KRANJ, 30. JANUARJA 1956 LETO IX. — ST. 9 DIN 10.— SZDL za Gorenjsko * * d a j a : Gorenjski tisk / Ureja: Uredniški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik TfVf uredništva 475 — uprave 190 / Tekoči račun pri NB Kranj štev. *l-iv±$-l-Z-135 / Izhaja v ponedeljek ™ petek / Naročnina: letna 600, polletna 300, mesečna 50 dinarjev. Gorenjske Volitve v samoupravne organe socialnega zavarovanja Resne na log e V organizaciji -premalo komunistov 22. februarja 1956 bodo volitve zavarovanje in da vedno bolj *lanov skupščine okrajnega za- poznajo svoje pravice in dolž- V°da za socialno zavarovanje v nosti. To sodelovanje pa bo tre- Kranju in skupščin podružnic ba v bodoče še bolj krepiti, ta- v Kranju, na Jesenicah, v Ra ^ovljici, Skofji Loki in Tržiču. Samoupravni organi socialnega zavarovanja so bili prvič izvoljeni leta 1952 in je njihova Mandatna doba že potekla. Kot vsako družbeno upravljanje je tudi to v socialnem zava ko da probleme soc. zavarovanja preko političnih in družbenih organizacij čimbolj približamo zavarovancem samim. Le nos do soc. zavarovanja, ker jih prav malo zanima kakšne izdatke imajo za soc. zavarovanje. OZSZ je prisiljen, da bi kril svoj primanjkljaj, predpisovati posebno stopnjo prispevka tistim podjetjem, ki prekoračujejo povprečni odstotek bolnikov v Hokej - motna igra s pomočjo trdne povezave sa- okraju. Podjetja pa to posebno moupravnih organov s političnimi in družbenimi organizacija- stopnjo prispevka plačujejo, ne da bi poiskala vzroke za tako mi bo možno mobilizirati vse visok odstotek bolnikov in ga Najbolj je med mladino raz Tržič, 29. januarja. Pri mladinskem občinskem komiteju v Tržiču dela 8 osnovnih mladinskih organizacij. V vseh teh organizacijah je skoraj 65% vse tržiške mladine. Ta odstotek pa ne drži za kmečko mladino, ker je te najmanj vključene v organizacijo. Tudi v nekaterih podjetjih danes še ni mladinske organizacije, zato si občinsko vodstvo prizadeva, da bi jo vzpostavilo predvsem na vasi in v nekaterih podjet- £ seje Občins1 ega ljudskega odbora v Kamniku S TEKME JESENICE : LJUBLJANA Taki prizori niso bili redki na drsališču pod Mežakljo (pred golom »Ljubljane«) Rvanju v svojem začetku oralo zavarovance k sodelovanju pri skušala zmanjšati. Visok odsto- gjt,ana društvena dejavnost. V 'JHj^^J £ E£ €M¥H¥lH$ MM> m potrošniški sveti raznih društvih dela nekaj manj kot 85 odstotkov mladine. Največ mladine je v telesnovzgoj- ledino, naletelo na vse mogoče upravljanju s sredstvi soc. za- tek dvojno obremenjuje podjet-°bjektivne in subjektivne teža- varovanja na Gorenjskem. Prav ja: podjetje mora zavodu plačeve in iskalo prave metode dela. tako je treba vzpostaviti tesno vati posebno stopnjo prispevka, Brez dvoma, da je samouprava sodelovanje in povezavo samo- ki pri večjih podjetjih predstav- in kulturno-prosvetnih dru-•ocialnega zavarovanja na Go- upravnih organov z zavarovanci lja tudi nekaj milijonov na leto, gtvih (75%), v gasilskih društvih penjskem našla pravo pot in da samimi, jih seznanjati z vsemi razen tega delavci, ki so v sta- pa okoli 25%. Nekateri aktivi Je od leta 1952 do danes, nare- novimi predpisi, ker bo na ta ležu bolnih ne proizvajajo, kar ^ila velik korak naprej. Skup- način odpadla marsikatera ne- pomeni za podjetje hkrati godina zavoda, predvsem pa iz- upravičena kritika poslovanja spodarsko škodo, vršilni odbor zavoda sta se uve- zavoda. S tem ne trdim, da mar- Ta problem opozarja na to. davila kot pomembna činitelja, sikdaj kritika zavoda za soc. za- da bo morala biti v bodoče po (BPT, »Peko«, mladinski aktiv Križe in Podljubelj) pa so že toliko napredovali, da razvijajo društveno dejavnost v okvi- ftezultati samoupravljanja so- ru same mladinske organizaci-varovanje ni upravičena, da se vezava med samoupravnimi or- je *ialnega zavarovanja na Go- marsikdaj posameznim zavaro- gani soc. zavarovanja in organi Penjskem so potrdili pravilnost vancem ne pripeti krivica, ven- delavskega samoupravljanja v načela, po katerem gospodarijo * sredstvi soc. zavarovanja zavarovanci sami, ki ta sredstva Ustvarjajo in jih tudi uživajo. Povezava organov samouprav- dar to samo potrjuje, da je ta povezava nujna, ker bi se marsikatera nepravilnost hitreje lahko odpravila kot sicer. Marsikdaj in marsikje se soc. podjetjih močnejša, ker so interesi podjetij in