Dr. Fr. Sedej.' K Jordanu in  Mrtvemu  morju
637
dvema stolpoma, obrnemo se proti vshodu po precej globokem in širokem prekopu vštric mestnih zidin. Ta prekop sta dala prekopati kralja Heroda Agripa I. in II. ob apostolskih Časih, da bi tako mesto tudi proti severu bilo odrezano in zavarovano s tretjim zidovjem. Na tak način sta obzidala severno predmestje Bezeto. To Herodovo zidov je, tretje imenovano, je šlo po isti strani, kakor današnji severni zid. Današnje obzidje (sezidano od Soli-mana 1. r 5 36. —1539.) z vdelanimi 34 stolpi, sedmerimi vrati, z linami in zobcastimi nadzidki v podobi stopnatih piramidic, je kaj lično in Častitljivo. Večna škoda bi bilo podreti je. Oziraje se nanj sem s psalmom 121, 7, svetemu mestu voščil: „Bivaj mir v tvojih zidovih in obilost blagoslova med tvojimi stolpi."
Onstran prekopa, malo niže od damašČanskih vrat, se vzdigujejo stene navpično obsekanih skladov, kakor pri kakem kamenolomu z zeva-jočimi jamami, med njimi pa holmcek, odet z borno travo. Vhod v največjo votlino prekrivata zid in hišica nekega turškega derviša. Kakor drugodi, tako so tudi ta znameniti kraj zasedli Turki, da za dobršen bahšiš dovoljujejo kristijanom vstop. Kaj pa je v tej votlini znamenitega?
Ko si se pobotal z dervišem, Čuvajem te votline, te vodi iz male jame v večjo, rotundi podobno, ter ti pokaže grob nekega sultana, zadaj za njim pa takozvani grob Jeremije preroka. Toda sporočilo, da je tukaj pokopan Jeremija, je šele iz XV. stoletja. Kakor nam cerkveni očaki poročajo, Jeremija ni bil v Jeruzalemu pokopan, ampak blizu egiptovskega mesta Tafnisa, kjer so ga trdovratni judje kame-
nali. Nekateri menijo celo, da je Jeremija v tej votlini pel srce topeče svoje žalostinke-lamen-tacije. Kakor se iz napisa in začetka lamen-tacij zdi, je pesnik prerok, živo opisujoč raz-rušbo in osamelost mesta, sedel na nekem vzvišenem kraju, odkoder je gledal razdejano mesto. Ni torej verjetno, da bi Jeremija pel in pisal svoje žalostinke v tej votlini, katero so odkrili najbrž Šele ob času Heroda Agripe pri prekopavanju. Možno pa je vendar, da je sedel in bival na holmcu, dvigajocem se nad votlino, odkoder se sveto mesto vidi prav dobro.
Ta holm je znamenit tudi zaradi tega, ker je hotel protestant Q. T h e n i u s 1. 1842. dokazati, da je tu bila Golgata in treba torej tukaj iskati Kristusov grob. PaČ brezpotrebna in brezuspešna novotarija! Avtencija Kristusovega groba, ki se dandanes nahaja v mestu, je podprta s tolikimi razlogi, da celo pametnejši protestantje, kakor n. pr. T i t T o b 1 e r, S c h i c k i. dr. to priznavajo. Ko bi kristijani hoteli pretvoriti starodavno poročilo o Kristusovem grobu, gotovo bi ga stavili zunaj današnjih mestnih vrat, ker je Kristus trpel zunaj mesta, in ga ne bi častili v mestu. Sploh bi mislili jako slabo in neugodno o gorečnosti in resnicoljubnosti prvih kristijanov, njih duhovnov in škofov kakor tudi sploh o vsem krščanskem ustnem sporočilu, ko bi ne verjeli temu, kar so nam sporočili o Kristusovem grobu.
A pojdimo naprej, ker pot je dolga! Oči in ušesa pa odprimo na stežaj!
Ko zdrdramo po prekopu mimo severne strani zidovja, pridemo na vogel stirivoglatega mesta in se obrnemo proti jugu navzdol pod vrati   sv. Štefana   v  kedronsko dolino.   Ravno
pod vrati na precej strmi cesti kažejo Frančiškani bel kamen, kjer   je    bil
kamenan prvi muČe-nec, hrabri ¦ sv. Štefan, * med tem ko hočejo do-minikanci ta
dogodek pripeti svoji
novosezi-dani   cerkvi svetega   Štefana   zunaj   damašČanskih   vrat.
Za kakih 60 metrov odtodi pridemo do mostiČa, ki vodi čez Kedronsko suho strugo. Na mostu se ti odpira najlepši razgled po k e-dronski ali jozafatski dolini.   Gorenji
Pripravljeni na pot.