i»koi.etakec je delavski list za MISLEČE (itatkije PROLETAREC Official Organ Yugo»lav Federation, s. P.--Glaailo JiigonlovaiiHke Socialistične Zveze glasilo prosvetne matice in j. s. z. $T _ NO. 1711. " 4. iSST. at Mm pa*l «ftt« M CMm». II!.. mto ih M' •( hi»m af Sarai >. 1SII CHICAGO, ILL., 26. JUNIJA (June 26), 1940 Published We«kly at 2301 So. Lawndale Ave. LETO—VOL. XXXV. NAČRTI NACIJSKE VRSTE PRED KONGRESOM Razlage o vzrokih poraza francoske epublike KDO ZMAGA V ZRAKU? r FRANCOSKA REAKCIJA BILA TEMEU 'PETE KOLONE". — ZMAGA NEMČIJE BO IMELA ZGODOVINSKE POSLEDICE PO VSEM SVETU. — FAŠIZEM TRIUMFIRA Svet se še vedno čudi, kako je bilo mogoče Nemčiji v dobrem tednu ofenzive poratziti tako mogično m Kitarist iČ no silo, kako-;- je bila Francija. Zmotni nazori Mnogi komentatorji sedaj j razlagajo, da je bila vojna moč Francije iluzija, ki se je razpršila. čim je bila njena sila resno preizkušena. Naaor, da je Fran-1 cija najmoga&nejša mitftaristi-čna država, je bil torej zmota, ki se je držala ne samo svetovne javnosti, nago še posebno tudi javnega mnenja v Franciji. Petain razlaga Ko je padel za Daladierjem k Rev na ud, je bilo očitno, da nekaj znotraj Francije ni prav in da ji gre xa nohte. Glasovi, da so v njenih vodilnih političnih krogih močni pritiski za nur z Nemčijo neglede na obljube, ki jih je dala Francija Angliji, so se množili. Sicer pa, kdo dane« sploh ke kaj da na obljube državnikov 1 Ko je Reynauda, ki je bil za vztrajanje v vojni, nasledil v načelstvu vlade stari mar.%1 Hemri Phi-lippe Petain, je bilo jasno, da so dnevi francoske velesile keti. štirje glavni vzroki Poraz Francije ima Miri glavne vzroke, pravi Petain v svojem razlaganju. Prvi je, da je bila francoska armada po številu manjka, kakor v prejšnji vojni. Drugi, imela je premalo zaveznikov. Angleška pomoč je bila nezadostna. Tretji, premoč Nemčije v letalski floti in v opremi armade, kot s tanki in drugimi najnovejšimi pripomočki mehaniziranih divizij. četrtič, pomanjkanje požrtvovalnosti med francoskim ljudstvom. V uživanju sadov zmage prejšnje vojne »e je pomeh-kužilo. Druge opravičbe Velik vzrok nepripravljenosti Francije za uspešen odpor je Wlo njeno zanašanje na Ma-frinotovo črto, kakor so se nekoč Kitajci zanaAali na svoje obzidje. Uvideli »o, da so se silovito ukanili, ko je bilo že prepozno, da bi popravili zmoto. Peta kolona je prinesla pvoj delež demoralizacije. Toda ne komunistična, čoprav je poma- gala, nego reakcionarna, ki ji je napeljeval biviši premier Pierre Lava I in druigi zagovorniki vporazuma Francije s Hu-lerjevim in Mussolinijevim šizmom. Sedaj ga imajo v izobilju. Demokracija vzrok? Ni jih malo. ki trdijo, da je vzrok dekadence francoskega naroda njegova demokracija. Politične stranke so se teple med seboj v javnosti in v parlamentu, vlade so se menjale druga za drugo »n vse bi še bilo, ako se bi ob Franciji ne gradila sila države, kateri zapoveduje en sam človek, in za njenim hrbtom druga sila. ki ji istotako zapoveduje ena sama oseba. Pacifist« očitan Prav tako mnogo razlagate-ljev velikega debakJa dolii zanj pacifizem, ki ga je v Angliji gojil Chamberlain in v Franciji Leon Blum ter ga vneto podpiralo delavsko gibanje obeti dežel Sovražniki delavskega gibanja v Zed. državah trdijo, da je bila Francija za tako vojno do kraja nepripravljena zato, ker so imeli delavci preveč pravic, ker so metali industrijo s tira s stavkami in zmanjkali produkcijo s skrajšanjem delavnika in z znižanjem hitrice pri delu. Druga stran slike Prav toliko argumentov je lahko najti na drugi strani. V Angliji na iprimer trdijo, da so se stari francoski poveljmiki v tej vojni izkazali skrajno nesposobnim in posebno v Behgiji so napravili usodno zmoto, ki ie prrimorata ang!le9ko armado na umik in sesula francosko kot hišo iz kart. Vsekakor so špijo-ni angleške in francoske vlade v Nemčiji lahko že pred več leti dognali, kakšna je nova nemška armada in njen mehanizem, in ako so, sta se London in Pariz prepozno spomnila, da se morda le ni dobro preveč zanašati na Maiginotovo črto in angleško vojno mornarico. Začeli sta graditi aeroplane, toda prepozno. Hitler je bil z njimi po številu daleč pred njima In to je veliko, ako ne največ, odločilo vojno njemu v korist, vrh tega rzboren mehanizem, in pa (Nadaljevanje rva 7. strani.) »»♦♦♦♦IMIIIMMIMMMHI Nemški vpliv v Jugoslaviji Vojaa aa iivljoajo in amrt jo sodaj v glavnem mod Anglijo ia Nemčijo. Slednji pomaga Italija in vto tisto delale ▼ Evropi, ki jih jo okupirala Hit-larjova armada. Volika Britanija »o oalanja na pomot dominjanov in kolonij tor matariala, ki ga dobiva ia Zed. driav. Ugleda, da »o ko borka mod Aa-glijo in Nemčijo odločila ▼ srak«. Nemčija ima prednost, ker jo S osvojitvijo Norveike, Danake. Niaoaemake, Belgijo in Francijo prišla s svojimi letali pred prag Anglije, dočim imajo angleška letala dolgo pot, predno morejo doseči nemška mesta in jik bombardirati. Na gornji sliki jo novo angleško letalo, ki je baje v kitrici in t drngik iapopolnitrak najboljše na svet«. Na spodnji sliki je isto letalo s odprtino (sasnamovana • sulico), U katero so speljane strojnice. Z njimi operatorji lakko poljubno stpijejo ogenj v katerokoli direkcijo. V rasnih delib S«« letala jo 18 strojnic. Strah pred Nemčijo je v Evropi tolikšen, da se ravnajo po njenih željah tudi tiste dežele, katerih še ni osvojila. V Beogradu izhaja dnevnik Vreme, ki je vladni list. Njegov glavni urednik M. Nikolič je bil naklonjen zaveznikom. Nemški vladni krogi so jugoslovanski vladi namignili, da jim ni to prav nič všeč. Dne 19. junija je bil omenjeni urednik od slov -I jen in na njegovo mesto upo-slen nov, ki bo pisal nacijem po volji. Enako je švicarska vlada vsled nemške jeze cenzuro zelo poostrila. "Napadov" na Hitlerja in Nemčijo več ne dopušča. Isto je sedaj v Rumuniji in na Švedskem. Nemškim tankom se je pač pogubno zameriti. PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IN PO SVETU Prisilno vojaško službo predlagajo mnogi v Zed. državah in bo najbrže tudi uvedena v eni ali drugi obliki. V Mehiki jo je priporočil predsednik Lazaro Cardenas. V Kanadi je bila predlagana minuli teden. Sovjetska Unija ne zaupa ne-napadalnemu paktu, ki ga ima sklenjenega za deset let s Hitlerjevo Nemčijo, pa si je tri baltiške države Se bolj podvrgla in jim ukazala, da se morajo militarizirati. Iz Stockhol-ma na Švedskem so poročali, tla ima Rusija v baltiških deželah že milijon mož, zaloge municije, tanke in drugo opremo za mehanizirano armado. V Moskvi »pravijo,, da je to pretirano in rz Berlina so zanikali, da se nemška'armada zbira v vzhodni Prusiji ob novi ruski meji. Zanikavanja gor ali dol, v Rusiji vedo, da ko Hitler o-»pravi še z Anglijo, se bo morda spet spomnil svojih ambicij po ruski in ukrajinski zemlji. Poljska vlada, nastanjena v Franciji, je ubežala v Anglijo, kjer so sedaj nastanjeni že razni režimi hi odbori drugih poraženih dežel, med njimi belgijska in nizozemska vlada, norvežka in »poljska, češki odbor Itd. Njihovo upanje na končni poraz Hitlerja je bilo veliko. Anrpak od kar je Francija sklenila iz njim (premirje, bo čudež, če bo Anglija sama zmogla nalogo. Bolj verjetno je, da jo bo doletelo isto, kakor Francijo. Angleško delavstvo je v posebnem proglasu izjavilo, da bo storilo \«e v *voji moči, bodisi v industriji kotna bojiščih, da Anglija zmaga v tej vojni. > John L. Levvis je na konferenci neke zamorske »veze govoril v prid bivšega predsednika Herberta Hooverja tako ognjevito, da so se mu mnctgi kar čudili. Ob enem je napadal predsednika Roonevelta in one sebične že, ki dol že Hoovra odgovornim za sedanjo krizo, dočim je po Lewisovem mnenju Rooseveltova administracija kriva nerešenega problema brezposelnosti. Levvis je bil do krize republikanec. Pod Hoov-rom je unija UMW, ki ji načeljuje Levvis, izgubila že skoro vse člane. Levvis je v krizi poslal pristaš predsednika Roose-veka rn mu ipomagal posebno pri prejšnjih voikvah. UMW je pota 1 a spet modna, največ s pomočjo zakonov in unijam prijateljske zvezne vlade. Vsled tctga se mnogi voditeflji CIO ne strinjajo z I>ewisom in mu v njegovi politiki nočedo slediti. Med temi je trudi podpredsednik CIO Sidney Hillman. Warren K. Billings je na govorniški turi pod avspicijo Worker* Defense lige v prid akcije za osvoboditev petih premogarjev iz DuQuo!na v (Nadaljevanje na 7. strani.) Etbin Kristan bo govoril na zboru JSZ o Proletarcu Na prejšnji seji odborov JSZ je Jo&ko Oven sporočiA, da se mu je vsled dela nemogoče u-deležiti (prihodnjega zbora, na katerem mu je bil določen referat k predmetu "36-letnica Proletarca". Ker je E. Krwtan izjavil, da referata, ki mu je bil določen prej. ne sprejme zaradi vzrokov, ki so bili v tem list« ie pojasnjeni, ga je odbor sklenil povabiti, da govori o Proletarcu in njegovemu jubileju 35-letnice. Kristan je bfl urednik tega lista približno 6 let. Normon Thomas na zboru 4. julija v Clevelandu Iz Clevelanda poročajo, da nastopi dne 5. julija ob 2. pop. na zboru JSZ in Prosvetne matice Norman Thomas. Govoril bo o sedanjem položaju. Povabili so ga, da naj ob tej priliki razjasni tudi stališče soc. stranke z ozirom na njeno vojno resolucijo, ki jo je »prejela na svoji konvenciji aprila to leto. Zvečer istega dne bo govoril na prireditvi. V soboto 29. junija banket v počast Normanu Thomasu Chicago. — V soboto 29. junija ob 7. zvečer bo sprejemni banket v počast Normanu Thomasu, ki se^vrfti na 2448 South Oakle.v Rlvd. Vstopnina, vsa postrežba vključena, je $1. Za rezerviranje prostora pokličite State 3250. Španija hoče del plena Apanija je v začetku junija nehala h I in iti nevtralno«* in izjavila v svoji propagandi, da zahteva več kolonij in Gibraltar. Položaj v Evropi neti zahteve za militarizacijo PREDSEDNIK ZA PRISILNO SLUŽBOVANJE MLADINE. — PREDLOG ZA REGISTRIRANJE MOŠKIH DO 65. LETA. — PRIDOBITVE UNIJ V VELIKI NEVARNOSTI , Amerika javnost je vsled silnega preokreta v Evropi do kraja zbegana, vrh tega pa mora prenašati še silno ostro borbo med o-sobnosti rn za kaikšno delo bi bil v slučaju potrebe najjipri-pravnejši. Predlagatelji pravijo, da bo vlada v slučaju potrebe imela s to registracijo vse podatke pri rokah m modke bo lahko nemudoma pozvaila v službo, namesto da se bi šele pečala -z registracijo, ko ji bi že tekla voda v grlo. Pepper se spet oglasil Senator Glaude Pepper iz Floride je v kongresu predložil svoj načrt, v katerem predlaga, da se predsedniku takoj poveri absolutno moč voditi to deželo po potih pripravljanja na o-bram bo. To ipomeivi, da bi lahko vladal z dekreti, kakor med vojno. Vsak državljan bi se moral vežbati v določenih krajih toliko časa, kolikor bi bilo potrebno, da se (ga usposobi za službovanje državi, kadar bo sila. Predsedniku se naj poveri vzeti pod svojo osebno oblast vse tujce za dobo, dokler bo dežela v procesu pripravljanja na obrambo. To ipomeni, da jih bi lahko poslal v koncentracijske kempe, na prisilna dela adi v zapor. Dobri in slabi nameni Nekateri imajo s temi in slič-nimi (predlogi res namen ščititi to deželo pred možno poznejšo in sedanjimi nevarnostmi, a veliko je takih, katerih namen je proti ljudski in posebno proti-delavski. Kajti napoti jim je zakon o mezdah in delavniku, zakon za reševanje industrial ni h sporov in ščitenje pravic delavcem za organiziranje v unije, h udu je jo se nad "škodljivim" socialnim zavarovanjem itd. Ker so ljudske koristi v takem napetem ozračju v veliki (Nadaljevanje na 7. strani.) CHICAGO Piknik v korist Proletarca v nedeljo 30. junija v Keglovem vrtu, Willow Springs. stra0ane piknik Konference klubov JSZ 'n druitev Prosvetne matice v »*dHjo 30. junija v Dreniko-vem parku. WAUKEGAN Piknik kluba il. 45 JSZ t nedeljo 30 junija, |»ri reki Des Plaines H*........1 Ml IM11 Ml 11 i Farmarji v nevarnosti za evropski trg V normalnih časih »o ameriški farmarji prodali Evropi za približno 800 milijonov dolarjev pridelkov na leto. Sedaj je ta trg zanje skoro čisto izginil, pravi Milo R. Perkins. predsednik korporacije Federal Surplus Cocnmodtties. "Že prej j« bilo vsega na ostajanje, da je morala priti farmarjem na pomoč vlada, a če Izgubimo Še evropski trg, postane stanje naših farmarjev še bolj obupno. S porazom Francije je padla tudi cena ameriški pšenici 6 in pol centa prt bušlju is prvi dan, ko je iinila v svet vest, da ieli Francija z Nemčijo separatni mir. Špekulanti so računali na dolgotrajnost vojne, ko se bodo morali evropski kmečki sinovi in njihovi očetje tepsti na bojiščih, namesto orati in sejati. A Hitler je vojno na kontinentu naglo končal in milijone vojakov je šlo lahko domov na njive. Njegov namen je evropsko poljedelstvo vzajemnb tako organizirati, da bodo pridelki krili domače potrebe kolikor največ mogoče, ostalo pa kupovati v Južni Ameriki ali kjer ie, nikakor pa ne v Zed. driavah ali v Kanadi. Ker kani Hitler voditi ekonomsko vojno tudi s ameriško industrijo in ji konkurirati na svetovnih trgih do skrajnosti, je razumljivo, čemu toliko naglice v oboroževanju te deiele. Kajti kakor je bila Nemčija ie mnogo let v tekmi za svetovne trge z Anglijo, tako bo v bodoče a Zedinjenimi državami, posebno če bo angleški imperij premagan, kakor je bil francoski. Od vojne v Evropi nas torej loči le široko morje, a gsepo-darsko smo bolj in bolj v nji. Hitler in Mussolini računata, da jima bo po končani vojni zlahka dobiti poeebno južnoameriški trg In s tem odvzeti Zed. driavam najboljšega odjemalca. - Ni čuda, da se pmeriške vojne ladje na obiskih v južno ameriških vodah toliko gibljejo! Pojasnila, kritike in razprave o našem zboru Ta številka je napolnjena večinoma z gradivom, tikajoče se našega zbora, ki se prične prihodnji teden. V nji so podatki o stanju soc. stranke, kakršno je, o JSZ, o reorganizirani zvezi finskih socialistov, o naših problemih in dopisi o zboru, ki se tičejo predvsem reorganiziranja Zveze. Dalje so v nji razna oznanila udeležencem zbora glede priredb, stanovanj in vožnje. Izšla je povečana na osmih straneh. Vzlic temu je nam ostalo še precej gradiva, ki se nanaša na zbor. Skušali bomo objaviti vse najnujnejše v pri-hodni številki, ki bo zadnjo pred zborom. Po 4. juliju, ako bo zborovanje konstruktivno, se razprave nehajo, prostor in čas pa bomo porabili v agitacijske in druge namene, radi katerih obstoji naš |>okret. n >t~< r= PODATKI 0 ZBORIH JSZ IN PROSVETNE MATICE OD USTANOVITVE DO SEDAJ THOMAS NASTOfl NA ZBORU JSZ Prva ali pripravljaJna konferenca za ustanovitev Jugoslovanske socialistične zveze se je vršila 25. in 26. dec. 1909 v Narodni dvorani v Chicagu. Zakopane so bile slovenska, hrvatsfka, srbt-ika in bolgar^ko-macedontfka socialistična organizacija, ki so delovale samostojno. Predsedoval ji je Ivan Masten, zapisnik je vodil Štefan Zilodi. Proletarec z dne 28. dec. 1909 je pisal o nji pod naslovom "Konferenca hrvatskih t*xlrugov v Ohicagu." — 111. točka dnevnega reda je bilo vipra-sanje združenja hrvatskih klubov s slovenskimi, ki so svojo zvezo pod imenom JSZ že imeli. Slovenski sodrugi so to konferenco navdušeno pozdravili. I. ali ustanovni zbor JSZ se je vršil dne 3. in 4. julija 1910 v Chicagu. Zastopanih je bilo enajst organizacij z osemindvajsetimi delegati in člani odbora. Predsednik je bil Tomo Besenich, ki je 'bil nekaj let pozneje izvoljen za glavnega predsednika NHZ (zdaj Hrvatska Bratska Zajednica), podpredsednik je bil John Petrich, da je bil v predsedništvu zbora tudi član slovenske sekcije, zapisnikarja pa sta bila v hrvat-sko-srbskem jeziku Ivan Masten in v slovenskem Frank Petrich. Na ustanovnem aboru je prevladovala hrvatsko-srbska skupina, ki je Imela že tedaj zelo spodobne 'govornike. V razpravah jim je »bil kos izmed Slovencev posebno Jože Za-vertrik. Slednji je bil eden izmed vodilnih članov ustanovnega zbora. Izmed Srbov se je najbolj udejstivoval Blagoje R. Savič. Izmed delegatov klubov slovenske sekcije, ki so biki na ustanovnem zboru, so v JSZ samo še Frartk Podboy, Jos. Brat-kovič (živi v Kansasu) in Naice Žlemberger, ki živi v Piney Forku, Ohio. II. zbor JSZ ae je vršil 25.