodnjega občnega zbora;
9.	Izdajanje društvenega glasila -Moj Dom« ;
10.	Razgovor o morebitni gospodarski organizaciji hišnih posestnikov;
11.	slučajnosti.
V smislu § 5. društvenih pravil ima vsako včlanjeno društvo za vsakih 50 društvenih članov na občni zbor odposlati po jednega delegata. Katera društva radi < i-tlaljenosti ali prevelikih potnih stroškov ne moneijo poslati toliko delegatov, naj pride od vsakega društva vsaj eden odposlanec, od večjih pa po dva. Kraji, kjer društva formalno še ne obstoje, naj tudi odpošljejo svoje zastopnike.
Položaj hišnih posestnikov je popolnoma brezpraven in obupen, zato se moramo proti temu nasilju in brezpravnosti organizirati za skupen boj, zato je naš občni zbor velike važnosti radi nadaljne-ga našega dela in postopanja. Če propademo, se to zgodi po naši lastni krivdi in brezbrižnosti, ker imamo premalo smisla za skupno organizacijo in delo.
Vsako društvo se mora zavedati prevzete odgovornosti in se odzvati našemu vabilu.
Da bode zastopano vsako društvo in vsak večji kraj pričakuje gotovo
društveni odbor.
Iz Trbovelj. Dne 4. febr. 1923 se je vršil v šoli v Trbovljah letni občni zbor društva hišnih posestnikov za Trbovlje in okolico. Načelnik društva g. G. Vodušek je otvoril zborovanje ter podal pregled o društvenem delovanju v preteklem letu. Po prečitanju zapisnika in dopisov so sledila poročila funkcijonarjev. Iz tajnikovega poročila se je posnelo, da šteje društvo 113 rednih članov.	Delovanje
društva je bilo v preteklem letu dokaj živahno in vsestransko. Rešilo se je 20 dopisov, vršil se je izvanredni občni zbor, 5 odborovih sej in 2 predavanji za posestnike. Najvažnejše sklepi na	odborovih
sejah so bili: 1. Društvo naj deluje nato, da se stanovanjske razmere zboljšajo.
2.	Društvo se je zavezalo, da priskrbi uradniška stanovanja za uradnike srezke oblasti, če pride sedež oblasti v Trbovlje.
3.	Društvo se je zavzelo pri premo-gokopni družbi v Trbovljah za tiste gospodarje, ki imajo rudniške nameščence in delavce v stanovanju, da jim rudnik popravlja stanovanja, kakor stori to svojim uslužbencem, ki stanujejo v rudniških hišah in jim tudi napelje elektriško razsvetljavo; v nasprotnem slučaju — če se temu ne ugodi — naj rudnik zviša delavcem in nameščencem stanarino.
4.	Društvo je na občo željo posestnikov tudi sklenilo, da se naprosi gerentski sosvet v Trbovljah, da isti naloži na premog, ki se izvaža iz občinskega teritorija — užitnino — najmanj 1 Din za vsako
tono, kar bi prineslo občini lepo svoto, davkoplačevalce pa nekoliko razbremenilo občinskih doklad in bi se poleg tega še lahko izvedle vse nujno potrebne gospodarske in kulturne naprave v občini. Ta akcija se je pričela. Po mnenju raznih veščakov in tudi gosp. predsednika Zveze hiš. pos. za Slovenijo se bode to tudi lahko doseglo.
5.	Društvo je nadalje dajalo ob raznih prilikah svojim članom in gospodarjem razna pojasnila in nasvete.
Društvo je delovalo tudi javno Svoje težnje je orisalo v mesečniku »Moj dom:; in zastopalo po delegatih svoje interese pri pokrajinski Zvezi hiš. pos. za Slovenijo v Ljubljani.
Občni zbor je posetil gosp. Iv. Frelih, predsednik Zveze. V zanimivem in poljudnem govoru je gospod nadsvetnik Frelih razložil društvenim članom »Zakon o stanovanjih» in »Pravilnik o zakonu o stanovanjih«. Odgovarjal je na vprašanja posestnikov, jim tolmačil razne stanovanjske zadeve in jim dajal razne nasvete. — Za veliki trud in naklonjenost društvu, se je načelnik društva g. Vodušek toplo zahvalil predavatelju za govor in dobre nasvete.
Sedaj pa še nekaj besed tistim, ki še stoje izven organizacije!
