Franc Leskošek-Luka
Franc Leskošek-Luka se je rodil 9. decembra 1897 v delavski družini v Celju. Napredno dclavsko gihanje je spoznal in sodeloval v stavkah že pred I. svetovnovojno. Po prvi svetovni vojni je organiziral delavstvo za boj proti izkoriščanju, zato so ga delodajalci večkrat odpuš-čali. Član KPS je postal 1926. leta, od tedaj pa je oprav-Ijal več pomembnih političnih funkcij. Vodil je delavske zbore in stavke v Trbovljah, Hrastniku. Zagorju, Celju. Kočcvju na Jesenicah in drugod. 1936. lcta je bil v Moskvi izvoljen za člana Politbiroja CK KPJ, na usta-novnem kongresu KP Slovenije pa za sekretarja CK KPS. To funkcijo je opravljal vse do osvoboditve dotno-vine.
Politbiro CK KPS je 22. junija 1941 sklenil, da se prične z oboroženo vstajo. Ustanovili so glavni štab slo-venskih partizanskih čet, njegov prvi komandant je po-stal prav tovariš Luka. Slovensko partizansko vojsko je vodil do 1. oktobra 1942, ko se je bolj posvetil politič-netnu delu kot član IO OF.
Bil je delegat na zasedanju A VNOJ. veliko zaslug ima pri krepitvi politične in organizacijske enotnosti Osvo-bodilne fronte pod vodstvom KPS. ki se je manifestirala tudi / znano Dolomitsko izjavo marca 1943.
Po osvoboditvi je postal minister za industrijo in ru-darstvo v prvi slovenski vladi. Kasneje je bil minister za težkoindustrijov vladi FLRJ. Bil ječlan lzvršnega sveta Ljudske skupščine FLRJ, podpredsednik Ljudske skupščine FLRJ od leta 1963 in član Sveta tederacije.
Opravljal je tudi več pomembnih političnih funkcij. Tako je bil član IK CK ZKS in IK CK ZKJ. član Pred-sedstva CK ZKS in član CK ZKJ.
Tovariš Luka ima čin general-podpolkovnika, za na-rodnega heroja je bil proglašen 1952. leta, je nosilecšte-vilnih visokih državnih odlikovanj.
Franc Leskošek-Luka je vse življenje aktiven borec za osvoboditev delovnih Ijudi, za njihove pravice, za osvoboditev jugoslovanskih narodov in narodnosti, za naš hitrejši gospodarski, družbeni in kulturni razvoj.
Že več kot 20 let je naš občan, vseskozi se je aktivno vključeval v družbeno-politično življenje občine. Po-sebno smo ponosni, da je pokrovitelj pionirskega odreda osnovne šole Bičevje in tako skrbi tudi za razvi-janje in prenašanjc revolucionarnih tradicij na mlade.
Občinska konferenca ZKS Ljubljana Vič-Rudnik predlaga delegatski skupščini, da tova-rišema Francu Leskošku-Luki in Mihi Ma-rinku podeli priznanje »Častni občan občine Ljubljana Vič-Rudnik« za njuno dolgolrajno revolucionarno delo, pomembno za razvoj de-lavskega gibanja in socialistične revolucije v naši ožji in širši domovini.
Miha Marinko
V  rudarskem mestu Trbovlje se je X. septembra leta 1900 rodil Miha Marinko. Že kot 13-letni otrok si je moral sam služiti kruh v steklarni in kasneje v zagorskem rudniku. Član SKOJ je od njegove ustanovitve leta 1920. član KPJ pa je postal tri leta kasneje. Sodeloval je v mnogih akcijah rudarjev, bil je organizator stavk. Po znanem spopadu z Orjuno je moral v tujino. kjer je zopet delal v rudnikih. Tudi med rudarji v Franciji je na-daljeval svojo revolucionarno dejavnost.
Zaradi revolucionarnega delovanja ga jc policija ne-prestano zasledovala, večkrat so ga tudi zaprli in prega-njali. Sodeloval je v pripravah na Ustanovni kongres KPS. Po nalogu CK KPJ je deloval tudi izven Slovenije, predvsem v Bosni, Dalmaciji. Makedoniji in drugje.
V vstaji leta 1941 je opravljal vrsto odgovornih dolž-nosti kot politični komisar  Glavnega štaba slovenskih partizanskih čet in član Izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Kot delegat Slovenijc je skupaj s tovarišem Ll-skoškom sodcloval na posvetovanju v Stolicah.
Konec leta so ga skupaj s Tonetom Tomšičem ujeli fa-šisti. Obsodili so ga na 3(1 let robije. Po kupitulaciji Itali-je, ko so ga rešili iz zapora, je takoj nadaljeval s svojim revolucionarnim delom v vojaškem vodstvu, v organih oblasti in v organih Komunistične partije Slovenije.
Po osvoboditvi jc opravljal najodgovornejše tunkcije v družbenopolitičnem življenju Slovenije in Jugoslavije. Bil jepredsednik vladeo/.izvršncga sveta LR Sloveni-je, predsednik Ljudskc skupščine l.R Slovcnije. Je član Sveta federacije. Kar dvajset let je bil politični sekretar CK ZKS. član CK KP oz. ZKJ in njegovega izvršnega komiteja.
Miha Marinko je nosilec Parlizanske spomcnice 41, Ordcna junaka sucialisiičnega dela in drugih \ isokih od-likovanj. Leta 1953 jc bil pruglušen za narodnega hcro-ja.
Članu sveta federacije Mihi Marinku, ki se ni mogel udeležiti slotesnosti, bo lislina častnega občana vročena naknadno.