-28. decembra 1912 v Milvvaukee, Wta. Navzočih je bilo 9 članov eksekutive, gl. tajnik, trije uredniki in 35 delegatov, ki so zastopali 22 klubov. Pred-sectoiik je bil Blagoje Žikič, podpredsednika pa Jos. Men-ton in M. Popovič. Zapisnik so vodili Frank Novak, V. Borne-missa in M. Podovina. III. zbor JSZ »e je vršil 2., 3. in 4. julija 1916 v Narodni dvorani (So. Rac in e Ave.) v Chicagu. Udeležflo se ga je 60 delegatov in dvajset članov odbora ter uredniki, skupaj osemdeset Članov. Predsedoval je Milan Kirin. Podpredsednika sta bila S. Mirosavljevic in Joško Oven. Zapisnikarja: Frank Oglar, M. P. Chuck. Glavna m ob enem skrajno sporna točka na tem zboru je bilo vpraišanje, (kakšno naj bo Stališče JSZ z ozirom na vojno, ki je divjala v Evropa. Slovenska in srbska delegacija pod vodstvom Etbi-na Kristana je bila za taktiko, kakršna se je pozneje odražala v JRZ, hrvatska delegacija pod vodstvom Teodorja ' Cvetkov a pa je zastopala albsolutno 'pacifistično, protivojno stališče. Do sprave med njima ni prišlo. Zapisnik tega zibora ni nikoli izšel, zapisnikarja ga tudi spisala nista. Springfieldska konferenca je bila 'posledica nedoseženega *I>ora.zuma III. zbora. Vršila se j* ob priliki konvencije SNPJ •^0. septembra 1918 v SprinUr-fieldu, III. Udeležili so se je vsi imed dedegatov SNPJ, ki so+ili ob enem čtlani JSZ, oziroma njene slovenske sekcije. Konferenca je bila sklicana neuradno. Glavna referenta **ta bila Etbin Kristan m tajnik Frank Petrich. Resolucijo za dctatoip od soic. rtntrike in za staliUče, kakor ga je o vojni zavrela na sejitluuiski konvenciji njena manj&rva, je bila po do! % i debati soglasno sprejeta. Predlagal jo je Filip Godina, v imenu konference pa sta jo iKKipiaaila John Terčefj kot precisednik in Filhp Godina kdt tajnik. Ta izstop je povzročil potem med mnogimi člani veliko nejevolje in tudi protestov proti sklepu. Nekateri udeleženci spring-liddske konference so pozneje svoje postopanje opravičevali z razlogom, da so glasovali za odstop pod pritiskom močne moralne sile in pa zato, ker jim bi nasprotovanje nič ne pomagalo. IV. zbor JSZ se je vršil dne 27., 28. in 29. maja leta 1923 v Kafkovi dvorani na šestindvajseti cesti v Chicagu. Udeležilo se ga je 34 delegatov in članov odbora in pet bratskih delegatov. Predsedovali so prvi dan F. S. Tauchar, drugi dan Frank Alesh in tretji dan A. Blasich. Podpredsedniki so bili po enakem redu Louis Urbančič, FY. Alesh in Frances A. Tauchar. Zapisnik sta vodila Anton Zornik in Mary Kovach. To je bil prvi zbor po vojni. Odobril je povrnitev JSZ v soc. stranko in razpravljal ter sklepal o obnovitvi pokreta, ki je vsled razkola v soc. stranki (levo krilo v nji je leta 1919 postailo komunistično), vsled udarcev, ki jih ;e zadala soc. gibanju in stranki medvojna reaikcija, in vsled razočaranja med naprednim slovenskim delavstvom, jako trpel. Od tega zbora dalje pa do zbora 1936 je naaše (gibanjje spet napredovalo. V. zbor JSZ se je vršil dne 11., 12. in 13. julija 1924 v Clevelandu. Zastopanih je bilo 27 klubov. Konferenca JSZ za za-padno Penmo in tri društva Izobraževalne a/kcije JSZ. Predsedoval je prvi dan F. S. Tauchar. drugi dan John Terčeflj in tretji dan Frank Udovich. Po istem redu so bili 'podpredsedniki John Jereb, Anton Zornik in Louis Zgonik. Zapisnik sta rodila K ris* i na Omahne in Anton Slabe. Navdušenja na tem zboru ni bflo. Glavna konstruktivna tooka, ki jo je odobril, je bil načrt za ustanovitev lastnega doma. Predlagal ga je FV. Zaitz. Posledica tiste akcije, oziroma sklepa je sedaj Slove r>ski delavski center. V zrak poparjenosti je bilo vprašanje, da-li naj soc. stranka gre v volji ni boj (v predsedniško kam-nanjo) s svojim kandidatom. Odločila se je iti skupno z La Folletitovim progresivnim gibanjem. JSZ je mjen sklep odobrila in sodelovala v agitaciji £a LaFotlettov tiket. VI. zbor JSZ se je vršil 3., 4. in 5. julija 1926 v Chicagu. Imel je 40 deletgatov in članov odbora J$Z, 18 delegatov društev Izobraževalne akcije ter nekaj bratskih delegatov .Pred- NAVODILA GLEDE POTOVANJA NA ZBOR JSZ IN PROSVETNE MATICE fdeleencem prihodnjega rednega zibora JSZ, ki žive izven Clevelanda,svetujemo sledeče: Od kjer jih gre po več skupaj, rn če ima kdo izmed njih avto, je to najcenejši način, ako -plačajo irtroške vsaki uvoj del. Drugi cenen način je vožnja z busom. Tretji, ki je običajno naj udobnejši način je vožnja z vlakom. Oni, ki se odpeljejo iz Chi-caga z vlakom železnice Nevv *ork Central (voziiz LaSalle Steet Station), lahko vzamejo vlafr pb 11, zvečer (Chicago I)ay Light Savinjg Time). Vozni listek vzemite na obe strani. Na Union Station v Cleveland dospe ta vlak ob 7:30 naslednje jutro. Blizu ipostaje dobite St. Clair Ave.-Ccrtlinwood Euclid Beach karo in se peljite do 15335 VVaterloo Rd., Collin-v/ood. Zborovanje se prične ob 9. zjutraj. Prosimo vse, da naj pridejo v dvorano ob tem času. Glede stanovanja se prijavite Milanu Medvešku, čigar naslov je v njegovem naznanilu ita drugem mestu v tej številki. Tajništvo. eedt.ali ao prvi dan F. S. Tau- i char, drugi dan Filip Godina in I tretji dan Jci£»eph PresUrl. Pod-| predsedniki: Anton Zornik, Frank Brc g air in John Goršclk. Zapisnik sta vodila John Olip in Anton fcagar. VII. zbor JSZ se je vršil 19., :«' m 21. maja v Chicagu. Zastopanih je bilo 26 klubov, 5 konferenčnih organizacij in 22 društev Izobraževalne akcije JSZ. Tri organizacije so bile zastopane z bratskimi delegati. John Olip je predsedoval prvi dan, drugi dan Filip Godina, tretji dan Albert Hra>t. Pod-predsedniki: Anton * Zornik, John Kern in Andrevv Miško. Zapisnikarja: Joseph Radelj ml. in Kristina Omahne. VIII. redni zbor JSZ in P. M. oe je vršil 30.-31. maja in 1. junija v Detroitu, Mich., v Slovenskem delavskem domu. Bil je »po številu in reprezentativnosti največji od tretjega rednega zbora (1916) naprej. K hibi JSZ so poslali 25 delegatov, kulturna in podporna društva Prosvetne matice 9, konferenčne organizacije JSZ jn Prosvetne matice 4, dalje so bili navzoči trije bratski delegati in 11 Članov odborov ter osem referentov, akupaj 60 članov. Mnogi delegati so zastopali več ko eno organizacijo. Predsednik zbora je bil dva dni Filip Godina in zadnji dan D. J. Lotrich, podpredsedniki pa Anton Zomik, Anna P. Krasna in Herman Rugel. Konrvemčni tajnik je bil Chas. Pogorelec, zapisnikarja pa Peter Bernik m Blaž Novak. Razpoloženje in navdušenje na tem zboru je bito ves čas izborno. IX. redni zbor JSZ in P. M. se je vršil 28.-30. maja v dvorani SST v Milvvaukeeju, Wis. 26 delegatov je zastopalo enako število klubov JSZ, štirje delegati konferenčne organizacije Jugoal soc. zveze in Prosvetne matice, 16 delegatov je zastopalo 30 podpornih in kulturnih društev Prosvetne matice, referantov je bik) 12 in dva bratska delegata. Skupno s Člani odborov je štel ta zbor 75 članov, ali 15 več kakor prejšnji. Pozdravil ga je tajnik iupan a Hoana, na mestni hiši pa je bil v ipozdrav zboru elektri-cni naipis. Iz vrst mladine je bilo 11 delegatov in žensk 8. Fredsedovadi so prvi dan Filip Godina, drugi dan Donald J. Lotrich in tretji dan John Olip. Podtpredsednika sta bila (prvi dan Andrevv Grum iz Detroita in Albert Hrast, drugi dan Anna Mahnich iz VVaukegana in Anton Kamnikar Iz Milvvau-keeja, tretji dan pa Anton Jankovich Iz Clevelanda in John Rak. Koncveinčni tajnik je bil Chas. Pogoreflec in zapisnikarja Anna P. Krasna ter Blaž Novak. X. redni zbor JSZ in P. M. se je vršil 1.-3. sept. 1934 v Slovenskem delavskem domu v Olevelandu. Imefl je 88 članov, rned njimi 12 žensk in 14 delegatov iz krogov mladine. Zastopanih je bilo 31 klubov, štiri konferenčne organizacije, 4 kulturna in 32 podpornih društev Prosvetne matice z 38 delegati. Referaintov je bilo 28, 61an6v Odborov ipa 22. Nekateri izmed slednjih so bili ob enem zastopniki društev P. M. Predsedniki zbora so bili (po redu, vsak dan drugi) Filip Godina, Anton Jurca in Anton ftular, podpredsedniki pa John Gor-šek, France« Lamjgerholc (Rak), Louis Zorko, Anton ftular, Ma-ry Udovich, Geo. Smrekar in Frances Zafkovšek. Tajnik zbora je >bil Chas. Pogorelec, zapisnikar pa Peter Bernik in Ivan Bab nik. XI. redni zbor JSZ in P. M. se je vrftil 3.-5. julija 1936 v dvorani Sokol Hav liček na So. i^avvndale Ave. v Chicagu, Zastopanih je bflo na njemu 30 klubov JSZ, 5 angleških odsekov klubov JSZ, 4 konferenčne organizacije JSZ in Prosvetne matice, 29 drufttev podipornih jednot in zvez, pripadajoča k P. M„ šest federacij SNPJ, dne elemente, ki so izven stranke, ki simpatizirajo s socialističnimi principi. Tudi z znižanjem članarine bomo lož je dobili več članstva v klube, da ne bomo samo životarili. "Je preveč za plačat pol def-arja," mi .pravi dober član, ki zasluži manj kot $10 na teden; "kvoder bi še .pJačaJ, daj mi izjemno znanuko ali me pa izbriši." To so skušnje klubovih tajnikov'. Mislim, da drulije tudi nii drugače. Upam, da bo zbor rešil ta vprašanja, ki so po mojem mne-rtju glavna zapreka, da tudi mi iezemo na vzdol, in d i pride ipo zboru požiWJenje naših aktivnosti. Za svojo osebo vem, dj. sledic jn zato ni vzroka, e«'mu bi morali tudi mi vanje. Zato pa, sodrugi in aognlšijeniki, dajmo Jugoslovanski sedali .ičrj zvezi res prerojenje, da bo lahko delovala v aedanjih lazme-rah delavstvu enako v k< rint aaJ\. noga zl>ora JSZ pcctovno ojmi-zarja deleigate, eksekutivni odbor in zastcipmike Prosvetne ma/tice, da se takoj prijavijo n stanovanje, da bomo ve Ji i v naiprej, koliko »ob preskrbeti. I)elegati ne bodo imeli tt ža-ve najti Delavskega doma na \Vaiterloo Rd. Na Public Squarc vzemftč poulično all "^treet ca-ro' z imenom "St. Clair-Ccll.n-vvood-Euclid Beach *. Ta čara vas bo pripeljala skoro direktno pred Delavski dom, kateri se nahaja na 15335 VVaterloo Road. Torej, ne vzemite kare, ki ime "St. Clair-Nottinjr- Bridgeport. O. — Priporočilo za reorganiziranje JSZ, priob-čeno v Proletarcu 12. junija, je bilo na naši seji odobreno v nedeljo 16. junija. Dalje naš zbor sugestira zboru. da bi spremenil JSZ ime ta- j jma ko, da bi boljše odgovarjalo ča- ham", ali "St. Clair-140th St.-su in razmeram, ker to je va- i Euclid Beach", temveč vzemite Žnega pomena. - * ono na kateri je napisano 4St. Saj je soc. stranka spremeni- Clair-CoUinwood-Euclid Beach. la letos ime tudi svojemu glasi- Za prjj>ravljalni odbor JSZ, hi. Preje je bil "Socialist Call". Zdaj "The Call". Mi smatramo, da bi bilo s ta- Milan Medvesek. dne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Več o tem ko re0rfrani2acij0 la^lj* na- V nedeljo 30. junija v drugih oznanilih v tej številki. 1>rei 00(^bno v večflih na«elbi- no cviHpnip nri Keol prej posebno v večjih naselbi- nQ svidenje pri Keglu! T . ■ , »I nah, ker bi s tem pritegnili kul- včlanjenih v P. M., m 6 kultur-1 da. (Saj jih tam itak malo ra- turne organizacije, z njimi nih ter gospodarskih društev, bijo. Ce je že kje kaka smrtna Skupno število zastopajiih or- nesreča, je v korist tistemu, ki ganizacij je bilo 80, članov pozna "Avstrijana" le takrat, zbora pa 73, vštevši referante ko'pri ndem sluti dolar.) Am- ln odlbornike. 2en.sk je bilo 13. pak sem zašel, tu rojenih funtov in deklet pa z noojo je prenehaj tudi nas 14. aLi. isto število kakor na piknik. Zaradi strogih restrik-prejfrnjem izboru. Predsedniki | cij pri točenju tudi nedolžnih so bili Anton feular iz Kansasa, pij^ ae noče nobeno društvo Louis Zortco iz Clevelanda in zavzeti, da se bi izboljšalo pHk- Filip Godina; podpredsedniki ni^ki ipiostor taiko, da bi ras siu- pa Anton Jankovi, NIMl Zakovsek, Mary Jugg, Anton Kumnikar in Joe Vidmar iz Milvvaukee j a t^r Bartol Verant iz Penusy Ivani je. Komenčni tajnik je bil Chas. Pogorelec in zapisnikar, pa Lou» Beniger. Temeljna in res sjx>ma točka žil svojemu namenu. Tako nismo imeli tudi primernih luči. vred pa tudi mladino v naš delokrog. • • • Nič kaj dobro se mi ne zdi, ker odstopajo iz pokreta taki sodrugi kakor je Alfred Baker Levvis in pa da je Etbin Kristan udipovedal referat na zboru. Chicago. — Klub št. 1 JSZ priredi vsako leto piknik v ko-rfet Proletarca. Letošnji se bo vr-šil v nedeljo 30. junija pri Keglu v VViMovv Springsu. Poskrbljeno bo za obilo zabave, čuli bomo petje ipo "lotkataefn radiu", ki ga booio postavili na pikniškem vr'.du, plemičem pa Je menda vsled vojne in nje-! bo igral J. Pucedj in njegov cr nih homatij res šlo vse iz reda. kester. Mesec, če ga je bilo kaj. je ko- ^ v n(>beno kbrist. med nami pa nastala nesoglasja zaradi nepremišljene resolucije, kar je udarec za stranko in tudi v apfaftnem delavskemu maj zadostovati k»akemu zaljubljenemu paru, ki se je stiskal za drevesi ali v avtu. Barten-Uarji pa navadno pri brleči mesečini naberejo med niklji tudi iva tem zboru je bilo vprašanje precej raznih čipsov in knofov. odnošajev s socialistično stran- Naša odraščena mladina je ko, v kaJteri se je dovršil notra-. večinoma odšla za delom v Chi- nji boj med mflitanti in staro cago, Detroit m druga me^ta; gardo z zmago prvih in z raz- ptt ipridejo od ča>w do časa do- kolom. Sklep zbora je bil, da mov na počitnice. Tako jih je JSZ ostane v stranki. V nasled- bilo tudi nekaj na našem pikni- njih letih je odstopilo mnogo ku. Vselej so na naših prired- Clanov bodisi v^led ekonomskih bah dobrtxlosli, ker vemo, da rzrokov, predvsem vsled brezposelnosti, obupan j a nad soc. stranko in raznih osebnih razlogov. XII. redni zbor JSZ in P. M. se bo vrSil letos 4.-6. julija v Clevelandu, O. Njegova glav na naloga bo oteti nas pokret na političnem in prosvetnem polju iz stagnacije in najti pota /a ojačanje JSZ. (Te podatke o izborih JSZ in Prosvetne matice jc zbral Fr. Zaitz.) IZ KANSASA Bom na kratko povedal, kako smo se imeli na našem klu-bovem ipiVniku. Ni ibila to kaka posebno "veličastna" priredba, toda z izidom smo zadovoljni. Vreme se je držalo precej kislo, toda hudega ni bilo. Na prijaznem • Strletovem pašniku, pod košatim gabrom, se je nas zbrala iprilična druižba; zabavali smo se kakor se je kateri mo(gel in znal. Poleg redne godbe so še naši stari harmonikarji iprinesli svoje zaprašene instrumente. Da ste jih videli, kako so vle»k)i mehove in obujali stare spomine, ko so še pred dvema a1 i tremi desetletji igrali na ohcetih. krutijah in takih "narodnih svečanostih" in zaslužili ? po sto dolarjev na dan! Plesali smo kar po mehki travi, ker se ne trgajo tako podiplaitl; res da je včasi kateri .•topil 'preveč "na mehko^', ker so se tudi krave motale med plknikarji, toda kdo bi se zmenil za tatke malenkosti! Tudi za "ta lene", ki jih vedno vleče na "zadnjo plat", je bilo po-»kiNjeifiO. Na razpolago so bili stoti, iki smo Ni jih izposodili od slovenskega pogrebnega zavo- so prinesli "dolar". Slaba je pa, ko pridejo na ipiknik nekateri že precej "v rožcah", da potem zabavljajo drugim ljudem in u-ganjajo razne neslanosti. Včasih zanese med nas tudi bolj tuje ljudi, in ko vidijo med nami takega "reveža", mislijo, da se je na pikniku nabral take "hude robe". Ker je bil piknik aranžiran največ z namenom pomagati tiskovnemu skladu Proleiarca, smo pogrešali nekaj njegovih naročnikov. Neikateri so se pozneje odzvali s prispevkom v ta namen; kar je hvale vredno. V nedeljo popoldne 30. junija pa obdržava piknik ravno na tem prostoru društvo št. 225 SNPJ iz lidisona. Ker imamo pri omenjenem društvu »precej simipatičarjev, ni več kot prav, da jim poset vrnemo. ★ V Proletarcu z dne 12. junija je bil priofočen načrt reorganiziran j a JSZ, s 'katerim soglašam. Načrt -predvideva, da postane JSZ samostojna in da se zniža članarino. Nihče se ne veseli izstopa iz stranke, četudi je postala bolj sekta kot stranka, toda taka kot je, je naši federaciji bolj coklja. kot ž a vzpodbudo in l>odvig našega dela; iii nobenih izgledov ni, da bl spet dobila potrebni zamah. V kolikor poznam mnemje članstva kluba šlt. 21 v Arml, vem, da popolnoma Mvglaša z objavljenim načrtom, ^e hočemo, da tnidi mi ne bomo štffi počasi v pozabljenje, de ne bodo šle naše publikacije navzdol, da ohranimo sad dela dolgih let in da nadaljujemo i njim, je potrebna reorganizacija. Delo JSZ je med našim ljudstvom. Skušati je treba pritegniti v organizacijo naše napre- Eden izmed udeležencev dobi pet srebrnih dolarjev. Vsakdo bo lahko poskusil svojo srečo. Vstopnina na piknik je pr> sta. V slučaju da bo deževalo. ee zabava vrši v Slov. delavskem centru. — Odbor. Na zboru bo treba torej pre-vdarnosti in delati zaključke z gledanjem v bodočnost. Ne smemo -pozabiti na naše podporne organizacij v krfe- Normon Jhomos re se uriva oportunirzem m sku- j , ' 5 " vsepovsod delati zapreke begunce V hrancip sa delu za napredek. Ako bo zbor znal reorganizirati JSZ, da bo v stanju delati med našim ljudstvom za socializem na temelju industrialne in politične demokracije, bo to korak, ki bo — seveda ne brez težkega truda — prinesel v naš pokret »potrebno prerojenje in ojačanje JSZ, čeprav bo v pri-četku izgledalo, da smo z reorganizacijo izgubili. Upajmo, da bomo v bodoče v resnici mogli dati tvoje energije za širjenje prave delavske "Najboljša pomoč brez nevarnosti, da se zapletemo v vojno, je, ako »pomagamo beguncem v Franciji," je dejal Norman Thomas dne 10. junija na radio postaji VVE V D v Nevv Yorku. Apeliral je na ameriško vlado, da naj stori vse v svoji moči, pomagati tem največjim žrtvam vojne. Priporočal je Rooscveltu, da naj komare-u predlaga določitev primemo vsote v ta namen in izjavil, da ta dežella lahko prevzame v svojo oskrbo milijon begunskih zavednosti m izobrazbe. S twn|otfok ki ^ v?led vc,jne wtali brez rediteljev ali ipa z njimi bomo izvnševaili svojo dolžnost v akcijah za izboljšanje življenjskih razmer, v unijah, in pomagali v kampanji za združenje delavskih sil na unijskem polju in na političnem med delavci in farmarji. V teh resnih časih bi potrebovali samo »med našim delavstvom na stotine več sodrugov nego jih imamo. Mnogi so odpadli. Treba jih je nadomestiti z mladimi in usposobiti za delo. Treba je previdnosti, prave . , , taktike, drugače jih odtujimo | Cemu tutl* kl venomer pmi-m naipravimo iz njih nasprot- darjajo svoj radikalizem, niso nikc našega Igibanja. O vsem tudi aktivni za radikalizem? vred v taki stiski, da jim preti &mrt od glada. "Nesmiselno bi bilo pričakovati sedaj od Francije, da skrbi za reveže,M je rekel Thomas. Poslal je svoj apel tudi predsedniku RooseveHtu. S tem je Thomas ob enem vsaj deloma razbremenil resolucijo socialistične konvencije, ki zahteva "nobene pomoči zaveznikom". 41 NAPREJ" ŠT. 5 SNPJ: ; i Irvrlaiitl. Oliio Z * priredi ! V NEDELJO 30. JIMJA ■ IZLET NA FARMO FEDERACIJE SNPJ, l HEATH AND CHARDEN ROAD. ■ Truk odpelje izpred SND na St. Clair Ave. točno oh 12:30 ■ p<»p. in ae ustavi pred SDD na VVaterloo Rd. — Vozni na ■ v oba kraja le 25c. Otroci pod 14. letom starosti voz ni ne * prosti. _ ■ ■ Igrol bo orkester bratov Krištof. Vabljeno je članstvo našega in drugih društev ter ostab ' občinstvo, da se udeleži našega piknika. "Dobrodošli!" vam kliče ODBOR. ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ _ PIKNIK Prireditelj klub št. 1 JSZ. • • • • Prebitek v korist ' Proletarca SLOVENSKE PESMI V "LOKALNEM RADIU" MNOGO ZABAVE. VV v NEDELJO :I0. JI MJA na Heglovem vrtu a • V \VII I OW MMtlNGSU, 11,L. _ » • IGRA PUCLJEV POVEČAN ORKESTER a a NAGRADE VSTOPNINA PROSTA (V SLUŠČAJU SLAUEGA VREMENA BO ZABAVA V SLOVENSKEM DELAVSKEM CENTRU.) ANTON GARDEN: Kakšno reorganizacijo hočemo? Vsi se nekam izogibamo raiz-prave o bodočem ziboru JSZ in prosvetne malice, ki je ie pred durmi. Kakor bi se izogiba H nekemu važnemu vprašanju, ali pa da «?e več ne zanimamo za našo l>odoenoet. Vse. kar slišimo sem pa tam je, da "moramo nekaj storili". Nobenega dv^otna nI, da bo nas ta »bor našel v zelo težki situaciji z ozirom na mednarodni položaj. Socialifitično gibanje je v boij tragičnem stanju kakor 'kdaj v zgodovini. Zadnji ostanki delavskega gibanja v Evropi so v smrtnem U)ju. Nekdaj mogočnega, privlačnega in sila velrko obetajočega evropskega delavskega gibanja ni skoraj več. Poma/n-drala *ra je in v tla poteptala uniču joča sila fašizma, ki gradi na bolnem telesu klasičnega kapitalizma novo državo totalitarne ekonomije in politike. Ves, socialna revolucija z desnice. Kaj pa v domači deželi, naši novi domovini? Tudi tukaj ao na deliu s lične sile, tki so oblekle Evropo v železni jopoč totalitarizma. Vsa »znamenja ao pred nami, da tudi amerfeki kapitalizem v svoji dekadenci pripravlja v svoji maternici novo totalitarno ditžalvo. Največji paradoks je, da jo pripravlja v mmenju demokracije, v imenu obrambe demokracije. Toda za nas, sploh za vae ameriško dfHlovno ljudstvo je vprašanj^, koliko demokracije bo ostalo v deželi, katere misli se zdaj ne sučejo le okrog velikanskih vojnih ipriprav, ki groze deželo spremeniti v eno Ramo veliko militarfetično kempo 7. vsemi »priveski modeme m antene reakcije o "ipeti koloni" tn o strahu pred evropskimi diktatorji. Toda bojim se, atko bo dežela drvela po tej poti kakor jo je pričete, da se bistveno ne ho do«iti razlikovala od totalitarnih fašističnih držav, ako se zaplete v vojno ali pa predno konta svoj oboroževalni pro-jmun, ki, kakor izgleda, nima nobenih meja. v Ves, tudi v Ameriki smo na prapu velikanskih sprememb; njih ol>rise za en/krat le bo^j slutimo kot vtkliimo. Vse to bo imelo svoje potriedice tudi na nas, ne glede kaJkšne smernice določimo na prihodnjem zboru in ne glede kelko reorganizira-mo naše ^ibamije. In v tem položaju se ne nahajamo samo ml, ni ar več vse rafdlkalne in 'progresivne poUitične sile v tej de-zHi, ki so danes večinoma dis-orjranizirane, v konfuziji, brez smernic in programa. Vse te sile, ki so spoznale, da je kapitalizem dodelal in da ga je treba nadomestiti z boljšim sistemom, je treba prej ali slej — 6im prej tem boije — zbrati *tkufp»j ofkrog Skrbno izdelanega programa za temeljito gospodarsko reorganizacijo dežele. Po mojem mnenju ni tega roogtUe ravišiti pod nobeno (Obstoječo radikalno stranko, marveč bo treba ustanoviti novo i>olit;čno gibanje okrog programa, katerega morajo izdelati zastopniki raznih demokratično orientiranih političnih, zadružnih, unijskih in far-marskih skupin ter intelektualcev. Jože Vidmar iz Milvvaukee j a lahko temu reče "sanjarija". Toda (prav take "sanje" so potrebne in pa veliko konstruktivnega dela, če hoče delavstvo zasukati tok raizvoja in ga usmeriti na pot socializma. Za izvedbo te naloge pa je potrebno novo, socialistično usmerjeno politično gibanje, ki bo s svojim programom, s svojim idealizmom in z novim organizacijskim tempom pritegnila mase v svoje vrrte ter jih pognala na njih pohod za dosego nove, boljše Amerike in človeške družbe. In po mojem mnenju mora priti iniciativa za organiziranje novega masnega Pomudimo se nekoliko pri teh alternativah. Ali moremo ohraniti in ojačati naše gibanje I m>d sedanjim aramžmom? To je možno, ako smo vsi navdušeni in lojalni člani stranke? Ali uno? Koliko nas je lojalnih, koliko navdušenih? Resnica je, da smo vsi več ali manj razočarani: retmjca je tudi, da se nas le malo udejstvuje v stranki kot taki. Temu raz«Nčaranjiu da- * jemo duška s tam, da imamo prej sila bo 'kot dobro besedo za stranko. Vsaj to je vidno pri nekaterih dopisnikih kot tudi v Prolctarcu, Prosveti in Enakopravnosti. Rečem to, da s tako mora k) ni mogoče graditi ne zveze ne stranke. Argument, da mi nismo krivi sedanjega Stanja stranke, marveč ameriški sodrugi, bivši in sedanji, drži le deloma, a je bolj racionalizacija kot kaj drugega. Kar se mene trče, ne mislim .pustiti stranke, pa naj prihodnji sdbor JSZ stori, kar hoče. Ali se naj zjveza loči od stranke in nadaljuje svoj,e delo samostojno? Pri tem je treba imeti v očeh vsaj dvoje vprašanj : Ali bi mogla zveza obdržati vse svoje stare, lojalne in aktrvne sodruge (v mislih imam tudi nežini spol), ako napravi U korak? To je važno. I>rug*č, kakšno bodočnost ima socialistična stranka v sedanji situaciji in taka kot je? Prej sem izrazil svoje mnenj«, da je njena naloga v sedanji dobi raizvoja dati iniciativo pokretu za usta kampanji z izbiranjem tpodtpi-sov v Illinoisu, VVisconsinu, ln-diani, Ohiu in drugtsJ, da bo priila na glasovnico. političnega gibanja iz sociaAi- IK>vitev novega socialistično us-stičnih vrst, yes iz sedanje so-, merjene&a političnega gibanja. cialksticne stranke. (To je tudi namen resolucije, katero sem predložil zadfnji konvenciji oziroma eksekutivi in katera je bila pred par tedni objavljena v CaHn.) Kar se tiče nas samih in bodočega zbora JSZ, vsaj jaz ne vtidim posebnih zagon et k. Naša naloga je, da ohranimo in oja-čamo naše gibanje med nami in ko pride čas, sodelujemo aktivno pri prerojenju novega socialistično orientiranega političnega gibanja v tej deželi. Naj poudarim: brez tega prerojenja jaz ne vidim nobene bodočnosti. ne v Ameriki ne po svetu. Brez novega socialističnega prerojenja, ki bo preusmerilo sedanji tok totalitarnega ali diktatorskega kolektivizma v demokratičen kolektivizem, je bodočnost temna za vse pristaše svobode in delavske mase. rte to stori — to 'bo skušala po volitvah — tedaj bo sijajno izvršila svojo Bgodovin«!ko nalogo, ako se poskus posreči. Vsekakor pa je naša delavska in socialistična dolžnost, da ji pomagamo v tej kampanji kolikor je v naši moča, m bo ne g4e-de kaj stori prihodnji zbor zveze. Ako se zveza lo£i od stranke, tedaj bi bila moja sugestija, da se reorganizira v Slovensko delavsko zvezo, ker zdi se mi, da bi bilo Uužje ustanavljati delavske klube ipo nasefbinath kakor pa socialistične. Tudi mladino bi bilo mogoče lažje pritegniti v delavske kot v socialistične klube. Tukaj bi v resnici šlo le za spremembo imena, ker gibanje bi moralo ostati na socialističnih principih, ker drugače bi ne imelo dosti pomena. Izlet kluba št 45 JSZ k reki Des Plaines Waukegan, HI. — V tej soseščini sicer nismo tako v zadregi za "prosto naraivo" kakor uaši sosedi v Chicagu in tudi v Miluaukeeju, a vendarle radi mislimo nanjo. Tako tudi članstvo našoga kluba št. 45 JSZ. Res imamo kar tu blizu Narodni dom, balinišča*je zraven vse v drevju, trava raste okrog vs.eh hiš — čemu bi hodili na potnike! A nas yedarle zabava. Kajti kot prarrijo, ko hitro si (prihraniš prvi milijon, si takoj tzažeJiš še enega. Tako tudi mi. Z naših domačih trat hočemo na večje. Klub št. 45 JSZ torej priredi piknik, kakor vvako leto. Bo družabniki, kakor vselej. Kdaj? V nedeljo 30. junija ua krasnem kra(ju za izlete pri raki Des Plaines. Prarvtjo, da too to letos prvi piknrk v naši naselbini. Torej bo ljudi nič i oliko in naši izvedbami straža ji v pripravljanju raznih pečenk, krompirja in tako daije bodo imeli veliko dela. Brezplačno, seveda. Torej prijatelji v \Vaukega-nu in North Chicagu (prijateljice vključene), iprkiite 30. junija na našo zabavo, ki naj bo prav tako tudi vaša. Kdor nima svojega avta, naj se potfiuži našega skupnega bu-sa. ki odpelje izpred SND prvi ob eni in drugi ob 2. pop. i/ Sovražni tujci" v Angliji internirani » V Angliji je interniranih o-Kmg 12,000 Nemcev in Avstrijcev. Večinoma so to begunci, a angleška vlada smatra, da so med njimi tudi špijoni in Mfoo-tažciiki, ipa je vsled bega internirala vse od kraja. PRISPEVKI JSZ SOC. STRANKI V sedanji razpravi o JSZ nekateri člani vprašujejo, koliko plačujemo soc. stranki. V zadnjih desetih 'letih je dobtla od JSZ $6,157.08 članarine. To je torej povprečno $615 na leto. V nji niso v&teti tpoiseb-ni prispevki za kampanje, ne vsote, ki jih ji prispevajo klubi m posamezni člani direktno. JSZ je v soc. stranki 30 let. Prva leta so bili prispevki soc. stranki dokaj nižji kaikor sedaj, vrh tega je ona plačevala tajnike federacij in stanarino za njihove urade. To ji je biio mogoče, ker je bila velika v članstvu, imela znatne dohodke od knjigarne in kampanjskih letakov ter mnogo takih članov in simpatičarjev, ki bo bili imoviti ter jo gmotno podpirali z znatnimi vsotami. Spored in poslovni red XII. zbora JSZ ter Prosvetne matice KI SE VRil V CLEVELANDU, 0., DNE 4, 5. IN 6. JULIJA 1940 V SLOVENSKEM DELAVSKEM DOMU, 15335 VVATERLOO RD. , <':etrta alternativa je, da zve-Vprašanje za nas Je, kako ^ ^^ ^ obenem lažje ohranimo in OJAČAMO naše gibanje, ki igia predstavlja JSZ n svojo Prosvetno matico. Ali pod sedanjim arairžmom kot organski del socialistične stranke? AH s samostojno akcijo zveze? A'li z reorganizira-njpm JSZ, na primer v Slovensko delavdkio zivezo? Ali da o-stanemo pri stranki in obenem pričnemo organizirati delavske klube Prosvetne matice? Odbori JSZ in Prosvetne matice predlagajo zboru ilfdeči spored in poslovni red v odobritev in za morebitne »premembe s strani delegacije: I. OTVORITEV 1.) C h« v Pogorelec, tajnik JSZ ia Proivdne matica, otvori zborovanje. 2.) Volil«« ali imenovanja verif ikacijskega odbora sa pregled pooblastil. (K laj točki ja bilo naglašeno, da bi mogoče prihranili na časa, ako bi člana v ta odbor imenoval tajnik, namesto da sa jtk voli. O tem bo sklepal »bor, vsled tega ja v gornji tački omenjano "volitve ali imenovanja.'*) 3.) Pozdravni govor v imena pripravijalnaga odbora v Clevelandu. 4.) Uvodni govor (key-note speeck). Frank Zaits. 5.) Tajnik Pogorelec predloii delegaciji pro-vizorični dnevri red. 6.) Poročilo verif ikacijskega odbora. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2»fY Lavvndale' Ave , Chicago pa zbor avtorfczira ustanavljanje delavskih kifcmbov Prosvetne matice. To bi nekako pomenilo, da bi bil "volk sit in koza cela". Taki kilubi in posamezniki, ki žele nadaljevati sedanje stike s stranko, bi tvorili JSZ, drugi, katerim je Stranka peto kolo. nekakšno breme, bi pa lahko ustanovili in spadali k delavskim kluibom P M in v njih nadaljevali naše dalo, Mesečni-na bi bila lahko samo kvoder. Ko sem pred -par meseci to sugestiral na seji eksekutive zveze, so bili sodrugi mnenja, da bi to škodovalo PM, to je, da bi jo društva-pustila. Moje mnenje je, da je ta bojaizen .brez (podlage. Njeni klubi bi jo mogoče še bolj raizširili med dn#tvi in populizirali, vsaj to bi bila njih naJoga. In druitva so pri P M najlveč vsled knjtg in iger, ki jih dobe od nje. Nad zaključim. Na« se prihodnji zbor izreče že za kakršnokoli reorganizacijo, giaivno za nas je, da bomo šli enotni c zbora in po zboru nad a 1"jervali z našfrm delom za socialno pre-bujo hi duševmi razvoj našega delatviStva, kakor tudi za novo človeško drtržbo, v kateri ne bo me^ta* ne za fašizem in ne za Izkoriščanje mas po »privatnih gospodarskih diktatorjih. In s tem v zvez»i ne smemo pozabiti, da j« socialiirtična rtranka, majhna kot je, še vedno nosite-ijica naših idej -in je torej naša dolžnost, da jo podpiramo v tetj 7.) b) e) d) 8 ) II. VOLITVE KONVENCNIH ODBOROV Kon»lituiranje zbora. Volitve predsednika in dvek p od pred ved* nikov (*a vsak dan potebaj). Zapisnikarja namesti tajnik JSZ v sporazumu s eksekutivo za ve« čas sborovanja. Volitve tajnika zbora (ta vie tri dni skn-P«j>. Volitve reaolucijskega odbora (6 članov). Volitve odbora sa pravila (tri člane). III. STANJE JSZ. Delovanje in stanja JSZ od proslega do tega zbora. Poroča tajnik Ckas. Pogorelec. 9.) Slovenska sekcija JSZ. Poroča tajnik Frank Zaits. IV. PROSVETNA MATICA 10.) Prosvrtaa matica od početka in njano delo do tega sbora. Poroča tajnik Cbas. Pogorelec. 11.) Delo Prosvetne matica med mladino in v angleško potlujočih društvih naših podpornik or. ganisacij. Jo«rpK Drasler. 12.) Naši kulturni problemi: ali ja kultura cilj. ali je sredstvo? Ivan Molak. 13.) Mošno«ti za ojačanja aktivnosti Pra-svatne mstica. Frank Časen. V. SLOVENSKI DELAVSKI CENTER 14. Porocevalca tajnik Joseph Draslar in Frank Zaits. VI. NASE POLITIČNE AKTIVNOSTI 15.) Vtisi s prošle konvencije socialistične stranke, o njenrm stanju in kampanji. Paročata Anton Garden in Joseph Janch. 10.) Nalage in cilji naia propagande. Matk. Petrovich. 17.) Poloiaj med Hrvati ia Srbi v Zedinjenih driavah s osirnm na naše gibanja. Poroča Chas. Po. gorelec. IS.) Vprašanje reorganizacije JSZ za njann bodoča delo. Frank Zaits. VII. NAS TISK 10.) Proletarec, Ameriški druiinski koladar in Majski glas. Paročajot \ a) sa npravništvo Charles Pogoralec. b) pomaiai upravnik in uredaik angleška sekcije Joseph Drasler. c) sa uredništvo Frank Zaits. 20.) Petintridesetletnica Proletarca. — Etbin Kristan. 21.) Agitacija .« Proletarca U naš tiak a na* selbinah: a) Anton Jsnkovich, Cleveland, O.i b) Tone Shalar, Kanta«; «) Anton Zornik, zap4dna Pena«7lvnaia. VIII. CANKARJEVA USTANOVA 21.) Milan Medvaiak referira a Cankarjevi ustanovi s osirom n. odnočaje s Prosvetna matica in smernicami JSZ. IX. DELO MED TU ROJENO GENERACIJO 23.) Ali vršimo nase delo med tu rojeno slovenska generacija kakor potrebno? a) Johnnjr Rak Jr., Johnstown, Pa.; b) Donald J. Lotrich. Ckicago, III. c) Joeephine Turk, Cleveland, O. X. NAŠE NALOGE MED ŽENSTVOM 24.) Ali bi lahko za našo stvar med ženstvom več "dosegli? Heferira Mrs. Mary Durn, Cleveland. XI. ZADRUŽNIŠTVO 25.) Zadruiništva med Slovenci v Clevelandu in drugje. Joseph A. Siskovich. XII. UNIJSKO GIBANJE IN JSZ 26.) Problem solidarnosti v unijskem pokreta. Anton Garden. XIII. € PODPORNE ORGANIZACIJE 27.) Vainost bratskih kooperativnih organizacij. Fred A. Vider. 28.) Vprašanje sdruienja naših organisacij ia energij za skupno delo. Anton Zaits. XIV. RESOLUCIJE IN PRAVILA 29.) Paročilo resolucijskega odbora. 30.) Poročilo tajnika o predlogih za spremembe v pravilih JSZ in Prosvetne matice. XV. RAZNOTEROSTI 31.) Predlogi za zahvale in ravne. 32.) Zaključni govor. Petja. Raspust sbora. Spored, kakor je tu naveden, je precej krajši nego na prejšnjih zborih. Odbor, ki ga jc sestavil ja preračunal, da bodo vsela vsa ta poročila do 10 ur skosi vsa tri dni sborovanja, in okrog 14 ur časa pa bo sa rasprave. Vsi rafereati so v smislu pravil enakopravni člani sbora, tudi ako niso delegati ali člani odborov JSZ in Prosvetne matice. Od vsakeg.i člana in članice sbora se pričakuje, da bo prisoten v svrho uspešnejšega delovanja vse tri dni sbora. POSLOVNI RED 1.) Od »bora isvoljeni predsednik predseduje. Zamenjuje ga podpredsednik. Ako seli predsednik poseči v raspravo s predlogom, se mora obrniti do podpredsednika sa besedo, ki jo dobi po vrsti prijavljenih govornikov. Predsednik in podpredsednik sa votijo dnevno. Kdor ne govori k dnevnemu redu, ga mora predsednik poklicati k redu, v skrajnem slučaja pa mu vsati besedo. Ako prisadeti ni sadovoljen s odlokom predsednika, se sme obrniti na sbor za odločitev. 2.) Za besedo se je priglasiti z dviganjem roke. Govorniki dobe besedo po vrsti, kakor se prijavijo. 3.) Predlogi so lahko ustmeni ali pismeni. 4.) Preif glasovanjem o predlogu imaja pravica do besede vsi govorniki, prijavljeni do sprejapna predlaga sa s#k|i«ček debate. 5.) Pri enakosti glasov se prične rasprava znova in nato se glasuje, dokler sa ne pride do veljavnega sklepa. 8.) Za sprejem predloga sadastaja navadaa večina glasav. 7.) Glasovanja o predlogu ja javno s dviganjem roka, rasen v slučajih, kjer sahteva poimensko glasovanje najmanje ena četrtina članav sbora. S.) Volitve odborov se vrše tajaa. 0.) Cas sbarovsnja določa sbor. DNEVNI RED ZA SEJE 1.) Otvoritev seja. 2.) Volitev predsedaiko in podpredsednika*. 3.) Citaaja zapisnika prejšaja saje. 4.) čitsnje dopisov in brzojavov. t.) Nujne sadeve. I.) PoseSna poročila. 7.) Nadaljevanje sporeda, t.) Zaklju-lak seje. Komunisti v Penni v zagatah rodi nabiranja podpisov no peticije Sodrufclca Mary Fradel je /lam potdaia izrezke iz dnevnika Pittsburgh Press, da bomo pri Proletarcu poučeni o kampanji omenjenega lista proti komunistom. Sli<čeu iboj je namreč prav tako lahko mogcač proti drugim radikalnim rikuipi-nam. Mre. Fradlovi hvala za to pošti jatev. Komunistična stranka v Penn-s»yivaniji je vloižila v Harrisbur-gu za no minira nje svojih kandidatov 27,000 podpisov. To je mnoffo, in dmevnik Pittoburtfh Press j« vprizoril "stunt" s prioibčanjem imen. V uvodni ofojavi je trdil, da so mnogi podpisi ponarejeni, in da ima dokaze. Iz tega je nastala afera. Delavci so se ustrašili, Press pa je koval kapital, kajti cirkulacijo si je v nekaj dneh jako povečal. Vsakdo je želel videti, če je tudi njegovo ime na komunističnih peticijah. Stvar je postala za komuniste talko resna, da je prišel v Pittsburgh predsednik njihove stranke Wm. Z. Foster, ki je hotel intervju z lokalnimi časnikarji, govoril na shodu in v radiu. Izjavil je, da so podpisi na peticijah res večinoma demokratskih in republikanskih volrlcev. Podpisali so jih edino v namenu, da pride na igtlasoiv-nico tudi komunistična rubrika, kajti le v nji bodo meseca novembra res izdatno »protestirali proti "vvar monterjem'- in vojni, je rekel Foster. Obljubil je tudd, da bo njihova stranka Pressu sodnijsko za b ran i la pr iobč e vati imena •podpisancev na komunističnih peticijah, da se jih ubrani pred iikainami bossov in pred odslovit vami. Pittsburgh Press pa mu je odgovori* s pr*otesti onih, ki so mu na posebni poli i razloži kako in kaj je z njihovimi (podpisi. Pres« pravi, da protestov po telefonu in osebnih ni upošteval. Vsakdo, ki je zanikal podpis peticije C. P., je dobil Mpra-šalno polo. Ako jo je izpolnil, je bilo njegovo zanikanje atli opravičevanje priobčeno, drugače ne. Nekateri izjavljajo, da niso podpisali ničesar.Njihova imena so prišla ne postavno na peticijo. Drugi trdijo, da so jih nabiralci podpisov vjeli s pretvezami, da gre za to ali ono Mdvo-bro stvar", a C. P. jim niso niti omenili. Preiskavo o komunističnih (peticijah ja nvedel tudi pens>4vans.ki državni pravnik. Med podpisanci je mnogo Hrvatov in tudi precej Slovencev, a večina imen je dnUgiih narodnosti. Ako bo Pressova kampanja res dokazala, da je bilo mnogo podpiaov ponarejenih in veliko pa dobljenih z rvijačami, tedaj komumfcrtadna stranka v Penni letos ne ipride na giasovnico. Fotiterjeva trditev, da so podpisane i večinoma demokrati m republikanci, zato fter žele v jeseni z glasovanjem protestirati iproti vojni, ni iprav nič preq>ri£evaJna. Kajti ako bi bili komunistom rea toliko naklonjeni, ne bi bili republikanci in demokrati, nago sc vpisali v komunistično stranko. Pred štirimi leti je dobil komunistični predsedniški kandidat Brovvder v PeiinsyIvanki 4,060 glasov. Naravno, da mora FoMer -zdaj trditi, da so peticije podpisali republikanci in demokrati, ker v Penni ni 27,-000 komunirtbov, pa četudi jih Dies vidi mnodtico za vsalkim plotom. Trije pikniki Prihodnjo nedeljo se vrše trije tpMcniki organteacij J8Z. Na i vedeni so v iprvi koloni na 1. strani in podrobnosti v dopisih. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA._ IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druika. Ckicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjunih driavafc za celo leto $3.00; sa pol leta $1.76; sa četrt leta $1.00. InoseniNtvo: sa celo leto $3.50; sa pol leta $2.00. Vsi lokepui ia oglasi morajo biti v naAem uradu ngjposneje do pondeljka popoldne sa priobčitev v itevilki tekočega tedna. _ PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen'a Publishing Co., Inc. Kstablished 1906. Editor.........................................................................Frank Zaiti UuMiuetia Manager............................................Charles Pogorelec A sat. Kditor and Anst. Business Manager..........Joseph Drasler SUBSCR1PTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Si* Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. T.Upkon.i ROCKVVELL MM. SPOMIN NA ZAVZETJE PARIZA, KI OSTANE Ob pragu XII. zbora V čaau našega prejšnjega zbora pred 4. leti ti ni nihče izmed nas predstavljal, da bo fašizem zagospodoval nad Evropo in se razplezal po svetu tako naglo kakor se je. Dogodki brze mimo, da jim komaj alediš. Razvoj v total it arnoat postaja čezdalje bolj jak tudi v tej deželi. Negujejo ga nerešeni ekonomski in socialni problemi — mod slednjimi najbolj brezposelnost. Ameriške unije ao v bratomornem boju, reakcija pa anuje načrte, ki bodo obema spornima skupinama enako nevarni. Veliko obetajoče politično gibanje delavcev in farmarjev v Wisconsinu in v Minneaoti, ter delavske atranke v New Yorku je v zadnjih par letih doživelo politične poraze in notranje boje. Socialistična stranka ai po štirih letih apet trudoma prizadeva, da ai pribori za predaedniške volitve mesto na glasovnici. Položaj je kritičen in gotovo je, da v razpravah na našem zboru, ki ae snide 4. julija, ne bo prezrt. Tudi vojna bo dobila svoj delež besed. Toda za uapeh zbora je potrebno, da ae prav tako pozorno ukvarjamo z navidezno malimi*stvarini. Sklepati, kako po jačati naše aktivnoati, kako dobiti več članov v klube, kaj podvzeti, da dobimo več društev v Prosvetno matico, več naročnikov na Proletarca in kako vršiti izobraževalno delo v čimveč jem obsegu na najuspešnejše načine, to morda ni tako zanimivo kakor govoriti o svetovni politiki in iskati krivce za polome v Angliji, Franciji in v Rusiji. Ampak za obstoj organizacije, za njeno proapevanje v aktivnostih ao navidezno male, nezanimive stvari življenako vprašanje. Gotovo je, da jim bodo udeleženci zbora dali važnoat, kakršna jim v resnici pripada in a tem v polni meri izvršili tvojo nalogo. Tragedija socialističnih beguncev Poraz Francije je za francoski proletariat in socialiste be-jrunce iz drugih dežel ogromen udarec. V Parizu je bil sedež podtalnega socialističnega gibanja v Nemčiji. Pariz je bil glavni stan italijanskih socialistov. Tu so dobili zavetje sodrugi iz Avstrije, Čedke, PodjSke in Španije, kolikor jih je moglo ipobegniti. V Parizu k> se organizirali e nova, izdajali svode liste in nadaljevali z aktivnostmi s pomočjo podtailnih zvez, ki so jih dobili v svojih deželah. S padcem Francije »pod nadvlado Hitlerja je vsega tega kon.ec in ob enem konec starega, svobodnega delavskega gibanja na evropskem kontinentu. Tisoče in tisoče socialističnih beguncev, ki so do/bili v Franciji sodružno razumevanje in pravico svobodno delovati, »o danes v premagani Franciji nezaželjeni. Mnogi »e skrivajo v gozdovih, v mestih ali kjer že mogoče, kajti ako bodo izgnani, vedo, kaj jih čaka. Tudi če jim 'puste ostati v Franciji, se jim ne obeta nič dobrega. Kajti s padcem Francije je ostal le Ae en svoboden otoček na kontinentu — mala dvica, ki pa ne more prevzeti vseh beguncev. In pa Anglija, v katero se je v teh krvavih dneh groznega poraza francoske armade in kaosa le redkokomu posrečilo pobegniti. Sipadcem Francije in drugih dežei v tej vojni je bila inter-nacionala pribita na križ. Nacizem ji je izkopal grob. Vzelo bo dolgo in treba bo silnega truda in žrtev, predno vstane vsa prerojena, pripravljena za borbo, s katero bo človeštvu izvojevala pravo svobodo. Ford v zmoti Henry Ford pripoveduje, da bo ameriško industrijo za obrambo najuspešnejše mobilizirati, ako se bo vlada van(jo in v najine njene produkcije čimmanj umeAaivala. On in drugi kritiki trdijo, da sta Anglija in Francija zato zaostali z oboroževanjem, posebno z Letali, ker ima nad industrijo vlada preveč kontrole. Ako bi bilo to res, potem bi bile Italija, Nemčija in Rusija brez aeroplanov in brez uspefcne industrije. FINSKI SOCIALISTI V AMERIKI REORGANIZIRALI SVOJO ZVEZO Nem«i so vpri«orili na Paria samo en valili nap« d »o trupla otrok, ki %o bili ubiti sJ>ombami is nacijskik Is sraka nakaj dni predno »a jim ja podal. N*cij»ka sa-aeropUnov. Ako Hi Franco* Pariš branili, bi ga naciji •tava ja saplapalala nad njim 14. junija. Na |oruji »liki »orutili, kakor »o Varšavo. ti Finska »ociallistlčna federacija je rmeka leta 1935 blizu dva tfaoč članov, ali t>frno 1905. Tako pravi iporo^ilo g'iavne^a tajnika socialistične stranke, izdano januarja 1936. JSZ jih jc tedaj imela 733, židovska 650 in lifcvinska 60. O čeSki, italijanski in polj' (ki je tajnik pri vsaki omenil "no repcat". Finivka socialistična federacija se je takrat izrekla proti notranjemu boju v socialistični stranki in izjavila, da ako se lazkol (U/godi, bo izstopila. Razikol je bil dovršen na itraJiicuii nominacijski konvenciji leta 1936 v Clevelandu. Filirika federacija je svojo l i » t njo i »vrAila in poi-Uala samostojna. Bojev v nji ni bilo radi tega, ker je njen glavni stan v ikraju (v Fitchburgu, li*!k"na zveza^se v svo j i n, j načelni izjavi imenuje za kulturno ustanovo, Iti deluje v rni-slu socialističnih natfel in v duhu demokracije. Naglasa Ae |>o. seb no potrebo borbe proti fašizmu. Finrfka social isti 6n a zveza se imenuje sedaj v aingle?'-inj Finish American League f0r Democracy. Ima razširjano časopisje, njeni črtani vodikia mesta v zadrugah in v raznih drugih u tanovah, in s {pomočjo svojih domov, atletike in tatovih zelo tfcipe&ni tudi v vzgojnem deiu med mladino. Morda se slovenski socialisti od finskih sodrugi lahko ^ kaj naučimo. Včasi smo si jih vedno dajaliza vzgled. — F. Z. V T\ T1 I t! ril 17- A l*mo ime,i ***** v Wiscon«inu Mm*.), ki ira intrige New Yor- ^f^lj J JCj LJ Jjj J 1 ViV !K;H'ialii4i"c,n dnevnik in več ka m chicaga, kjer je bil se- FRANK ZAITZ 4 Izolacija v sanjah in realnosti Milijarde za oboroževanje Zed. držav. Milijarde za njihno obrambo. Vsa deželia se giblje, kakor da smo ie v vojni. A dobri ljudje vzrokov temu ne vidijo in ke zmerom trovore o izolaciji in o morjih, ki nas ločijo od ostalega sveta. Ne uvidevajo, da svet postaja čezdalje manjli in da so dežele gospodarsko in politično tako odvisne druga od druge, da jim j« izolacij« le ie beseda brez trdnih tal. Bilo bi pametnejše delati v histeriji io-vinizma, nacionalizma kv imperalizma za mednarodnost, kakor pa za izolacijo, ki je sploh nI. Tragedija j«, da je faArzem potisnil mednarodnost ub zid In se je vtfled tega ogibajo tudi neftteti izmed onih, kr*so *č«*i odkrito verovali vanjo in jo propagirali. Joe Vidmar iz Milvvaukeeja pravi v dopisu v prejšnji itevilki, da je program, priobčen v Proletarcu 12. junija, sprejemljiv, ako ne bi določal, da or-ganičih) ne bomo več del soc. stranke. Naj tu pojasnim, da je ipri tistem osnutku biio moje ime v tiskarni pomotoma izpuAeeno, zato čitatelji niso mogli vedeti, kdo ga je predlagal. Ime je bilo v korekturah točnconsinu žele obnovitev svoje stranke v aplo-snem, a tib enem v praktični polkiki sodelujejo pod imenom, s katerkn tupajo v razme-nizaciji, ki te imenuje Farmer-jrah kakiwne so, največ dost^ii. Labor'. Progressive Federation., Isio je namen reorganizacije Kandidate v državne urade no- JSZ. ki jo priporočani. NaAa or-minira na litrti Progresivne ganizacija postane bolj elasti-strsmke, kateri napeljujeta b:a- ena in z večjim številom pristala LaFollette. lev k»o lahko tudi v agitaciji za Kristina Podjavoršek je v socialintične kandidate več potem listu poročala, da so na ne- mahala. Lahko je mogoče, da da\ ni konvenc iji wisconskiske \ se moje pričakovanje ne uresni-soc. S!U anke imeli delegati iu ed či, kajti ko gre enkrat kaka sabo predlog za ločitev od o- navzdol, *e rado dogaja, me njen« federacije in Progre- j da jo je nemogoče ustaviti. Kar sivne stranke, mc. stranka pa .^ tiče JSZ, smatram, da je ie • • • w naj bi nominirala kan d date v državne in druge urade pod Glede ameriAkOjpa delavske- svojim imenom in na glasovnici l>oliUčnt^a gibanja sma- pod svojo rubriko. iram. da ga ne bo v nobeni iz- Predlog je bil odklonjen. So- ^ ob,ikl cialisU v VViscon>inu ostanejo v VaH Ut |n i ^'^ih in Fa rmarski-d e I a vsk i pro*resiv- K^er-hibor strank in stran-ni federaciji in nominiranje kM /nznam, d« je delavsko kandidatov * državne urade so i P^tično gibanje mogoče le tam. kjer je za tako nalogo do- Lovci so se zdramili 'Johnstown, Pa. — Priroda je v zelenju in nas vabi. Lave i be ponavadi zanimamo zanjo najbolj. kadar je v sezoni lov na divjačino. A veseli nas tudi v drugih letnih časih. Tako se bomo zabavali v n ji v naši skupili družbi spet na praznik 4. julija na pikniku druženje finske socialistične j jov*ike#a kluba v Bon A ii«u. \ r-zveze k Social-demokratski fe-jšile se bodo |>oleg drugih tudi dež frakcijskega boja, niso dosegle. Le trije člani so izstopili iz federacije, ker se je ločila. Nekateri njeni člani v New Vorku so nafto delovali za pri- to iKrue^er. lidatov |e l>o i m da urala one, ki 1xk1<"» Thomi< to kandidatov pcMiprrala Progresivne stranke. Argument večine je bil, ^la je to praktično, i ker se s tem pritegne več vol ikre v t m i i za socialistične kandidate, dočim so Dru nh ' sl° tia*>č organiziranih i ker bo v stranki in potem na ij^ii' !ta(lal{jni twoči. Kako (pridobiti te člane nazaj za delo, to je problem. Predvsem je potrebno, da se za skupno akcijo zedinijo socialisti in tisti laboriti po deže- drugi brez tež koč dokazovali,! ki kolekUvni pro- da so socialisti in progresivci v zadnjih par volilnih bitkah izgubili skoro vse mandate, o katerih se je glasovalo, med njimi governerja LaFolletla in mihvaii^ketfa župana Hoana. Ako bi bili izgledi, da socialistična stranka tpoi&ane politična sila dnigje, bi socialisti v VVieoonsinu najbrž bili osa obnovitev politične akcije pod avpjim imenom. Toda ko so predlanskem uvideli, da to ni ilo niti'v New Vorku in s d tamkajšnji sodrugi sklenili sodelovati politično pod imenom American Labor Party, je naravno, da so se rajše odločili de»k*rati politieno pod imenom omenjene federacije. V Nevv Yorku letos iposku&ajo stranko obnoviti s |>omočjo peticij, kakor v Illinoisu, in upam, da bodo uspeli oni in mi. Sodrug Vidmar bi rad, da pijemo v Proletarcu tako, da Ih) privlačno 7,a stranko. Ampak ako hočemo ipisati po pravici, je treba navesti dejstva kakršna so. Na primer, v fctti itevilki Proletarca kakor s. Vidmar "je imel dopis Frank Ptuncer iz We*t AHisa. Med dmginv opisuje padec bivšega social ličnega dnevnika Milwaukee Leader, za katereljra je posebno njegova soproga veliko agitira-la. Ampak čim je umrl Victor L. Berger, je začel Milvvaukee I^eader nazadovati in socializem v njemu. Dalje Puncer na- k| , , „ „ Ateva, kaj so socialisti v Wiu-1 Nekoristna zmago V^ram. Ti |>otem skupno že lahko nekaj začno, da bomo sj>et imeli stranko, za katero bo delovalo vsaj par sto časopisoiv in ki bo za topana v zakonodajah ^ stvojimi ljudmi. Socialisti v Wi/consinu so se te taktike o-prijeli, čim eo arvideili, da S. P. Hiolitično ne more na/prej. Pri teh akcijah, kakor v prizadevanjih za slog«) in sporazum na unijskem pot ju, po svojih močeh tudi mi lahko pomagamo. In to je vredna naloga. Držati se zgolj tradicij in vz-trajati v starih oblikah, neozi-ra joč se na dejstva, pa pomeni nič d«rugega katkor stagnacijo za v sit ko prizadeto organizacijo. USTNICA I Dt I II \ I ŠTV A (Jradiva, tikajoče se prihodnjega zbora JSZ in Prosvetne matice, ee je nabralo toliko, da smo morali zapisnike konferenc spet opustiti, čeprav je ta šteniika povečana. Vsi poslani dopisi so postavljeni. Kar jih ni dobilo prostora v tej, bodo objavljeni v prihodnji številki. Prispevek Josipa Duma k razpravi o zboru je bil poslan za v pre j An jo izdajo. Izostal je, enako par drugih, ki so v tej ftlcviMci. deraciji, ki jo je ustanovila ta-koizivana a garda v Nevv Vorku. FintJki socialisti so vabiki na pristop odklonili z izjavo, da so se ločili od soc. stranke zato ker je očitno, da taka kot je, b sedanjo taktiko in vodstvom, j ne 'bo napredovala, nego nazadovala v članstvu in v politični akciji. A tudi soc. demokratska federacija ni taka, da bi bila zmožna ^graditi efektiven socialistični pokret. Od tedaj je soc. stranka padla s 16,656 na 2,852 članov in izgubila rubriko na gia^uvnici celo v takih državah, kjer je prej dobivala največ glasov. Finska soc. zveza je to nazadovanje strankinega razvoja pred videvala in se ob pravem času umaknila. JSZ je v stranki ostala in padala v članstvu, dasi sorazmerno veliko manj kakor soc. stranka. Upoštevajoč razmere v tej deželi in situacijo v Evropi je Finska socialistična zveza v času ruske invazije na Finsko lansko jesen sklenila svoje vrste reorganizirati. Namen je bil v njo pritegniti tudi druge finske napredne elemente v svrho uspešnejšega, enotnega dela med finskim narodom v tej deželi, za pomoč finskemu delavstvu v njihovi republiki, in za uspešnejše sodelovanje v unijah, v katerih imajo Finci po-nekod mnogo vpliva. Kdor je živel v tistih mestih in kempah, v katerih so znatne naselbine Fincev, ve, da so že pred desetletji imeli razvito zadružno in kulturno gibanje. Slovenci smo imeli v večini krajev za svoja glavna zbiralftča cerkve, Finci pa Delavske domove, v katerih so jrojili dramatiko, petje, imeili predavanja itd. Namreč to je bilo v časih, ko so v slovenskih naselbinah začeli o gradnji svojih narodnih domov £ele razpravljati. Reorganizirana finska socia- strelske tekme. Trije najbolj«! dobe nagrade.. Kaj bi bil piknik brez pristno slovenske vaške ipesmi! Tudi 4. julija bo donela po zelenem gozdu. Naj pride k temu pomagati tudi Frank Simončie iz Aliqu;ip-pe s svojim basom. Nismo še namreč 'j>ozabiii tistega p]kni-ka, ko je enako >pomagal v na-Sem petju in se kar težko po-jUovil od nas. Večkrat berem, da je le malo piknikov, ki se jih ne bi udeležila tudi Oveibarjeva dru<ži/na iz Sharona. Vabimo jo, naj 'pride ob tej priliki tudi k nam. četudi je Bon Air mala vasica, ima 'Hampjona" svoj* vrste. On ipije jajca ne da bi mu lupine delale preglavice. Ako ne verjamete, se boste uverili na pikniku, kakor se je cb svoji priložnosti ne vr jet ni Tomaž. Brez harmonikarja ne bomo, to se razume. Ako pridete na piknik, bodte videli na« tiste junake, ko se na lovu zadnjo jesen nismo ustrašili ne voMca. ne medveda, in smo ju čakali v gorovju Allegheny celo noč, pa ni bilo teh zveri od nikoder. Torej če pridete iz Johnstovvna. Diin-la, Kra.vna in drugih naselbin od blizu in daleč k nam. botfc v veseli, zanimivi družbi. Na svidenje 4. julija v Bon Airju. Louia Skedel, tajnik. consinu -že vse imeli in se zigra-ža nad volilci, ki so nasedli V Torontu v Kanadi so imeli spomenik, ki a, če hoče Kanada ItoJiji ras na-1 kakor je Hoan. praviti #kodo, mora storiti kaj Ako hočemo torej pisati po- več kakor pa razbijati njene' Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7;00—8 >30 Dai!y At 3724 W. 261 h Street Tal. Crawfor4 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4:80—4:00 p. m. Dsily Tal. Ca»al 1100 Wadn«sdsy and Sunday by * appointmrnta only R».»d*nc. Tal.i Crawfard 8440 If Miw»r —- Call A««tia 5700 Ko eo uvideli, da njihova na- pravici, moramo priznati, da spomenike. Konvenčni program JSZ in Prosvetne matice Konvenčni pripravljalni odbor elevelandskih klubov JSZ je pripravil sledeči spored za časa XII. rednega zbora JSZ in Prosvetne matice i V četrtek zvečer 4. julij«, to je prvi dan konvencije, ai bodo goatj« lahko ogledali bližnji Euclid Beach Park, kjer bodo imeli priliko