Da se uspešno branimo pred gospodarskim nazadovanjem, je potrebno, da se združijo vsi hišni in zemljiški posestniki v skupno organizacijo brez vprašanja, kaj si ti in kaj je on, brez vsake politične barve — imeti morajo v društvu skupni cilj — ohraniti svoje domove.
Le v organizaciji, ki dela, je moč, v njej je življenje in le od take organizacije ima vsak dobiček.
Naši organizaciji bo treba v bodoče delati nato, da prinese bodoča davčna reforma pravičen in priprost davčni sistem, ki na eni strani da državi, kar ji je treba, na drugi strani pa razbremeni ustvarjajoče ljudstvo pretežkih bremen.	O.
Jože Pirc :
Ali nul Mini posestnik godi knlisooodstso?
Sreča me prijatelj, po nesrečnem slučaju ljublj. hiš. posestnik, ter me poprosi, da stopim k njemu, da sestaviva napoved v svrho odmere hiš. najemninskega davka, Rad mu storim to uslugo. Sedeva k mizi, poprosim ga, da naj prinese vse plač. naloge, listine, sploh vse, kar zadeva upravo hiše. A glej! Z vseh koncev je začel znašati nabrane papirje, kakor lastavica bilke za svoje gnezdo, pri tem pa godrnjal sedaj čez ženo, sedaj čez otroke, češ da mu vse raznesejo iu porazgubijo. Odrezke od položnic je po dolgem trudu privlekel s kota, kjer imajo otroci prostor za knjige, spiskov iz prejšnjih let sploh ni imel, ker mu jih je baje žena pokurila, plač. naloge je le na pol zbral. Račune od popravil je imel razmetane po predalih, svojih najemnikov ni imel nikjer zapisanih, kaj šele najemnin, ki mu jih plačujejo. Sedaj mi pač verjamete, da je bila sestava napovedi gigantsko delo. Da rešim tudi druge takih skrb!, zato napišem teh par vrstic. A že
čujem odgovor: »Hočeš 11, da vsak hišni posastnik nastavi enega uradnika, ki mu bo vse to vodil?« Prijatelj, počasi, ni potreba tega, večini |izmed nas bo to mogoče brez tujega človeka. Najlažje uredimo tako, da poverimo ta posel, če smo že sami prezaposleni, ženi ali starejšemu Izmed sinov ozir. hčera. Nabavimo si torej navadno blagajniško knjigo z 2 kolonoma, in v to knjigo vpisujemo dohodke in stroške hišne uprave, a to sproti tako ob plačilu, računske priloge shranjujemo v posebni mapi, rabimo jih pogostokrat, posebno za dokazila napram davčnim oblastem. Za vsako najmanjše popravilo zahtevajmo pravilno kolekovan račun (V20/o za-računjenega zneska), da ne bode pozneje sitnosti s strogo finančno upravo. Za vsako stranko napravimo v drugem delu knjige poseben list, kamor vpisujmo plačila najemnin, na teh listih zabeležimo tudi druge podatke o strankah (čas, od kdaj stanuje v hiši, število druž. članov, poklic in morebitne druge podatke).
V posebni mapi shranimo vse važnejše listine, kakor kupne pogodbe, zavarovalne oogodbe in važnejšo korespondenco. Glavno načelo naj nam bo; Vse v redu na svoje mesto.
Če si upravo uredimo tako, si prihranimo mnogo časa, skrbi in neprijetnosti, ki nam nastajajo iz površne uprave, posebno važno je pa tudi v drugem oziru, če hočemo učiti druge reda, napravimo ga v prvi vrsti sami pri sebi. — Torej na delo!
Dopisi.