videti sijajno bengalično razsvetljavo ali "fire worka". še prej pa ai bodo lahko ogledali naio prijazno naaelbino. V petek zvečer bomo priredili proato plesno zabavo a pevskim, govorniškim in plesnim programom. To prireditev bo obiakal tudi socialistični vodja Norman Thomas ki bo tudi govoril. Vstopnina bo proata. V soboto zvečer pa ae bo vri i I konvenčni banket, • pevskimi in drugimi točkami. Vatopnina na banket je 75 centov. Vstopnice m dobe pri članih naiih klubov, v slaici-čami Makovec v SND na St. Clairju, pri Dumu na Water-loo Rd., in pri Guatu Kabaju v Delavskem domu na Water-loo Rd. Prealurbit« ai jih najkaaneje do četrtka 4. julija, ker pozneje ne bodo več n« razpolago. V nedeljo 7. julija pojdemo pa na izletniike prostore SNPJ, kjer ae bo vriil piknik kluba it. 27 in socialistične "Zarje", 5 —=r» PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ (Nadaljevanje.) Dvorni vlak je od/brzel po zastraženi progi m ma poataji v Lj .ibljani so ne Hjudje spet sme-!i svobodno gibati. V gnjeiči M in uzrl Ivana Vuka. "Prišel nem, osebno pazijo. Ako ne oi, bi ta fant, ki so ga zdajle peljali mimo, ne dočakal polnoletnosti. Tako jo morda bo. Dvorni vlak ni nikoli naznanjen. Vedo o njemu le odgovorni postajni načelniki, ki poskr-be, da dobe podrejeni uradniki navodila in da je vse v redu. Na prvem vlaku je le strojevodja, kurjač in par detektivov. Vozi pred dvornim v primerni razdalji. Ako bi bila vzlic čuječ-nosti kje ob tračnici ali na kakem železniškem mostu podtaknjena bomba, tedaj bi bili žrtev ljudje prvega vlaJca, kraljev vlak pa bi udtavil. Mussoiini se vozi večinoma tajno. Kadar pa gre na oznanjen obisk, je proga, po kaJteri se vozi, vseskozi -zastražena z zanesljivimi vojaki in orožniki. Kakor Mus-solinijeva ipo Italiji, tako so tudi Hitlerjeva potovanj« večinoma tajn«, kajti mnogo jih je, ki jima bi radi pokončali živ^ Ijenje." Na postajo je dospel mednarodni vlak, kakor imenujejo Evropi take, (ki voeijo iz države v državo ne da bi se človelku bilo treba presedati na meji. Pristopil j« dr. Celestin Jelene: "Sodruflr, tako malo časa si imel za nas! Toliko bi se imeli pomeniti! Poedravi naše tam čez." Izročil mi je pisemce. Segla sva si v roke. "Saj saj," sem pomislil, "toliko še bi si imela povedati!" Odšel je s postaje molče in za njim Ivan Vuk. "Nisem prišel, da bi vama jemal čas. Kadar se človek poslavlja, naj imajo z njim domači prednost," je dejal Vulk. Pristopil je še k Anipeti, ki je stala tam blizu z materjo, ji izročil šopelt rdečih nagi jev in se poslovil. Težko mu je bilo. Nama tudi, kajti vzljubila sva ga. Nisva slutila, da so mu dnevi šteti. še ena akupkia je stala v bližini, v nji Mile Klopčič, Brat-ko Kreft in več drugih najinih znancev. "Samo da »i še seže-mo v roko, pa gremo," je rekel eden izmed njih. "Saj vemo, domači so v taiklh trenuibkih !>rvi." *, Dama iz urada francoske pa« robrodne drirž»be je čakala priložnosti, da pnfo/topi. "Kupe za vaju je preskrbljen. Va(gon je moderen, čeprav III. razreda. Z vama bodo oni tri ie, o katerih sem -že pripovedovala. Vajin« prtljaga je tudi že gori. In vsoto, ki ate mi jo dali za postreščka, sem mu izročil«. Počakam vaju v loupeju," je hitela pojasnjevati. "Nikoli več te ne bom videla." je tarnala mati. A obljubo je držala in ni zaplakala. Sestra se je premagovala, da ji ni uSlo na jok, njena otroika pa sta ^ tiskala k Artgeli in jo objemala. Spomnila sta se, da je zraven njena mati in od#rt>ciptfa V kupe ju je nama uradnica Predstavila družbo, jo bova imela skozi do New Yorka. Mlada fanta in njuna aertr*. Vsi trije so se venomer smejali in se *t iskal i p nam želela srečno pot in od tla. Mati in oče teh treh veselih ctroK sta stala spodaj. "Jokala Pa ne morem, ker ste tako vedeli." In se je začela še ona ► mejati.. Najini materi sta tudi stali na hodniku, po katerem so se gnetli Ijiudje. Gledali sta gori v tik no in izraz bolesti jima je bil na obrazu: "Saj ne greva umirati," sem ju bodril. Le nekaj minut stoji vlaik. .A v mislih ljudi, ki se poslavljajo diug od drugega, se vrste prizori iz življtinja z največjo brzino. Postajni načelnik je dal signal. Vse v redu. Vlaik je potegnil. Ob vagonu je skušala r.tiglcma korakati z rokama sklenjenima na hrbtiu, vsa upognjena, moja mati. Tik nje je šla, z rokama sklenjenimi spredaj, tudi že malce upognjena od dela in let Angelina mama. Postaj« je izginila. Skozi okno »o se videle le še cestne svetilke. Angela se 'je trudno usedla na klop in na glas zaihtda. Hudo ji je bilo za mater, ki potrebuje nekoga, ki bi jo razumel in ji lajšal življenje. Brata in njuna sestra na nasprotni 'kictpi so še &ebetali in se smejali. Kakor da so utekli veliki nevarnosti in se sedaj ra-doste v svoji sreči. Povedali so nama $voja prava imena. "Veste, tako smo veseli! Samo še, ako pridemo srečno čez mejo, pa bo dobro." "Saj imate potne liste! "To že. Težiko jih je bilo dobiti," je rekla. , In pravila je dalje: "Oba brata bi vzeli k vojakom, čeprav sta v Ameriki rojena. Jugoslovanska vlada nas vzlic temu ne smatra za ameriške državljane, nego za svoje, ker so starši na Slovenskem rojeni. Zato sta brata teižAco dobila jugoslovansko vrzo, »potne liste pa je nam dal po našem velikem prizadevanji ameriški konzul. Vlak je brzel skozi temo in se bližal Jesenicam. Najin« družba se je nehala smejati. "Kar bo, bo," je rekla sestra bratoma. ___________________- Na kljukah v kupe ju sta imela obešene umazane vrhnje suknje, kakršne so bile v Zed. dravah v modi pred več ko 10. leti. Služile so ob enem tudi za dežne plašče. 1 Toda v žepih tistih dveh su-kenj so bili svežnji ameriških bankovcev in funtov šterlirogov. Mnogo več, kot pa bi smeli vzeti iz dežele. "Jesenice!" je vpil sprevodnik. Ponovil se je običajni proces. Uradniki prihajajo drug za drugim. Eni pregledujejo potne liste, druffi prtljago, tretjim pa je treba izroičiti list, na katerem so ti pri zadnjem vstopu v Jugoslavijo pre&teli denar in zabeležili koliko si prinesel dinarjev, dolarjev, lir, mark, frankoV aH kakršno valuto že si imel s sabo. In sedaj, ko od-najaš, primerjajo n« onem potrdilu, koliko odnašaš in v kakšni valuti. Pokažeš gotovino in čeke. Kontrola je sltroga. Kar jim pokažeš, preštejejo, posebno če so vsote večje. Ako sumijo, da nisi pokazal vsega denarja, te preiščejo. V ta namen imajo na mejni postaji poseben urad. Marsikdo, ki je pri-moran vanj, mora odložiti vso obleko, ki jo ipretipljejo in brskajo po prtljagi. Midva nisva imela nikakih neprillk. Tudi najina družba ne. Brata sta odgovarjala, a vodnica je t>ila sestra. Koliko denarj« odnašate?" "Samo toliko, gospod, kolikor je dovoljeno iz« vse tri," je odgovorila in vzela iz ročne torbice zavoj ameriških bankovcev. Ni jih niti preštel. Kajti res jih je bilo v tistem svežnju samo toliko, kolikor dovoljujejo določbe jugoslovanskega valutnega urada. To je dobro razumel. Na umazane površnike so se ozrli le pregledovale! »prtljage. Kdo bi nploh v takih suknjah nosil kako vrednost! Sicer kadar odhajaš iz dežele ti prtljage ne pregledujejo, nego le kadar prideš v njo. V slučaju odhoda pa le, če zasumijo, da odri ataš kaj prepovedanega, ali pa, da ai v nji skril denar. Vlak je bil poln. Uradniki imajo s pregledovanjem mnogo dela. Kajti z marsikom ne opravijo tako naglo kakor so z nami. Stali smo dolgo. Končno je vlak le potegnil. Nemški u-radniki, ki so vstopili na Jesenicah, »o takoj ipričeli s svojim delom. Najprvo so pobrali potne lite. Pri naši prtljagi in va-iuti so hitro opravili. One tri so vprašali, koliko imajo s •afoo cigaret. Dekle, ki govori dobro nemško, je pokazala »prste. "Ako bi kadila, bi se poznalo na njih. Ne kadim, vidite, in brata tudi ne." Uradnik se je nasmehnil. Na nemški postaji ono stran predora MiftO spet stali prilično časa. "Sedaj so tako strogi, veste, zaradi vojne, 'ki morda kmalu naJtane. če o kakemu potnilku kaj »podvomijo, pa preiskujejo," je nama dopovedovala nova znanka, ki je najbrže smatral«, da nama to ni znano. Kolesa so spe! zaškripala. V kupe sta stopila uradnifka s potnimi listi. Eden jih vrača, drugi stoji poleg in pazi. Odšla sta s pozdravom "Heil HitierT" V ku-peju smo ostali sami do švicarske meje. V Basel smo prišli s štiriurno zamudo! Pariški vlak, h kateremu bi pripeli naše vagone, je odšel ob času. "čaikali boste drugega do večera." Tako smo izgubili nadaljne štiri ure. V Pariz smo dospeli pozno •ponoči. Drugi dan smo čitali v pariški izdaji dnevnika Herald Tribune, da se je moral en nemiki l*otntški parnik vsled napete situacije vrniti v Hamburg. Ali bo mir ali ne, bomo videli, ko se skonča druga konferenca a Hitlerjem. Predstavniki štirih držav so povabljeni nanjo. Aranžiral jo je angleški premier Chamberlain. V Parizu so ketnali zaklone, v katere bi ljudje bežali v sCu-čaju napada iz zraka. Časopisi mnogo jih je v Parizu, — KOZE OPRAVILE DELO CENEJŠE NEGO DELAVCI New Orleaas j« bil dostikrat prisadet s povodnja-r«i, ki mu jik ja donašala raka Mississippi. Končno ja driars Louisiaua »kupno s omenjenim mestom strašila potoka n odtok, r katerega okrnoja raka, ako aaraste taliko, d« ki persroiila povoden j. T® posebni islir ? ra-lika joaaro obsega 3150 akrov. Kadar ja porrsiaa roda v raki aormalaa, »o rta istaka po troji pravi ttrufi, aa mi izjavami, kot je omenjena resolucija! čital sem tudi razne dopise in sugestije za oreorga niz i ranje JSZ, med njimi Jontezova priporočila, • s katerimi soglašam, in kritični dopis J. Vidmarja iz Milvvaukeeia. On se z idejo ne strinja, ker -želi, da o-stane Zveza kot je. Tudi meni ni vse po volji in ne soglašam do pike z raznimi •predlogi, ampak reorganizacija, kakor je bila priporočana, je v sedanjih razmerah najboljši izhod. Kaj bi samo životarili. V Clevelandu se pečamo največ z delom v naselbini, posebno na kulturnem polju. Kajti socialističnega lokala, kakor ga imajo v Milwa>ukeeju, tukaj ni, čeprav je naše mesto mnogo |večje. Spominjam se debate o taki sugestiji pred štirimi leti, ki jo je zagovarjal Ivan MoleJc. Tudi on je rekel, da imamo dovolj potoknom i.liru, ki j. vočinom. .uS, p. t« bohoii Cr»i. dela doma, kajti Američanov car jo ia rasno drugo rattlinttro. To ki istok rode ovi- » .... . rala, toroj jo troka saproke odttrsa :«i. To bi lakko .to- mi ne t>ctno vorodo. Kupila mi je ne bomo obrnili v jik ja 1,300, ki bodo prottrani krsj oglodal« do golega. vi. Kjerkoli so bili prilep- so čutili, kaj se je dogodilo nji- 0 vojni resoluciji in Ijeni na stenah ali oknih, je bi- hovi deželi. 1 la pred njimi gruča ljudi iin skušala iz poročil uganiti prihodnje dogodke. Se dni sva imela časa, nato pa je bilo treba v Havre na ladjo. Dan potzneje je dnevnik. ki izhaja im ladji, objavil radijsko vett, da so se krmarji Anglije, Nemčije. Francije in Italije sporazumeli za mir. čehoslovaška je bila žrtvovana. Francozi in Angleži na Normandija so bili vzradoičeni. Tudi francoki delavci, u poceni na nji, so se rado. ali. Poteki so nehali misttN na rešilne pa-: o ve. Kadar je mir, je tudi na morju prilično varno. Bilo je viharno in deževno. O-gromna ladja se je zibala in mYoix> vsi potniki so zboleli. Bila je pusta jesen, ipokna napetosti in mrkih dogodkov. reorganizaciji JSZ Cleveland. O. — O problemu reorganizacije JSZ in o vojnem stališču bi se dalo veliko pisati. Ker pa nimam sedaj časa in pri Morska boflezen se naju ni1 Proletarcu manjka prostora, lotila. Družbe, ki naju je spremljala iz Ljubljane, pa nekaj dni ni ibilo iz kabin. "Ali ni »bilo lepo, da sem poskrbela za to pot? Ti sam menda ne bi nikoli šel tja." "D«, zanimivo je bilo ... bom svoje misli bolj na kratko izrazil. napredovanje. Saj imamo toliko ustanov in nalog med našim ljudstvom, da ima lahko vsakdo izmed nas več kot dovolj dela, če hoče biti aktiven. Na primer, imamo Proletarca in drugi dve njegovi publikaciji, Prosvetno matico, Cankarjevo ustanovo, kulturna drultva, SNPJ in druga napredna podporna društva, domove itd. On je bil s svojimi izvajanji večinoma V pravem. Ako bi se soc. stranki sorazmerno posrečilo obdržati svoje Čehi, ki jih je bilo nekaj me.l so izhajali s kričavimi i>ai!o-! potniki, so bili mrki. Predcbro Takozvana resolucija o vojni je bila na soc. konvenciji sprejeta s 159. proti 28. glasovom.,, 13 delegatov fa se je vzdržalo k,u^e ka,kor sm0 mi naie' Pa glasovanja. O razpravi za in morda n« b» treba te raz-Iz oblakov je rušila megla. I proti je nam potem poročal na ! Prave ° reorganizaciji. Udja se je močno nagibala - **ji tudi delegat klubov št. 27,1 Mno^ nam klub! aktlVTl1 ,n *em in tja. Stala sva, zavita v m 49 JSZ s. Jos. Jauch. propotčno so tudj finančno pre- suknje na krovu ob ograji, zrla , Obsojal sem jo ne zato, ker cej ^ J mk ' ■ 1 apeli vedno nad nama. Ob enem smo morali in bomo morali skrbeti za naše glasilo Proletarca in druge stvari. v va!ove in si molče naprav ila je proti vojni, ampak vsled do-panoramo vseh dogodivščin na ločbe, da naj ta dežela ne nudi 1 ne moralne in ne materijalne podi;:ore zaveznikom. Svoje ne- najini dolgi pod. (Konec.) SEZNAM ČLANOV XII. ZBORA JSZ IN PROSVETNE MATICE Clsai dranajttoga rodnaga »bora JSZ in Pro-trataa matica, ki ta rrii 4. S. in julija lt40 r Slorentkoaa delartkem domu r Clevelandu. Oftiio, to tledači: KLUBI J. S. Z. 1, Ckicaga, III. Filip Godina ir Krittina Turpin. 3, Ogletbjr, III. — Anton Udovick. 5, Couaanaufk, Pa. — Anton Vidrick, namattuik Frank Podboj. 11, Bridgapart, O. — Jotepk Snop, namestnica Albina Krsranja. 13, Sygan, Pa. — Frsnk Puttovrk, namestnik Lo-ronc Kaučič. It, BurgatUtown, Pa. — Frank Kriinik, našteti-nik Jakn Mlačnik. 21, Arma, Kantat. — Anton Shular. 27, Cleraland, O. — Andreur Turkman, namett> niča Jaaepkina Turk. 2S, Clavaland. O. — Jotepk Lavar. 37, Milwaukee, Wit. — KHttina Podjavoriek, na. mottaica Mary Skuler. 46, Waukegan, III. — Jacob Metec, namestnik Martin Judnick. 47, Springfiold, lil. — Jotepk Ovca. namestnik Frank Krmalj. 49. Cleveland. O. — Andrevr Boi.č, namestnik Iran Jontes. 114, Detroit, Mick. — Mstk. Urbat, namestnica Julia Manton. 11 a, Canonsbnrc, Pa. — Jokn Ckasnik, namestnik Marko Tckavac. 175, Moon Run, Pa. — Jonnia Jarala. 180, Wsi| Allis. Wis. — Msrjr Musick, namestnica Margsratk Matkovick. 222, Girard, Okia. —- Anton Nagode, namestnik Jokn Bogata?. 22S, Pursglave, W. Va. — Lavrrenca Salak, namestnik Frank Pellan. KONFERENCE JSZ IN PROSVETNE MATICE 1, Za pa d na Pennsjrlvania. — Jacob Ambrosick, namestnik Frank Au|ustin. 2, Clavaland in akalica. — Louis Zorko. 4, Illinois In Wisconsin. — Leopold Alpner, namestnica Mary Mikelči«. 8, Vskadni Okia in sap. Va. -— Jokn Vitas, en. mastnik Louis Parlinick. DRUŠTVA PROSVETNE MATICE 1, SNPJ, Ckicsgo, III. — Frank Alask. 8, SNPJ, Clavaland, O. — Erssen Gorsko, namestnik Louis Kocjan. 6, SNPJ, Morgan, Pa. — Frsnk Pustovrk. 39, SNPJ. Ckicago. III. — Chas Pogorelec 47, SNPJ, Springfiold, III. — Joseph Orca, na. mestnik Frank Krmalj. 49, SNPJ. Girard, O. — Frank Itetek. 53, SNPJ, Clavaland. O. — Iran Jantas. 81, SNPJ, Red Ladga, Mant — Chas. Pagaralac, ssstapnik. 87, SNPJ, Harminia, Pa. — Antan Zornik. 88, SNPJ, Moon Run, Pa. — Jannia Jarala. 102, SNPJ, Ckicaga. III — Angala Zaits. 108, SNPJ, Imperial, Pa. — Anna Garenc. 121, SNPJ, Detroit. Mick. — Rudolpk Potočnik. 147, SNPJ, Claeeland, O. — Anton Jsnkavick. 192, SNPJ, Miluraukee, Wis. — Mar, Ca mernik, namestnica Marjr Skuler. 208. SNPJ, Grass, Kans — Anton Skular. 312, SNPJ, Claraland, O. — Andrej Bofttt. Namestnik Louis Zganik 484. SNPJ, Arma, ttans--Antan Skular. 480, SNPJ, Euclid, * Tistim med nami, ki radi pozabljajo, naj &lu±i to v premislek. Kajti komunisti so Adamiča resnično smatrali za svojega sopotnika in on jim je tudi resnično pomagal posebno z odgovori imi ipredavanjih. Komunisti pravijo, da se je Adamič spremenil, ker je "zapustil progiresivce" (komuniste). Resnica je, da so se komunisti. Kajti Adamič je bil t njimi vred za vojno proti hitlerizmu in za kolektivno varnost in je ostal na. prejšnjem 9tali^ču. Spremenil ipa se je "R. G." v korist hitlerizma. Vsekakor A-damrč ni hotel prijeti za trnek, privezan na "novi liniji", ki je bila lanskega avgusta vržena iz Moskve. _ 11* Norman Thomas v "Caiku" priznava, da je stališče Brovv-derjeve stranke slično stališču, ki ga je osvojfla soc. stranka mececa aprila na .svoji konvenciji v VVashingtonu, a ugotavlja, da je med n^jima vendar velika razlika. Kajti oni so proti vojni in proti podpiranju zaveznikov šele od lanskega avgusta, dcčim so bili prej za pobijanje fašizma z vsemi sredstvi, tudi z vcjro. Sedaj mu pomagajo. Socialisti, pravi Thomas, pa so svoje stališče znova odobrili s tradicionalnega stališča rn boja proti militarizmu, kapitalizmu, diktaturam in vojni. Torej delajo iz prepričanja, ne po navodilih od zunaj. Naprej skuša loviti naivneže 'janiem peska v oči, pa mu trik nič kaj ne uspeva. V izdaji z dne 14. junija si je upal tole napisati: "Kdo bo uttavil Hitlerja? To je vptaianje, na katerega išče odgovor delovao ljudstvo. Mi se ne spui^ame v kaka prerokovanja, toda vemo same to, da je to naloga delavskega rasre-da. Prodno pa moremo upati na pora s Hitlerja in hitlerisma je treba imeti trdi praktičen načrt in sdmiene delavske sile; treba je takoj obnoviti enotno fronto po vsem svet« T*- • - r Kako prismojeno je tako pihanje. Mar urednik res misli, da ao s lovoriki delavci sami "jazbeci"? Mar hoče s tem sile-piiom zakriti delo komunistične stranke, ki je proti vsakemu izdatku te dežele za boj proti hitlerizmu? Mar ni kominterna, kateri služi "Nazaj", storila v tej deželi s ipomočjo Rrow-derja in drugih svojih slug vse v svoji moči, da bi zavezniki ne aobili iz Amerike prav nobene pomoči? Hinavšoina "Nazajia je ogromna Hvala za "reklamo". Jancau ' - t • * i Jeriču so v želodcu vr4 naipre-! dni l»ti in revije. Naravno, da' tudi Ameriki družin i ko* »-j dar. C} njemu ima AmerJkan »ki Slovenec reklamo šele 14. Junija, ln to kar v urednikovi koloni. Sictr se huduje n*ii po/c^ti-co Zvonka Novaka, ki jo ima v njemu in pmatra, da ni n č prida. Na krncu člantika je črta. znamenje, da ga je konte, pod njo mjotovitev: "Noben prijatelj ti nI tako zvest in dober, kakor dobra knjiga." Tudi če ni mislil s tem pohvaliti n^ga Ko4edarja, si lahko Jeričevi či-tatelji vendarle mhlijo, da ne bo napačno, če tudi oni pogledajo vanj. se "pohuJSf- i 4Obzor" 'kHče slov en ko na-f elbino v Mi4waukeeju, naj nikar ne dopusti, da bi se ideja Slovenskega narodnega doma pozabila toliko, da bi še lote izgubili. "Narod potrebuje vodstva", pravi "Obzor". Kaj pa njegov lastnik Rudo Staut? Saj »e je vendar on postavil za voditelja naroda! Mar je to njegovo vodstvo bankrotiralo? — Radovedo. "Arm Chair" generali pri pisalnih mizah in gostje v taver-nah v Ameriki natančno vedo, kaj bi bila Francija morala storiti, da bi se otela iporaza. O Angliji in njenih napakah so poučeni bolj kakor Churchill. Mi bi znali "ronati" Francijo in Anglijo vse drugače in poveljevati tako »zborno, da bi nas Hitler in Mussolini že davno prosila za milost. — J. P. Dan SSPZ v Chicagu bo dne .'iO. junija, torej na isti datum, kakor pri Keglu v WiWow SprintgMU dan Proletarca. Slednji ga je oglašal že lansko jesen. Mar ne bi bilo boljše, ako bi šli rajAc dru!? k drugemu, kakor pa škodovati na tak nepotreben način? i _ Marko Tekovec piše Canonsburg, Pa. — Nedelja 30. junija je pred nami. Z njo vfred tudi prosvetnemu gibanju namenjeni piknik. Vrši se SO. junija. Prireja ga konferenčna organizacija klubov JSZ in društev Prosvetne matice v Drenikovem parku. Prične se popoldne. Delo zanj orikrbi klub št. 118 JSZ, seveda s sodelovanjem drugih organizacij Prosvetne matice. e e e Vroči dnevi v a los* e po svetu. Upamo, da ostane delavsko gibanje v njih hladno. In jaz še posebej želim, da tudi v našem gibanju ohranimo razsodno^. Za po efcnike piknika Prosvetne matice in njenih .podruž-nih organizacij bo izborno poskrbljeno. Torej na svidenje 30. junija. Marko Tekavec. tajnik kluba št. 118 JSZ. Na znanje delegatom XII. zbora JSZ in Prosvetne matice XII. redni zbor JSZ je pred durmi. Opozarjamo tlele ti ote, da čim prej sporoie glede stanovanja. P'*/ oni, ki nimajo oranži ranega stanovanja pri so-rod ni ki h ali prijateljih, naj piiejo na naslov s/toda} podpisanega* da jim pravočasno preskrbi primerno stanovanje. Prav tako prosimo one siulruge, ki ne Inulo delegati, a se nameravajo udeležiti v soboto 6. julija slavnostnega banketa, da nam to s/nnoče, da rezerviramo vstopnice za njih. Za sprejemni odbor MILAN MEDVEŠEK, predsednik 16202 Arcade Ave.9 Cleveland, Ohio. / Podporo predlogu za reorganiziranje JSZ Borze in vojna Kakor gre vojna tu in tam, tako se dvigajo ali padajo cene delnic na borzah. Tak je sistem in cena zanj v krvi in v denarju. ZA FRANCOS^ VOJAKE SLABI DNEVI Francoskim vojakom je ilo v tej vojni silno trdo bo- nje je s!ika vjetih itineosVih vojakov ter ne&ikth cikli disi na bojilcih, katera so isgvbili, in v ujetništvu. Vrh- »tov, k( so kajpada selo ponotai ns tvoj "pUn"/ k I. Herminie, Pa. — Z osnutkom za reorganiziranje JSZ, priob-čen v Proletarcu dne 12. junija, soglasam, ker se zavedam, da bo moral naš prihodnji zbor nekaj storiti za obstoj JSZ. Pred 4. leti je podpisani vodil boj za izstop JSZ b. S. P. in predlagal ipridruženje k SDF ali pa za samostojnost Zveze, dokler se vulkan, ki je začel puhteti že ob ča 1 rem polkovnik Teddy Roosevelt, sin bivšega 'predsednika Teodorja Roosevelta, udriha po sedanjem predsedniku enakega imena in mu pravi, da je ion zadntji ameriški "Chamberlain", s katerim je treba pomesti, kakor je Anglija s svojim. Piše, da sta predsednikova žena in Frances Perkins "sopotnici" komunistov, izvaja, da je American Youth Congress, ki se je vrtil v VVashingtonu, dobil zaščito predsednikove žene, čeprav ona ve, da je to komunistična organizacija, ki je na woji konvenciji ogorčeno zavrnila predlog, da se obsodi Hitlerjevo agresivnost in vpad ruske armade na Finsko. ♦ Njegov pokojni oče — pravijo — je zmerom svetoval: Govori polahko, a v rokah imej gorjačo zmerom pripravljeno. Sedanji Roosevelt—»pravi Ted-dy, pa vpije rm' ves glas in preti, a v rokah nosi čistilnik s kurjim perjem, s kakršnim so-Ivarice pometajo prah s pohištva. Kar Teddv hoče, je nadome-Ftiti sedanjega ipredsednika z driugim takoj, ne pa šele presedlati z enega konja, ki rte zna plavati, na drugega sredi deroče reke. Vem, da je tisto, kar piše o-m^njeni Teddy, propaganda. Vzlic temu so tu dokazi, da jadramo precej naglo v vojni konflikt. Pokojni humorist in filmski igralec Bili Rogers je nekoč re kel v radiu, da so narodi med Jieboj v iprijateljstvu in žive miru drug z drugim. A nekega jutra, ko pogledajo v časopise, vidijo v njih z naslovi preko cele strani, da so si v sovraštvu med sabo in da mora .vpor, čast in take stvari rešiti ^rožje. Tak slučaj smo mi znova doživeli. BiH je bi'l toliko srečen, da ni dočakal te dclbe. Preminul je na ledenem severu pri iskanju boljših zvz med Rusijo in Ameriko. Svoje življenje je dai v dobrobit svoje domovine Dorothy Thompson in sena tor N.ve sta debatirala V radiu v ča*»u, ko je bil v kongTmi bo zaradi predloga za od\pravo nmbarga. Rekla je, da se ljudje vojujejo za zboljšavanje svojega položaja aili pa brez smisla v korist otsvojevalcev že tri tit»oč let in so se še pri volji bojevati. če se že hočejo tepsti, naj se vsaj vojujejo tako, da bodo imele bodoče generacije kaj koriKti od tega. Dalje, da prejšnja svetovna vojna ni prinesla zaželjenega izida radi popuščanja na mirovni konferenčna vse drugače se bo vb led kušenj — posebno če bo navzoč sedanji ameriški predtsed-nik, oklepalo na prihe>dnji. Ta debata se je razvijala s stališča, kakor da je zmaga zaveznikov gotova stvar. A izgleda, da bo novi mir narekovaj Kv-ropi Hitler, ker je že **koro vsa pod njegovo komando, A merita pa se evboražuje bolj kakor času prejšnje svetovne vojne. Citatelj morda misli, da to. Kar tu pišem, nima z našim vborom nič opraviti. Kar z gornjimi stavki želim poudariti je, da smo že v vojni nevarnosti in radi nje v hlnteriji mase. *po-itšnov", raiznih organizacij in časopisja. Da se vrnem k osnutku za program JSZ, kakor je bil predlagan v številki z dne 12. joinija. Takega sem si želel že na zboru leta 1936. Ampak sentiment je bil v večini nasproten. Nisem sicer zamerif, a ker sem razmere vsaj v zapadni Penni, kjer smo imeli še precej klubov, dobro poznal, sem smatral, da je zbor b svojim sklepom storil napako. Tudi v omenjenem osnutku mi točki 8 in 11 zaradi opisanih vzrokov in histeričnih trenj nista všeč. Kajti v slučaju štfkan se bo tudi nas dolžilo za marsikaj, za kar nj?mo odgovorni, enostavno zato, ker morafno in v agitaciji <**tanemo del tistega gibanja. lTpam, da se bomo pogovorili o tem na zboru bolj natančno. Dogodki v Evropi na« uče, da kjer zmaguje fašizem, n<» more biti socializma. Niti ne komunizma, ki ga nekateri pričakujejo v Nemčiji. Saj je Hitler komuniste zatrl Čim je prišel na krmilo, kakor socialliste. Nekaj komunističnih voditf je iz Nemčije pot>egniio v Rusijo, kjer pa se jim ni dopaidlo in so večinoma izginili v "likvida-cjah". Kaj pa v Zed. državah? Tukajšnji list Pittsburgh Press objavlja imena podpisancev na komunističnih peticijah, ljudje pa bodisi upravičeno, da res niso podpisali, ali pa iz strahu, protestirajo, da podpisi nifo njihov. (Op. u.—Osta4i del dopisa o tej stvari je izpuščen, ker je pojasnjena v posebnem članku na drugem mestu v tej številki.) Ti in slični dogodki nam oznanjajo, kaj vse lahko pričakujemo v teh razmerah. To je vzrok, da ponovim, čemu se ne strinjam s točkama 8 in 11. Re^uclje o vojni, spred e ta na konvenciji S. P. v VVashingtonu, nisem črtal. Pač pa izčrp-ke o nji fn komentarje. Vsekakor je to resolucija svoje vrate. Na konvenciji v Detroitu je je stranka sklenila tzraibiti vojno, ako se dogodi, za prevzem vlade, ko nastane kaos in uranovi nekako "diktaituro". Ne vem, koliko dotičnih delegatov je še v stranki. A smatram, da malo. Kako prevzemajo v -a- de v vojnem kao«ou, lahko vidijo sedaj v Evropi. Bita bi pametneje rajše sklepati o agita-1 ciji in prevzemati to, kar lahko dosežeš, na-mefcio se norčevati h ""bogus demokracijo", kakor so storili takrat. Nič bolj pametna ni bila resolucija S. P. na cleveland ki konvenciji leta 1936. Pretiti z generalnimi sftavkami je na papirju čisto lahko posebno takim, ki o unijah ne vedo drugega kot kar berejo o njih. Zadnja resolucija, sprejeta v VVashingtonu, je slična naipa-ka, o kateri pravijo, da jo niti eksekutiva več ne brani. Nisem noben ekspert, ker nisem študiran, a od intelektualcev bi vendar tudi jaz pričakoval kaj bed j pametnega, če hoče kaka organizacija dossči kar je S. P. označila za svoj namen na prejšnjih treh ali štirih konvencijah, bi morala najprvo presoditi svojo moč. Ako niti kanddatov v večini krajev te dežele ne moreš nominirati, kaj sele voditi agitacijo zanje, kako boš delal čudeže s proglašali jem generalne stavke, prevzemal vlado tod.? Zato pa ?mo tako daleč prišli s to S. P., za katero smo slovenski zavedni delavci storili več kakor sorazmerno z našim številom katerakoli narodnost. oila energično volilno kampanjo za socialističnega pred niškeza in fKidpredjcdniškeg, kandidata, nerede na pacifi. Uično prepričanje nekaterih. Jontez iz CJevelanda nam pa priporoča, da ipretrgamo vse rtike s to skupino, namreč "Thomasovo". Dasi sem na tukajšnji konvenciji glasoval za omenjeno rprejfto resolucijo, ki morda ni v skladu s "Thomasovo", vse. eno opomnim natše eodrutge, da to ne bo za»do*ten vzrok za odcepitev oel stranke. Ker sem baš pri tem važnem vprašanju, s katerim se bo ba-vil prihodnji zbor JSZ, namreč glede odnošajev med Ameriško roc. Branko in JSZ, naj izrazim svoje mnenje o sugestiji glede ^organiziranja JSZ. Dasi želim naraščaj v članstvu, obenem dvomim v naraščaj z znižano članarino, namrei, če o-stane JSZ socialistična. Vsaj tako imam skušnje iz preteklosti. Ko nas je bilo čez polovico članstva pri na Sem kluibu na relif u, so točno plačevali mesečne prispevke. Od kar so pa spet >ta!no zaposleni, so pozabili na klub in na plačevanje članarine. Oni pa, ki upajo na farmer-iabor stranko, rečem toliko, da je taka stranka mogoča le tam, kjer je mo6no socialistično iji-banje. Kaj'ti kjer ni te ga, je tu- Rajise se zedinimo za gradi- M*' farmer-labor stranka nemo- tev, kot se utapljati v fantazije. Poglejmo, kaj počne fašizem in se pripravimo delati ipeoti njemu tako, da bo kaj zaletglo. Zato kličem: Smrt fašizmu! Živela demokracija! Združeni v tem geslu upam, da sc srečamo na bodočem zboru. Anton Zornik, zastopnik Proletarca. goča, ker demokrati in republikanci jo ne bodo gradili, niti ne komunisti. Oni so mojstri v rušenju. Zato priporočam, da obelrži-mo to! kar imamo, ker vemo kaj imamo. Frank Matkovich. ie o konvenciji wisconsinske soc. stranke Dopis iz West Allis«. Wis.— Ker je pro&Ja strankina konvencija zbudila precej kritike med nami zaradi pacifistične resolucije, zato sem se toliko bolj zanimal o poteku soc. konvencije države VVisconsin, na kateri sem zastopal klub št. 180 JSZ. Na ti konvenciji se je pokazalo, da se je stališče ameriških socialistov glede vojne e>d \vashingtonske konvencije veliko spremenilo. In to zaradi nepričakovane Hitlerjev« oborožene sile, katera je razburila ves svet. O resoluciji, katera je bila Fprejeta na ti konvenciji, ki daje nalego narodni eksekutivi, da spremeni pacifistično stališče was»hingtonske resolucije, je poročala v Proletarcu s. Podjavoršek. Naj dodam le, da je v dobrtto v prid resolucije poseglo več vplivnih sodrugov. Povdarjali so, da je oroije edino uspešna pomoč onim, ki w> v smrtni borbi proti Hitlerizmu in faiizmu. Proti je govorilo par delegatov nemške narodnosti. Nemec je seveda najprej Nemec, nato šele socialist. Vsaj tako mi je o-stala v spominu govorica iz preteklosti. Socialistična stranka v VVis-consinu se je zavzela, da bo vo- Fašistično doba r 1 V ., Sedanja perioda se bo v zgodovini označevala najbrže z Mdoba • fašistične revolucije". Njeno -bistvo je ^premenitev privatnega kapitalizma v državni kapitalizem in odpravi individualizma ter demokra- Kadar srečate razumnega znanca, vprašajte ga, da se naj naroči na "Proletarca". POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in nq-starejšo jugoslovansko ro dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postajo WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan !MIM IIMIIL»* Palandech's Yugoslav- American Radio Broadcast <. * every Saturday, 3 to 4 P. M. Stotion WHIP, 1480 kilo-cycles. (First Stotion on your dial.) • • • * < 14 . M . *w« ; NAROČITE SI DNEVNIK : "PHOSVETA PRI8TOPAJTE K SLOVENSKI PODPORNI NARODNI o jednoti :: •9 St«n* aa «alo Uto $6 00. pol lata $3.00 Ustanavljajte novs drufttva. Desst članov (tc) je treba *a novo dmfttvo. Naalov zs liat in sa tajnifttvo ja: 2657 S. Lawndale Are. CHICAGO, ILl. ..........................................m !>•♦♦; ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HAJSTEn STREET, CHICAGO IU~ Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS « Iti, •• • .......................................... Razprave k občnemu zboru JSZ in P. M • da se ztUi& v kampanji nam<- V nedeljo na piknik ni,ui **** ^ ^ h Kegtu v WiMow Sprin-js i l Cleveland, O.—Ls dober uiivii jc Jo XII. rednega zJUora JifZ ia P. M.t lu ae bo vjn&il 4.-S.-6. julija v Clevekamdu. Zborovanje vrii v Kol izgleda. se članstvo JSZ ie jako rrulo zanima za to vaiuo zbo-r, vanje, vse premajo razpravlja o (problemi*), kattere je treba reiiti na tem zborovanju. članstvo bi moralo podati svoja mnenja, nasvete, ra^ma pri|H>ročila itd. Ta bi morala biti 'u» dnevnem redu sedaj v raspe&ilo k bolj^enuu in hitrejšemu razpravljanju tka tem zboru, tako da bi delegacija bila informativno bo4*j epri-j avljena za ta važen Tftior. Vsled tega je priporočljivo, ker nam preostajata le še dva tedna, da to borimo in poskušamo podati svoje misli, tako da bo ta občni zbor res pravo n unpeino zborovanje.. Svoje |ir,:di povejmo v listu, če pro-I ne dovoljuje, naj se drugi članki in dopisi, kateri nno tako važni, opuste in prostor naj se izključno posveti izboru. Članov in ^impatičarjev dokž-nc*t je. da ipodajo svoje mnenje. kako in s čim doseči uspešnejši razvoj dela pod okriljem JSZ in P. M. Po mojem mnenju ni priporočljivo preobširno razpravi jati o problemih v Evropi, ki je tako zmedena kot Babilon, važno pa je, da posvečamo več pozornosti našim vprašanjem, to je, razvoju JSZ in PM ter na^i domovini, v kateri smo nastanjeni. Smatram, da bi morali p< kladati več važnosti tudi i>aiim tukajšnjim delavskim vprašanjem, kako si izboljšati položaj v tej deželi; pustimo podivjano Evropo na stran, kajti kot mala Skupina Slovencev v tej deželi pod okriljem JSZ itak ne bomo rešili zmedene situacije in kaosa v Evropi. Za na.* socialistično orientirane Slovence je važno, kako pojačati na3e lastne vrste, kako vojačati nafte glasilo, kalko \pri-dobiti več razmaha s kulturnega vidika Prosvetne matice. To so tri važna vprašanja za nas, ki delamo in si prizadevamo 4e zadnjih 25 let in več na tem polju med našim delavstvom v tej deželi. Važno vprašanje bo tudi, kakšno staKŠfce naj vzame JSZ fliede zadnje konvencije S. r. Pri tukajšnjem tohibu smo glede teza raznih fafktičnih mnenj in vem, da bo tako tudi na prihodnjem z.boru JSZ. Kot razvidno iz 5iporeda tfbora, ki je bil •«bjavljen v glasilu, bodo razni člani zbora imel! referate, ki se tičejo raznih ipanog naših prizadevanj. Nič zato, ako po-vt mo svoje misli, kaj bi bilo bolje. Prvo vpra^nje, kl se ga mi--!im dotakniti, je to, da &a po-.iačanje naših vrst v JSZ, bi mor aH »meti tudi vprašanje č lanarine. Po ipojem mnenju se mi vidi, da kot taki, ki smo obdavčeni že itak na Vse strani, ■IDO preveč politično obdavčeni tudi ipri naSi JSZ, zjasti zaito, ker tfre od te članarine tako malo v nase lastne avrhe J S? kot njenemu glasi iu. Pri tem ft?i moraH gledati, da se članarink .niža. Pomisliti moramo to, da zgubljamo v članstvu tudi zato, keT je članarina prevelika. ; osebno zato, ker ne dobi* od nje podpore, kar pa pri ne^-terih ljudeh vleče. Torej po mejen mnenju se ne bi smelp P aeevaii direktno stranki, pač pH bi moralo oatati več doma i»ii nas. Posebno je precej prizadeto članstvo, katero vztraja v-eh zadnjiih 25 in več let. Ako bi bila le zgolj članarina, da bi P"tem ne bile potrebno mftlti ** na druge dajatve ko si obdavčen z drugimi raznimi ti. pač pa, da se ga ohrani v »H.doče. Vrvi korak k temu r,aj bi *e storil v tem; da se prišli Air^e kampanje fca 1 H' fn lelo. Seveda ta kampanja ne bi smela biti le po imenu, f>ač pa Chicago, IU. — Pri»h<#iujči nebi merali vsi zavihati rokave deljo se zbere družba Proletar-t£»r ae zavzeti; vanj enega na- čevih čitateljev »n drugih rojs-ročnika, ako ne več, moram kov na pikniku "starih časov". priduULii Ako bi io dosegh, bi bii rezultat povoijeu. I>alje j« va^en mzivoj Prosvetne matice. Vsi ae iaveda-mo, kake1 (pridobitve je- za nas PM. Ne le pridobitve, ampak kake važnosti je in koliko nam lahko v bodočnosti koristi na delavtfkeni kulturnem po* ju. P M bi se moratla bolj razširiti med naJe ljudi, saj je vendar edina naša kulturna ustanova med nami. ki stremi za povzdi-go naiega detavstva. Članarina, ki je doiločena za pridružena društva, kkibe, odseke itd. naj bi ostala, ker je nekako primerna, le da >bd morali tfledajti povsod, da se ostale organizacije zainteresira in ae včlanijo v PM. 0 tem bi bila potrebna tudi raztprava na tem uboru, ki bi spadalo pod točko i>aaa agitacija. Vsi vemo, da delavstvo brez kulturnega zaledja ima težko pot. Delavstvo se mora povspe-ti kulturno, mora iskati si pridobivati izobrai7jbe iz svojih lavtnuh vrst, ako hoče, da bo tudi ekonomiko in politično miselno zrelo za dosego svojega cilja. Gotovo je, d« delavstvo se ni doseglo tega cilja v tej deželi; največ je kriva med nami nevednost, za kar skrbi se- Anna Gortoc. "Naprej" $t5SNPJ vabi na piknik 30. junija Cleveland, O.