Ljubljanska okolica. Imam v bližini Ljubljane hiišo z tremi stanovanji, v kateri stanujem jaz sam z družino in dve stranki. Ena stranka ima v najemu stanovanje obstoječe iz dveh sob, kuhinje, shrambe za jedila, verando, klet z drvarnico, v podstrešju shrambo za staro robo iu poseben prostor za sušenje perila, brezplačna vporaba vode iz vodnjaka (vodovoda ni v hiši), pač pa proti dolžnosti delnega plačila za slučajna (»opravila vodnjaške naprave — katera je plačevala do sedaj najemščine 1080 K, t. j. 270 K četrtletno ali 90 K mesečno. Ta stranka pa je že meseca avgusta 1. 1. oddala eno silno skromno meblovano sobo v podnajem proti mesečni odškodnini 1000 K, reci en tisoč — vsled česar ima ista 910 K mesečno čistega dobička in poleg tega še vse ostale dele stanovanja brezplačno vporabo. Najemnik je državni nameščenec z mesečnimi dohodki 3800 K, t. j. plače z drag. doklado. Je vdovec brez otrok. Ima sicer pri sebi omoženo hčer, pa je od moža le formalno ločena, z dvema otrokoma (4 in 5 let stara), za katere plačuje ločeni mož ozir. oče 3000 K mesečno kot oskrbnino — kar je seveda računati tudi k najemnikovim dohodkom, kateri znašajo tedaj 7800 K na mesec. — Z ozirom na te dohodke, kakor tudi na brezvestno izkoriščanje stanovanja in posebno pa še na razkošnost njegove hčere, katera biva pri njem samo zato, da ji je mogoče pod očetovo potuho živeti v brezdelju, čeprav še mlada in zdrava in sl nabavljati zelo dragocena oblačila. Tako maloštevilna družina si vzdržuje še služkinjo
— sera zvišal dosedanjo najemščino za šti>-rikratno, kateri povišek je v danih razmerah popolnoma upravičen. Najemnik je pri plačilu najlemščine za februarjev termin, plačilo poviška enostavno odklonil, kakor tudi druge zakonito priznana doplačila, da celo odklonil je že nad dva meseca zaostalo plačilo za popravilo vodnjaške naprave v znesku 850 K in za razsvetljavo stopnjišča znesek 37 K (za tri mesece), ter enostavno izjaviti, da tudi teh plačil ne pripozna, ker on ne rabi vode in da zaradi njega ni potrebna razsvetljava stopnjišča. Njegov skupni račun znaša 2374 K, katerega je hotel poravnati z zneskom 400 K. Pač pa sem sprejel ponuđeno mi vsoto z pripombo, da sprejmem ta znesek le na račun, ker sem že vložil prošnjo na stanovanjskii urad za določitev najemnine. — Druga stranka je plačevala do sedaj za stanovanje obstoječe iz ene sobe, kuhinje, stranišča, klet z drvarnico itd. kakor zgoraj — najemnine 840 K na leto, t. j. 210 K četrtletno ali pa 70 K mesečno. Tudi ta je vdova, upravnica pri železnici, ima enega otroka, za katerega dobiva drag. doklado. Pri vsem tem ima še tuje osebe na stanovanju in hrani, kar ji daje prav dobre dohodke, kateri se ji zdijo za razne maškeradne toalete, za dobro kapljico, za posečanje veselic itd. bolj potrebni, kakor pa za lepo, udobno stanovanje. Na podlagi navedenih okoliščin sem povišal tej stranki dosedanjo najemščino za trikratno. Tudi ta stranka je plačilo povišku odklonila, čeprav je bil povišek že prej dogovorjen. In to je storila izrecno na podlagi hujskanja raznih kričačev, kateri so svoječasno igrali veliko vlogo v komunistični stranki, a pozneje zbežali v skrivališča kot zajci, ter se prali po časopisju z izjavami. Seveda rie preostaja mi drugega proti tej stranki kot razsodišče. Najemšči-na obeh strank je dosedaj znašala 1920 K na leto. Izdatke sem pa lansko leto imel sledeče: Obresti in amortizacija za posojila 10.000 K, na leto 600 K, razni davki 500 K, popravilo vodnjaške naprave 2400 K, razna mala popravila 500 K, skupaj 4000 K. Jaz sam sem upokojenec izza predvojne dobe ter dobivam 58.31 K pokojnine, 213.22 K nezgodne rente, 1200 drag. doklade zame in 1200 K drag. doklade za ženo in enega otroka, skupaj 2671.58 K, s katerimi dohodkii imam preskrbeti družino petih oseb. Vsled moje težke živčne bolezni sem popolnoma dela nezmožen, zatorej mi ni mogoče si pomagati s kakim postranskim zaslužkom. Sedaj pa naj brezvestni kričač ih hujskač v »Železničarju« z dne 8. t. m. pod zglavjem: »Plačevanje najemnine stanovanj in lokalov od dne 1. ja nv ar ja 1923« trezno presoja, kdo je tu tista lačna hijena, ki komaj čaka pograbiti ves zaslužek ubogega najemnika. — Mar hišni gospodar ali nasprotno? — Člankar omenjenega članka le naj pregleda ih preišče natančno vrste najemnikov, pa bode našel več lačnih hijen, kakor pa med hišnimi posestniki, kateri najemniki res glodajo že kosti hišnih posestnikov recte »Hausknecht«. — Hišni posestniki pa naj si le dobro zapomnijo žaljivko »lačne hijene«.	Fr. K.