—DruStvo "Naprej" Št, 5 SNPJ je vredno svojega imena v vsakem oziru. Je močno v Članstvu in v aktivnostih. podpira naipredne akcije kakor malo katero drugo v to- Priredi ga klub št. 1 JSZ v ko-|2W. junija v Strabanu. rist tega lista. Popoldne bomo pokušali petje "lokalnega radia", ol) enem l>a balincali ali ee kako drugače zabavali. Tiste, ki imajo ba-lince, prosimo, da jih pripeljejo s sabo. Za ple« bo igral povečan P-uc-ljev orkester do poznega večera. Oddanih bo nekomu pet srebrnih dolarjev. Zanje bo imel vsakdo priliko tekmovati. Na temu pikniku se ne bomo prerekali o vojni, niti ne reševali drugih svetovnih problemov, pozabili bomo tudi na svoje križe in težave, nič se ne bomo prerekali o volilni kampanji pač pa se zabavali kakor v starih časih, ko smo bili še vai mladi in upali na srečo. Vstopnine ne bo. Rcjjnlarni busi vozijo v Wiilow Spriijgs vsako uro. l>o-bite ga ua Ogdeu in Cravvford (Pulaski Rd.) 20 minut čez uro. Voznina v en kraj je 35c. Vabimo vas, da pridete na piknik že zgodaj *popoldne. Povabite s sabo tudi prijatelje in znance. V sjučaju, da bo dan deževen, se vrii zabava v Slov. del. ceniiHJ, — Odbor. ml prepričali, č« le poselite to SUNSHINE Af^D zabavo k" i>y nun of each ne» day, our Slovene Lu-I bor Center K^nien in iM4>idly m-(lulnnjj new be«uty itnti »plendor. Flower bed*, mmiiKed by John | Chtsmazttt »nd wnU*hed over by his rnreful a^rdeoer'« eye, are tiouiR i very nice)y and tminy fU wein ari al-I ready in blooni. During the past vveek ii now coat of paint waa avplicd to i thr ballina courta and fcnce. Four i trelliaea, built by I^nac Ueinrlher, ! have been s*et up on the rear poich. John Chemazar Rjive them a coat of vrliite paint and Fiuncc Hizjak helj>ed net them in plače. The fk»wer-bo*e* o«) the back porrh *ere likt«wise built by ENLARGED ISSUE Thia Uaue of PROLETAREC haa been enjargcd from 6 to 8 pa g es to ineude ali article« center ing around ducui cion rccently arouaed among our memberahip on the pro-poaed plen of reorgenising our Federetion. it is the lait iaaue readers w«ll receive in sufficient t'«ne to per use before our Convention open« in ClevelajMit Ohio, en July 4th The War t oiUinuiv« riher. Some members have mtidc lik^ni meri. Ima vestno vodstvo v<>luntary cai^h «k>nations for beauti-in 11 oves največjega društva V | * thc| It is the tragedy of dcmocracies that both by jnatinet aivd traininy they war»t to be decent and consider-Ignac Hi^n ate. They are considerate orf the neu- jednot i. S priredbami druš. "Naprej" drugih oiganrzacij ne obre-raenjuje. A vč-aii je le tretba, da se druJtveniki ^nklejo vsaj na first real! *nrm ruic*mer weathei, lange cix>wds are grathering at the Center each evening ior buwlwj* and ihe genejal t-uuoadeahiip. Recently our office floors and the front halkect to the rights of other*. France ia fallen and £nglaJ>d is iti uiortal danger and the rcaton is that they would not suhject their own peo- culously oibaemt^d Icat it violatc tiulily." i?iid Geueral lohiiaou: "This talk about um ing the uavy to eonvoy shipmenta of munitions is in-ctidible iun ^ ,,ouc ^ ^^r, aa well aa ... , . , . ' carpenter work on aome of the -win- najo članarino kadar pač imajo, ^^ in ntHJti ^ repair. priložnost. The frnfKMtition, i-eceutly consider- "O, na veselico |>a prklera, to euiarge our Clcrt) rooins, ha* sur!" pritrjujejo, kmlar jim je' fc"tn for thv timt' beinri sporočeno, da bo tega in tega dne na taki tt1 taki prireditvi treba vnem članom skupaj. ' Tako se zopet snidemo v nedeljo 80. junija na farmi SNPJ. Bomo se dobro imeh in za vse bo v vsem preskrbljeno. Previ Naprejevec. (Glejte "Naprejev" oglas tej številki.) v dan ja vladajoča družba. Torej pri JSZ in PM se zavedamo, da i/^LJU m |mnArml im izobrazba je delo, ki ga mora- Vabilo HO Impcrial «n mo vršiti med Ij-ucbAvom. Pri V Strabane, Pa. tem bi se morali toliko osamosvojiti, da bi v krog izobraževalne- akcije pritegnili svoje i{jc>iabne ljudi, svoje domače sotrudntke, katerih imamo nekaj v svoji sredi. In tpa da bi njihove spise založila Prosvetna matica. S tem bi podprli nekaj svojega, drugič bi i tem dali vzpodbudo našim ljudem u-stvarjati literarne lepote iz virov ameriAkih Slovencev. J. F. Durn. 1. pop. in traja do 12. zvečer. Orkester Rudy Granada Trio priuue i&rati ob 7. zvečer. Ob t^ečer nastopi zbor Jug osla- j vi j a, ki bo zapel par slovenskih LABOR RIGHTS Ženski krožek vabi ®'' » » * S v., .f Johnsto*rn, Pa. — Piiuuk, ki smo gA na seji Samo«toi»>ega ženskega krožka sklenile prirediti 16. junija, smo preložile na nedetjo 21 julija. Vršil ae bo na prijaznem hribčku na Bon Air/u. Cenjeno občinstvo vabimo, da pride rta na&o prireditev. Naklonjenost bomo, drugim društvom ob priložnosti rade vrnile. Kar se tiče razvedrita in okrepčila, vam zagotavljamo, da ga bo na nadem pikniku dovolj. Naj &e omenim, da smo imele ipo redni seji 28. aprila domačo zabavo. (Rečem, da ni "fa-lilo" ne kranjskih klobas, ne potice. Miia se je kar iibila dobrin. Hvala atothrnim 6lanicam. ki so za vwe poskrbele. Da smo bili ljudje,'in ne samo ženske, ao »poskrbeli na*i častni gostje Ignac G rožnik, Anton Sad ar in John JCushar. Mr. Orožnik je imel lep govor ih bil nagrajen Imperi&I, Pa. — Ker ao iz te okolice v našem priljubljenem Proletarcu poročila zelo redka, upam, da mi bo dovoljeno sporedih našemu Občinstvu v teh krajih, posebno naSim bratom in sestram v društvih SNPJ, da v nedeljo M. junija vrsi piknik Konference klubov JSZ in društev Prosvetne matice za zapadno Pen nsy Ivani jo. Kje? Takoj pojasnim: V Drenikovem parku v Strabane, Pa. Vabim vas vse! Udeležite ae ga. To je piknik delavske organizacije. Ob tej priliki nam prireja zabavo, a drugače nam <»)uži z izobraževalnim delom ter s sodelovanjem v borbi za ljudske pravice ža 36 let. V čim večjem čtevilu pridemo v Strabane. boljše bo priznanje Konferenčni organizaciji Prosvetne matice za zapadno Pen nay Ivan i jo. Torej na svidenje 30. junija! V Pennsylvaniji imamo "dne- Upanje Poljakov in ČellOV \e". Nekateri so važm, na pri- * mer dan SNPJ, ki smo ga imeli Reservations Stili Availoble for Thomas Dinner and Reception CHICAGO—You stili have time to make reaervation for the recc^ption and dinner given for Norman Thono-aa, Socialist candidate for Prcsideru. Saturdav, June 29 at 2448 S. OakW» Boulcvard, Chicago. This vvill be the firat Chicago csia paign appearanče of the party's cafe-lidate for president. The dinner will bc prepared by the Italian comrades who are also donat- Vobilo na Moxtiam Johnstown, Pe. —'Slovensko samostojno drudtvo Moxham va4>i na piknik, ki ga priredi . . # . . .. a^ a l.iu, ,, ^ i ^ the food aad haM so thai ali prt- dne 4. jiiiifa v Slovenskem do- ^ may to work. mu na Moxhamu. Pn6ne se ob| Tickets are $1.00 per plate. Call or mail reaai-vationa to the nai ional office, Mi) KamiokpL Si., phone: State 3250 Ptc«ni. Z njimi bo vsakega razveselil, istotako omenjeni orkester. ki igra nase domače valčke in polke ter najnovejše a-meriike komade. ^lane dnrftva obveščam, da bo moral vsakdo (to velja tudi za bortne in oddaljene člane) plačati v blagajno $1, če se te prireditve udeterži ali ne. Ker pa je to letni »piknik dru-ttva, se nadejam, da se ga udeležite vsi, ka nimajo kakega res tehtnega zadržka. Vabimo na to zabavo tudi vs ? nase drugo občinstvo. Na Svidenje 4. julija! John PoUatz, tajnik. Throughout any national emergen-ry, labor's rights. as en»bodied in thr National Laboi ReiationK Act, the Wtgc «od Hour Act, the Walah-!Iealy Aet, the Guffey Coal Stabiliaa-tion Act, the Soeial 8eMirUy Act, aml other kviaiacion muM bc preaorved. These lighU art: The right of wage earners to or-prani«' inte union* of their wn etiomu«. The right of organized vage eam-ers to bargnin collactively with their employer». T h« r*ht of wa«e ttaroer* to free-dom ol aperch. anembly and aetion. Kcsc^mbling a fountain pen, % device bas been i/rvented to clean white »»hoes -anth a t# ***** » wh»tening fluid is fed from e holk*? hsndle. i uthles* duu cgaiii of their rights and intereata. If, in addition. there was inco-mpetence and dull witted lack of understanding in high f>laces, that is bul part of the pieture. This ahort-cominjt might have been overcome had the democracies been uble to nork themselves up to that pkch of jungle paaaion that is wiiling and cager to devour their neighbor*. The Ms^inot line mas flanked aud rendered useletta by the inviinion of Holland and Belginum. Dennmrk and the Scaudiuavian countries were in-vaded in order to poni miiitaj y force* at Bngland's doorstep. Iuly declared war without prorocation and without justification. Finland and the Bultic >4 a to* werc tavaged once and nov again on pretexts that show utter d's-rcaard of right and justice. Could not the Allies have done the *sme? Could not they have fJaiiked thi Siegfried Uae by an invasion of the I/Qw Countries? Could they not h«\e ru*hed down the Alps on one aide and bottied i«p the sen on the other in order to day send the Allies a mermie of hope and good aiaheiL although it i* doubtful whether even thia does not violate the strietures of international iaw as inteipretei by General Johnson who deli vera ineffa^e pink tea in the atrongest o'et the war against Hitler will not be won by pink tea or pretty rcented words. If Mre uie to help in the stru and keep the harbarians from ajT-proaching our j-hores, ae must do ao by sending ini-mediate material aid to those who stili continue the good figbt. WilJ Ihe democnucies wake up to the fact that we are faced with an ct«emy a-ho l especta no niles and bars no hokls? Are they ahle to exert the one thing that wiU stay th^ savane,— the force of arms? Will the great democracv of them ali finaliy come to a realization of the menace with vhK-h it a faced and take the meas-rfure* to combat it? (Ke^rinted from the Hat Woikej.) International Ladies' Garment VVorkers Union Retums to AFL \ NEW VORK.—The International I.idie«' Ga^-ment VVorkers union vrill it turn to the AFL. The deciaion uras uaitde by a (>40 to 12 vote of dele^j-jtes attending the union'a Fourtieth anni-versar/ convention heH in New York eariy thir month. The vote foliowed the reading of a letter from Green announcing that the AFL eaecutive council had agreed tr. certain pi-ovisions iaM down by Pies. David Dubinsky of the iUi WU as piT« equisites for the unk»D*s reaf-iiliation with the fejet-ation. The provisions, which the AFL executivc board ts-UI recommend to the nejet nationaj convontkvn, are ahandonment of the anti-CIO asseas-ment and divestim the eKecutiv« board o/ its powei tn auapend nation. al and international unions. A surfacing mat€!J-ial has been in-vented for outdoor hoaling alieys to proof them against rain, strong sun-lurht and extreme temperature change*. mimik) nedeljo v M organu. Mno^a naAa drufttva imajo v tem poletju slavnostne priredbe aii piknike. Udeležimo ae slo po vodi Poljaki, ki so ni ustanovili svojo vlado v Franciji, in Cehi svoj administrativni odbor v Londonu in Parizu, m stavili jih, kjerkoli in komurkoli mo- vse na poraz Nemčije. A doti- goče. V* soboto 29. junija priredi odsek drudtva št. 106 SNPJ v društveni dvorani na ! m pedalu plesno vesel k-o, na katero ste v^si vljudno vabljeni. Vstopnina bo samo 25c in igrali nam bodo zanj z velikim aplavzom. Vin- za ples zali fantje. Zabava se veli so, da >e padla Francija in s tem za enkrat vsi njihovi upi na osvoboditev svojih detel. cent Bukovec pa je igral na harmonike. Niti na "ohceti" ni prijetiejše kakor je bilo na o-m en j en i nači zabavi v bonair-.«ki dvorani. krožek dobro napreduje, ker imamo v nfjemu Micke. Francke. Ne&ke, jTi^ke, Ivanke, Tončke, Lojzke, Pepce in tudi MagdaSeno. M^aJiH nam 4e Aijigi^e in dpele Potovčen, Slednjo ie tpoaebno vabim na naš piknik, pa magari • avojim «1iH%|tfaihf\ in na pristop v naA kmtfrk. ki je napredna organizacija. Sylvia F. Skedel, tajnica. *• 1 1 1 ■ a ■ '>•• " ■■ 1 P0L02AJ V EVROPI Hftf ZAHJfVE ZA miurram?acuo »•1 otr#ba4, upotrebke prilotnoatf ^trVltt^fi MMr "*¥¥ * ' razlage 0 vzrokih poraza francoske republike v (Nadaljevanje s 1. strani.) ^ i yi nalšČuvanje nemškega naroda v vojno, dočim je bil francoski vew čas mlačen v nji. Posledice gmot Ta nepremiŠljennat odgovornih krogov Francije in'Anglije je imela za posledico, da se po poga£enjino. Dobili so težko kazen do 40 let ta;pora in več. « Socialistične kampanje je o- sredotočena predvsem v nabiranju podpisov na peticije. Pri tem delu ji zelo manjka članov in somišljenikov, in pa financ, kajti s temi stvarmi so stroftki. V koliko državah Thomas in Krueger prideta na glasovnico, je odvisno od teh prizadevanj, v katerib pomagajo tudi člani JSZ. Uaiir CIO bodo glavna irtev ' masne podivjanosti", ako bo naAčilv-ana v hirterijo. Ce kdai. bi se monaii merodajni voditelji sedaj tu riti r slogo. Priporočite Proletarca jim prijete! jem f •vo- f. OPENING OF THE JCONVENTION 1. Openin« ef **»• to»»»Mlo«. Cl»«rle« rofore-l«c, National •acreta«r, JSF. t. Eleclten of a cr*4oa«ial committee of three 3. Wei«omiog Mlimi in boKalf of the prepara-tions committee. 4. Keyno4e •peoek. Frank Zaita. B. Approva) o4 Coneoirtion reUt and agend« 5. Report of the crejential commiltee. AGENDA II. ELECT I ON OF CONVENTION (COMMITTEES 7. Eleetion of convention offker« end commit-tee«. e a) Chariman and two eice-chairmen. (To be elected for each dajr »eparatelF.) b) Convention »ecretarr (For the entire conven. tion noriod.) Recordinf .ecretary. (»elected bjr Ihe 45F eecretarjr in ••B«tfltati#n wlth tbe JSF Eaocutieo Committee.) fte»o4uUon committee (Tbroe ^embere.) 19. a) b) c) 20. 21. a) b) e) 22. VII. OUR PRESS Proletarec,'* The American Familjr Almanah, and May Herald: Financial report of the Jugoilav Workmen'» Pfblinhin^ Company, bjr its business manafor, Chas. Poforelec. Assistan« business manager and assistant editor, Joseph Drasler. Editorial department. Frank Zaits. 35th Anni*ersary of Prolotaroc. Agitating for Proletarec and our publications throughout the Slovene communitiesj Anton Jankovich, for Cleveland, Ohio. Anton Shular, for Kansas. Anton Zornik for Western PennsjrUania. VIII. CANKAR FOUNPATION Cankar'« Foundation, its rolationshlp and in-fluonee upon our movcnsiit and our publications, Milan Modvasbek. e) d) Eleetion of bjr-laws comasiMoe. (Three mem- Sars.) III. JUGOSLAV SOCIALIST FEDERATION S, Work mi fbe JSF «n tkm pe» «d since »be last convention. Chas. Pe«orele«> S. Slovene Section JSF, Frank Zaita. IV, EDUCATIONAL BUREAU Work of the JSF ftdacational Bureau from »Is bogianing up tn the present. C|iaa. Pngorelae. VVork of the JSF Edncntional Bnraan amon« ynuth and tbe English-poaking fraler.al or-ganiiations, Joseph Drasler. Our cnltnral problem. Ivan Mojek Possibilit v for enUrging tbe vrOrk of tbe Jbf Educational »umna. Frank Ceven. V SLOVENE LABOR CENTER JUport of tbe socr.Urjr. Josepb Drasler. Report of tbe manager, Frank Zail« VI, OUR POLITICAL ACTIVITY Report on the SacjaliM P^tjr Convention in Wnebington.r nnd »bo So«rfnli.t nresidonfal campaign. Anton Garden. Joseph Jauch Propaganda and educational work. Math Pe- trovteb. . , Situation amang Serb. and Croats In regards to onr movement, Cbaa. Poforelec. Discussion on\be problem of roorpan»«.ng |Hn JSF for its future vrork. Frank ZrniU. 23. a) h) e) X, 24. VOUTH SECTION the JSF among Amerio^n-born 10. 11. 12 IS 14 15. 16 17. IS IX. Tbe role of Slovene >outh: Donald J. Lotrich. Chicago, lil. John Rak, Johnstown. Pa. Josepbine Turk. Cleveland, O. VVORK AMONG OUR WOMEN MEMBERS Is it possible to »trengthon our movniaant among woman? Marg Dam, Clavaland. Ohio. Xt. CO-OPERATIVES 25. The co-operative movement among Slovenes ar d its fi|tare. Joseph A. Siakovich. XII. OUR WORK IN THE LABOR MOVEMENT 25. The probletn of labor unitjr, Anton Garden. XIII. FRATERNAL ORGANIZATIONS 27. Importanto of our fraternal Fred A. Vider 26. The problem of merging some of our organiaa-t »or• far combined vrork in tbe future, Antmm Zaita. XIV, RESOLUTION S AND BY-LAWS 26. Report of tbe resolutions com m it too. 20. Report of tbr aoaratarg on peoposnd ebanfes in by-latrs of tbe JSF and ita Educational Bureau. * XV. MISCELLANEOUS U. Miscellaneous. ' ^ ^ 32. Adfoarnataal. A Yujro.