Razno.
Odklanjamo! Kakor poročajo nekateri dnevniki, namerava iedati centralna vlada v. Beogradu že zopet nov pravilniki Ta se bo oziral baje predvsem na poročila namestništev. Ker so gospedje namestniki stanovanjski najemniki in ker so stanovanjski najemniki tudi uradniki, kateri so referate izdelalii, je samo ob sebi razumno, da se bo šlo tu zopet in zopet le proti hišnim posestnikom. Naglasiti je treba, da so bile tozadevne ankete, ki so se vršiJe svoječasno pri namestništvih, tako sestavljene, da so imeli stanovanjski najemniki ogromno premoč. (V Ljubljani
sta bila samo dva zastopnika hišnih posestnikov, a bilo je šest zastopnikov stanovanjskih najemnikov! To je kruta krivica napram hišnim posestnikom. Ali odločuje tedaj, ko se gre za zvišanje tarifov brivcem tudi šest nebrivoev, brivčevih strank, katere brivec brije, in le dva brivca? Ali sei postopa tako tudi tedaj, kadar se določuje advokatski tarif? itd.) Radi tega odklanjamo hišni posestniki* tudi najavljeni Pravilnik!
Stanovanjski urad pri okrajnem glavarstvu za ljubljansko okolico. Prihajajo nam pritožbe, da se pri tem uradu hišne posestnike bagatelizuje. Mi sicer tega za enkrat ne moremo verjeti. Saj so vendar
hišni posestniki tisti, ki plačujejo davke in torej tudi uradnike. Vendar pa bomo zanaprej bolje pazili na delovanje tega urada.
Stanovanjski urad za Ljubljano je dobil novega predsednika v osebi mag. komisarja dr. Amošta Brileja, kateri je prevzel funkcije s 1. aprilom. Prejšnji predsednik nadsvetnik dr. Janko Rupnik je zapustil stanovanjski urad ter prevzel prejšnji svoj referat pri mestnem stavbnem uradu.
Naročujte „Hoj Dom“!
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1.
Podružnica v Novem mestu.
Kapital K 20,000.000. — Rezerve okrog K 6,000.000.
Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantnije.
Dame vlage — Nakup in prodaja: efektov, deviz, vala! — eskoiapt menit, terjatev, faktur — akreditivi — borca.
.*
K
v
*♦.
Gg. hišnim posestnikom in po- J\ sestnicam se priporoča za pleskanje oken, vrat, ograj i. t. d.
tvrdka
Tone Malgaj
stavbeni in pohištveni pleskar ter ličar
Ljubljana, Kolodvorska ulica 6.
Delo solidno! Proračuni brezplačnoI Cene zmerne!
^•■«•»«a^NNBBBNMaaaaftMaaaBaMaNaoiacNBaaaaaaBaaaaNNaNNadaaiaaNNfta*'
m
o ■
j ■
J •j
S
J
:
*
•
! a
n
.. :
\i
9
/
A*aaaaaaa*aaaaaaaaaaaaaaaaaa*^
V,
Vodovodni instalater, klepar in krovec
\
m 9
m a
zaloga škrllc (strešnikov) S
a
8
i
l
:
«
8
»
«
Poljanska cesta številka 8 i
**aNu«vn*(>N***N a v'•»•«'»««•«««•a**
I
. •»aaaaaaaaaaa* ■aaaaaaaaaaaa*...
v
Trgovina
i«i
Ljubljana, Šelenburgova ulita it. ü
• priporoča svojo veliko [ zalogo vseh pisarniških potrebščin.
Tiskovine vseh vrst se natisnejo v najkrajšem I času.
a
a
i
a
a
a
■
a
a
s
a
S
a
/
aaaaaaaaaaaaaaaaaai
r
yuNjanska Milim bunka v Ljubljani.
Ustanovi jena 1990
j. Delniška glavnica in rezervni zakladi cca K 150,000.090'—
Čekovni račun it. 10.509.	Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon čl. 261 In 413. S
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Obrestuje vloge najugodneje — Prodaja-
srečke razredne loterije.
Podružnice: Brežice. Celje. Gorica, Kranj. Maribor, Metković, Hovisad, Ptuj. Sarajevo, Snlit, Trst.