«Uv \Veekly Devoted to the lntereet of the VVorkers OFFICIAL ORGAN OF Yutfoalav Federation S. P. v PROLETAREC < L. EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1711. Published VVeekljr at 2301 3o. LavvadaU Ava CHICAGO, ILL., , June 26, 1940 VOL. XXXV. Our XII. Regular Convention The convention is here. A total of 61 organizations will be represented on the rcll call when the 12th Regular Convention of the Jugoslav Socialist Federation and its Educational Bureau is called to order in the Slovene VVorkmen'« Home, Cleveland, Ohio. on July 4th. Among them are 19 JSF Branches, 27 fraternal organizations, 7 cultural groups, 4 SNPJ Federations, and 4 JSF District Conference Groups. Many of the most aetive and outstanding groups in the Slovene fraternal and cultural movement« are to be found included. Setting great store by the importance of this convention. these organizations have demonstrated very unmistakably their desire to see the progressive labor and political element among Jugoslavs in America welded together powerfuly and influ-entially for continuation of the role it has played among us throughout the past more than thirty-five years. VVe meet in grave times. Times that are far from normal. The national Socialist organization, of which we are a unit, has suffered a devastating erisis in recent years in which New Deal legislation, and other factor in the American political and labor scene, have delt blow after b!ow, bringing it to the lowest membership point in its history. Our Federation likewise and from like causes has suffered, until it has come to the point vvhere many have began to ask—shall we continue traveling help!essly downgrade, or shall we make an attempt to revive ourselves and gather our scattered forces together for a power-ful thrust forvvard again? This has led to the plan for reorganizing our Federation, published in the Slovene seetion of Proletarec two vveeks ago, as proposed by Frank Zaitz. Like every nevv undertaking in vvhich orthodoa methods are sacrificed for something new, this plan is stirring much interest for, as well as against. adoption. It vvill very surely be one of the major issues on the floor of the convention. Our close co-operation vvith what at present remains of the Socialist Party of America will remain as at present. Idealogi-i ally, not one of our members, who U sincere in his convictions, is ezpected to change his belief s in socialism. The reorganiza-tion plan as outlined proposes vvorking in cloaer touch vvith our people, organizing through a more elastic set up than vve have at present, those groups. vvho, discouraged by the Socialist Par-ty's stagnation, have drifted away into other fields in recent years. Lovver dues vvill help keep those with us who have hoped for this ali through the depreasion. Youth, novv for the most part inaetive, may be dravvn into the labor clubs this nevv set-up proposes. Close contact and co-operation vvith the Socialist Party, ihe cnly party in vvhich are embodied the principles in vvhich vve believe, vvill be maintained. Whatever plan this convention decides upon as most feas-ible for our future, will be explained through these columns in detail, follovving the convention. What decisions will be made is, of course, impoasible for anyone to say. We knovv at present that there is much sentiment throughout our Branches for changing our Federation into an independent group, retaininf closest connections, naturally, vvith the Socialist Party. 1 < o.\vi:.\ irvr i:s Wedncsday, Ju!y 3rd, arrival of out-of tovvn delegates in Cleveland. Thuraday morning, July 4th, opening of the Conven- llcn. Friday evening, July 5th, Concert and dance at Slovene Workmen's Home, 15335 Waterloo Rd., "Zarja" and "Jadran" choruses participating. Speaker, Frank Zaitz. Ncrmar. Thomas will address the Convention at 2:00 p. m. and speak in the evening. Sa turday evening, July 6th, banquet in honor of the delegates, at the Slovene Workmenfs Home. 15335 VVater-Io Road. Ticketsy75c. Sunday, July 7th, all-day picnic at SNPJ farm, celeb-rating 30th ar.niversary of Branch No. 27. JSF, "Zarja" vvill sing, Jankovich orchestra vvill entertain. Departure of delegates. If it is possible for you to help the housing committee by taking in one or more out-of-town delegates, kindly get in touch immediately vvith Milan Medveshak. 16202 Ar-cade Ave. Phone: KEnmore 2184 W. All letters, telegrams, and other communications to the Convention should be addresaed to: JSF Convention, SJovene Workmen'» Home, 15335 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. DELEGATES TO THE XII. REGULAR CONVENTION, J. S. F. CONVENTION NEWS CLEVELAND, 0. — Wednesday, July 3nd, and Thursday, Juiy 4th, vvill bring vvith them msny nevv faces fiom different parts of the United States to attend the tvrelfth Regular Convention of the JSF. The opening day of the convention vrill be Thurs-day, July 4th, in the SDD in Collin-wood. Thur»day night the delegates vvill have the opportunity to roam about Cleveland to see the sigiits and to muke acquaintance«. Friday, July 5, the assembly vvill ibe atkdreased by Norman Thomas. Socialist Party can-rtslate for President of the U. S., who vvill also speak at the mass meeting to be held Friday night in the SDD in Collinwood. Socialist Zarja and Jadran vriM furnieh the entertainment for the night, and editor of the Proletarec, Frank Zaiti, vrill be the Slovene speaker. A social with dancing included vvill round off the events of Friday evening. Admission vvill be FREE and everyone is vvelcome to attend. Milan Medvešek vvill be toastmaster at the banquet to be held Saturday evening at the SDD. "Zarja" vrill send a repreaentation of duets, quar-tet, etc., to aid in keeping the par-takers of the ejocellent meal in a recept i ve frame of mind. Speaker« vrill include Etbin Kristan, and others. Seventy-five cents vrill taike one to the SDD vvhere a pleasant evening vvill be in the offing. Thc much publiciied and enjoyable SNPJ farm ,vvill be the scene of the picnic sponsored by Branch No. 27, JSF, and Soc. Zarja, Sunday. The delegates of the convention are very cordially invited to attend, and to take |»art in the Branch's celebration of its thirtieth ar,niverssry. Zsrjs will sir.g. Comrade« Kristan, Petrovich. Jaueb and Zaitz vrill speak; everyone vvill be happy (I hope), and another memory vvill have been completed to tuck arw»y somevvhere in the back of one's head to be enjoyed agviin at future date. Due to the fact that vre are today living in a civilised vvorld vrhere people have roof« o»ver their he*i« only to be destr»>yed by other people vrith violent disturbanees enemsed in metal I bomb«) throvm from a flying con-veyanee (airpWnea), it i« of the ut-rnost importance that vre find housing sccmnimodations for the out-of-towti guests vrha vrill atrfeari the convention. Will all tho«e vvho find it possible to accept one or nny number of delegates please communicate vvith Milan Medvešek st the SDD or csll KE 21 «4 W. Andrew Turkman. PAPERS 0F FUTURE Noted Designer Maka« Forecast The nevrspaper of the future vvill get away from eieht-column "stream-er" heads and vvill develop clearet headings, vvhich vrill be informallj spotted over the entire page, Gilbert Farrar, noted designer of nevvspa« pers, told the Labor Press Confer once, held at East Stroudsburg, Pa., from June 7 to 9. The conference. arranged by the American Nevvspapei Guild Labor Press Committee, drev 48 labor paper vvorker* from the east c.rn seabord and points as far west a Duluth, Minn. The paper« vrill use fevrer styles o! head ing type and fevver «izes, and th« head« vrill be "flush left," Farrar pre dieted, because "flush left" head? nuike for easier rea of pieture«, Farrar said. LAST CALL FOR OUR PICNIC Record Crowd Expected at Kegl's Grove Sunday Man is the merriest, the most joyous of all the species of creation, an old saying runs. Embodied in a summer picnic, out-doors, under the open skies, lulled by the vvarm summer breezes, are many of the things which fill to the brim the cup of joy. Companionship, smiling faces, pleasant conversation. games, healty appetites, good food and drinks, a bit of joking, people in their best moods—all this, collected into one vvhole, to be enjoyed on a Sunday afternoon, out in the open, entices people to attend picnics. All this in full measure. and more, await« you at P rolet a-•*ec's Benefit Picnic this Sunday, at KegPs Grove in Willow Springs. Pleasant memories, easily recalled, remind us once again )f the great time enjoyed by a crovrd svvelled by hundreds of ->ur readers and friends from Chicago and a half dozen other neighboring towns, vvho attended last year's Proletarec Picnic. Proletarec's Picnic has grovvn more popdlar from year to year. Many have promised to be among the crbvvd this Sunday. And basing our predietion on that very good dHterion, this vvill be one of the best attended vve have ever knovirn. In as much as it is sponsored primarily for the benefit of our paper and the entire proceeds vrill be employed for sustaining our publication, it is quite need les« to say tkat every person »olicitous of the papers vvelfare vvill put his best foot forvvard >o make this picnic a great success. VVe repeat once again, the date—Sunday, June 30th; the »lace—Kegl'* Grove, located in Willow Springs, Illinois; and vhe purpose—to help sustain our publication. May vve have the pleasure of seeing you ali there, enjoy-ng yourself fully, in behalf of a good cause. Waukegan Bronch Will Picnic at Des Plaines River, Sunday, June 30th WAUKEGAN. — A cordisl inviu-tion i« being msde by members of Branch No. 45, JSF, to all comrades &ud friends to attend the Branch picnic, vvhich vvill be held in the country outaide of Waukegan this Sunday, June 30th. Des Plaines River, along Brevadir Road, ia a grand picnic spot with vhich most everyo»ie is acquainted. The committee in charge oi arrang-ing the picnic has all plans formu-lated for a gala day. Busea destined for the picnic trounds vvill leave from in front of the SND at 1:00 and 2:00 oVIock in the afternoon. There vvill be room for everyone, so, if you don't have other mean« of getting there, take •►ne of the buse« out. ' Picaic Committee. Wogner Act Endangered The Smith amemiment* to the Wngner Labor Relation« Act, vrhich passed in the House recently by a v»»te of 268 to 129. emtoody destruc-tive blovrs at the fundamenUl principles of the Labor Act. Reactionary interests have been blasting away at the VVagner Act ever since the first day it w*s en-acted, and encouraged by the present critical period, are persuing the trail closer than ever. Th« XII. P.egular Convention of th« Jugoslav Socialist Federal ion and it« Educational Bureau will b« held on July 4th to 6th, ia tho Slovon« Workmrn'i Home, 1533S Wat«rloo Road. CUv«-land. Ohio. Follovving is a li»t of deUgat«« elected aad th« organization« they wil| repretenl at th« Convoatioa. J. S. F. BRANCHES » 1, Chicago, III. — Philip Oodiaa, Kristina Turpin. 3, OgUsbjr, III. —- Anton Udovich. 5, Conemaugh, Pa. — Andr«w Vidrich, Alter-nate, Frank Podboy. U, Bridgepott, O. — Jo.eph Snojr, Altoraato, Al. biaa Kravanja. 13. Sygaa, Pa. — Frank Pu»tovrti, Alternat«, Lo-renc Kaucic. r1 * 19, Burg«ttstown, Pa. — Frank Kriiaik, Alter-nate, Johu Mlačaik. 21, Arma, Kanta«. — Anton Shular. 27, Cleveland, O. — Andrew Turkman, Alt«raate, Jotephine Turk. 28, Cl«e«land, Ohio. — Joseph Lever. 37, Milwauko«, WU. — Kristlaa Podjavor««k, Alternat«, Mary Shuler. 45, Waukegan, III. -- Jacob Mo«oc, Altoraato, Martin Judnich. 47, Springfield, III. — Joieph Ovca, Altoraato, Frank Krm«lj. 49, Cleveland, Ohio. — Andrew Bosich, Alternat«, Ivan Jomtes. . 114, Detroit, Mich. — Math. Urbas, Altornat«, Jalta Menton. » 118, Canonsburg, Pa. —- John Cho«nik, Alternat«, Marko Tekavec. 175, Moon Run, Pa. — Jennie Jerala. 180, We»t Allis, Wi«. — Mary Musich. Alternate, Margareth Matkovich. 222, Girard, Ohio. — Anton Nagod«, Alternate, John Bogata?. 228» Pursglove, W. Va. — Lawrence Selak, Alt«r-nate, Frabk Pellan. JSF DISTRPCT CONFERENCE ORGANIZATIONS 1, VVestern P«nn vylvaaia. — Jacob Ambrosich. Alternat«, Frank Augustia. 2, Cleveland and East«rn Ohio. — Louis Zorko. 4, Illinois-Wiscon»in. — Leonard Alpner, Altor. nate, Mai y Mihelcich. 5, Eastern Ohio and W. Va. — John Vito«, Alternat«, Louis Pavlinich. FRATERNAL AFFILIATE3 OF JSF EDUCATIONAL BUREAU 1, SNPJ, Chicago. tU. — Frank Alesh. 5. SNPJ, Cleveland, Q.— Erasem Gorsko, Altor-nat«, Louis Kocjan. 6, SNPJ. Morgaa. Pa. — Fraak Pustovrh. 39, SNPJ. Chicago, III. — Cha«. Pogorelec, 47, SNPJ, Springfiold, III. — Joseph Ovca. Alter. nat«. Frank Krmelj. 49, SNPJ. Girard. Ohio. — Fraak R«s«k. 53, SNPJ. Cl«v«land. Ohio. — Ivan Joato«. 81, SNPJ. Rad Lodge, Mont — Chas. Pogorelec 87, SNPJ, H^rmini«, Pa. — Anton Zornik. 88. SNPJ. Moon Run, Pa. — Jennie J«rala. 102, SNPJ. Chicago, III. — Angelin« Zaita. 108, SNPJ, Imperial, Pa. — Anaa Gorenc. 121, SNPJ, Detroit, Mich. — Rudolph Potočnik. 147, SNPJ. Cleveland, Ohio. Anton Jaakovich. 192, SNPJ. Milvraukee, Wis. — Mary Camernik 206, SNPJ, Gross, Kansas. — Aaton Shular. 312, SNPJ. Cleveland, Ohio. — Andrew Bomk Alternat«, Louis Zgonik. 434, SNPJ, Arma, Kansas. — Anton Shular. 480, SNPJ. Euclid, Ohio. — Joseph Pavkovic. 447, SNPJ. Cleveland, Ohio. — Frank Hribar, Alternate. Peter Segulin. 559, SNPJ. Chicago, lil. — Frank Sodnik. 843, SNPJ. Girard, Ohio. — Frank Re*ek. 725, SNPJ, Latrobe, Pa. — Mary Fradel, Alternat«, John Fradel. 18, SSPZ, Girard, Ohio. — Frank Rezek. 48, SSPZ. Arma. Ka nsas. —1- Anton Shular. 108, JSKJ, Youngstown, Ohio. — Frank Retek. Independent Fraternal Organiaation, Moon Run Pa. •>— Jennie Jerala. SNPJ FEDERATIONS AFFILIATED WITH JSF EDUCATIONAL BUREAU Eastern Ohio and Pennsjrlvania. — Frances Mih«, voc, Salem, Ohio. VVestmoreland Countjr, Pa. — Anton Zornik, H«r. minie, Pa. and Mary Fradel, Latrobe. Pa. Western Pennsylvaaia. — John Terčelj, Strabsn* Pa. Nortkoastera Ohio. — Maks Kotnik, Akron, Ohio, Alternate, Martin Klarich, Cujrahoga Falls. 0. CULTURAL AND OTHER ORGANIZATIONS Dramatic Club "Zora", Pueblo, Colo. — Robert Roblek. Dramatic Club "Verovsek," Cleveland O. — Anna Vadnal, Alternat«, John Zaje. Cirdo No. 1, Progressive Slovenes, Cleveland, O. — The resa Gorjaac. Slovene Worker's Home Library, Clevolaad, O. — Louis Elovar. Socialist Singing Societjr "Sava", Chicago, III. — Alice Artach, Alternate, Anna Pogorelec. Socialist Siagiog Societjr "Zarja", Cleveland. Ohio. Sophie Paki«. Socialist Singirg Society "Svoboda", Detroit, Mick. — Rudolph Potocnick, Alternate, Anton Jurca. REPORTERS Ivan Molek. Chicago, III. — Our Educational Problema. Frank Ceaen, Cleveland, Ohio. — JSZ Educational Bureau and its future. Joseph Jauch, Cleveland, Ohio. —■ Socialist Party Washington Convention. Math. Petrovich, Cleveland, O. — Work of the JSZ in Cleveland. Anton Jankovich, Cleveland, Ohio. — AgitationaT Work for our Publicatioas ia Cleveland. Anton Shular, Arma, Kansas. — Agitatioaal Work for our Pubiications in Kansas. Anton Zornik, Herminie, Pa. — Agitatioaal Work for our Pubiications in Pennsjrlvaaia. Milan Medvešek, Cleveland, Ohio. — Cankar Foundation and its Work. Josephine Turk, Cleveland, Ohio. — Youth Move-meni. Jokn Rak. Johnstowe> Pa.—Our vrork among youth. Mary Dum. Cleveland, Ohio. — Our vvork among Joseph A. Siskovich, Cleveland. O. — Cooperative Movement. Aaton Zaita, Chicago, III. — Tho Merger issue ia our fraternal movement. Fred A. Vider, Chicago, lil. — Our vvork among tka Fratornala. Others attending tho convention vvill be th« follouring JSF c o mm it te« membersi JSF EXECUTIVE AND OTHER COMMITTEES Frank Alesh, Joaeph Oven, Donald J. Lotrich, Frank S. Tauchar, Frank Zaits, Anton Gardoa, Justin Zajec, Rok Boaicnik, Vinko Leeaiakar and A>-gola Zaita. EDUCATIONAL BUREAU EXECUTIVE COMMITTEE Mary Oven, Joaeph Drasler, Louis Beaiger and Charles Pogorelec, socretary. Forgotten "Rights" Seem« the only ri«ht the Founding Fathers faile-proaehing half-truth«. at a time vrhen the Pope haa just finished praising Mussolivii for sending "the hand that held the dagger" into the heart of France! t/ And further on. Even wor»t stupid-ity. "Some frosm at our frovrn vvhen vre see 'Life' magatine slone on « librsry table, unchallenged by the presenee of even one Catholic paper or periodfcral. Yet this vreek's reader» of Cstholic nevrapaper« vrould find % seriou« protest againat Life'« pieture propaganda in fevor of birth control. I« it any vronder vrhy some csn see no reasons, no argument« sgainst contrseeptlon vrhen they read only the sophistries that excuse it?" On thi« seore, the ctiurch has si usys Ktood by Its cohl-blooded belief thst the lsrger the floek the better for the church, vrhich is sli they are concemed about, and to hell vrith thc uelfisre snd heslth of the mothers vrho hear the floeks. Head and tali lights for cattle sup plied vrith current by dry batteries have been invented by an Englidhman to protset his »točk on roads at mg-ht IT'S A GREAT SYSTEM By JOHN PAINE If the Miehigan governor thinks thst relief families in his state art* starving because fathers are pouring Lheir money into a cess|)oo] of pio-fligaey, he ought to do a little in-veatigating. Profligacy doesn't con^e thst cheap. • e o DEFENSE NE\VS We are pleased to note that our naval defenae i« being «trengthened in two ways. The government has lsunched it-" first battleahip in 19 years. and thf WPA U rebuilding the Niagar«. ('ommodore Perry'« flag^hip in the Battle of Lake Erie in 1813. a e o Any day novr vre ejcpect to n a I thst some congressman, bent on a cleanup of subversive element«, ha* introduced a bili to prohibit thc plsy-ing of Beethoven'« Fifth 8ymphony. THE PROBLEM For only a dime a Dallas firm wlll mail instructions that vrill teach sny-ane toj play the harmonica in minute«. « We'4 pay a lot more to find out hovv to stoip k ki« from plsying things like thst, vrithout de«troying thf child. . e e s Louisisns plsns to put the title* of state official« on their licence plste« Why not their lsgi«lstive snd »d-mini«trative record«, too? What About Finland? Some hod y plaase find out vhat'« become of Herbert Hoover's csis-psign to help the poor people of littlr Finland? N«w that they have been defeated they nee.1 help more th»n ever. Or don't th«y?