soc. zavarovanja popolnoma enaki. Vsi ti problemi samouprave soc. zavarovanja nam dokazu- V organizaciji ljudske mladine pa je do sedaj le 15% mladih komunistov. Ta odstotek prav gotovo ni zadovoljiv, saj je razen teh še mnogo takih članov, ki imajo vse moralne in politične osnove za sprejem v Kamnik, 27. januarja. Včeraj je bila 6. seja občinskega ljudskega odbora v Kamniku, prva v tem letu. Seji je prisostvoval tudi Zvezni poslane« in častni meščan Kamnika Tomo Brejc. Razen sprejetja prečiščenega zadrug in trgovinah proizvajal-besedila statuta občine Kamnik, nih podjetij. Prav tako je doje odbor razpravljal tudi o ločeno, da bodo potrošniški sve-predloženem osnutku odloka o ti šteli od 5—7 članov. Člane ustanavljanju potrošniških sve- bodo volili na zborih potrošni-tov in pa o odloku o odpira- kov, za trgovine, za katere pa nju gostinskih obratov. O obeh ni mogoče krajevno omejiti odlokih je predhodno razprav- krog potrošnikov, pa bo člane ljala odborniška komisija za imenoval ljudski odbor na pred- mi organizacijami je zlasti v le- smatra, da je to potrebno zlo v kandidatov previdni in izbirati zato je občinski komite LMS tu 1955 znatno napredovala in naši družbi. Vendar pa ti ljudje tiste tovariše,ki bodo k tej po- sklenil, da bo v najkrajšem ča- vezavi samoupravnih organov su sprejel več novih mladih ko- panja s političnimi in družbeni- zavarovanje zapostavlja, ker se jejo, da moramo biti pri izbiri organizacijo Zveze komunistov, pravne predpise in-organizacij- log SZDL. O tem kdaj bodo ska vprašanja in jih z nebistve- sklicani zbori in o podrobnih nimi spremembami predložila v navodilih bo razpravljal še svet sprejem ljudskemu odboru. za gospodarstvo, v katerega pri- Iz odloka o ustanavljanju po- stojnost spada tudi izvajanje te- trošniških svetov je razvidno, ga odloka. da bodo le-te v občini Kamnik Na seji sta bili podani tudi ustanovili pri vseh trgovskih poročili sodnika za prekrške in podjetjih, trgovinah kmetijskih pa poročilo o dajatvah za so- cialno-zdravstvene namene. Iz posledica tega je, da so naši za- ne vedo, da soc. zavarovanje varovanci vedno bolj seznanjeni upravlja in gospodari z ogrom-s problemi zavoda za socialno nimi sredstvi, saj je iz bilance _ za mesec december 1955 razvid- Težko je iz odličnega kolektiva '».brati najboljšega. NOC — p.av gotovo sodi mednje. no, da je imel okrajni zavod v Kranju več kot 2 milijardi dinarjev izdatkov. To so ogromna sredstva, ki jih ustvarja naš delovni človek in ki jih ima tudi oravico koristiti. Ni pa vseeno kako in zakaj se ta sredstva trosijo. Ni vseeno ali troši ta sredstva tisti, ki ima vse pravice do njih, ali pa tisti, ki je znal z zlaganim pričevanjem ali na kak drug nepošten način priti do sredstev. Samouprava soc. zavarovanja 'ma nalogo zagotoviti zavarovancem vse možnosti zdravljenja in okrevanja, zagotoviti jim mora v primeru nesreče pri delu prejemke po zakonitih predpisih, kakor tudi pokojnino, ki zavarovancu pripada po dopolnjeni delovni dobi in letih starosti. Tudi v nekaterih naših podjetjih je opaziti nepravilen od- soc. zavarovanja z zavarovanci in vsemi političnimi in družbenim organizacijami pri nas čimveč lahko pripomogli in jo čim hitreje ustvarili. IVO MAJDIC munistov. Nepravilno je, da nekatere organizacije ZK izključujejo nedisciplinirane člane in pri tem ne pomislijo na sprejem novih. J. V. LETNA SKUPŠČINA GORENJSKIH KULTURNO-PROSVETNIH DELAVCEV Kranj, 29. januarja. Današnje letne skupščine Sveta Svobod in prosvetnih društev za Gorenjsko so se udeležili razen 97 delegatov tudi predsednik Glavnega odbora Zveze Svobod in prosvetnih društev Ivan Regent, podpredsednik OLO Kranj Ivan Bertoncelj-Johan sekretar OO SZDL Kranj Zvonka Lcsjak, sekretar OK LMS Kranj Marjan Rožič, zvezni poslanec Danila Grilova, predsednik Okrajne zveze DPM Ivo Majdič, predsednica Sveta za šolstvo Smilja Gostiševa in drugi Po izvolitvi delovnega predsedstva in komisij je predsednik Okrajnega odbora Sveta Svobod in prosvetnih društev Dušan he, delo ter neuspehe preteklega leta. Izvoljen je bil tudi 23-članski odbor. Nekatera društva pa so za svoje uspehe pre- Bavdek osvetlil nekatere uspe- jela diplome. Hkrati je bil odli- Hm ali dtizvua t*tvmtval „Zagreb" - državni prvak, Jeseničani drugi Ali ie to sploh Se sport? Tri presenečenja hokejistov »Zagreba« v dveh dneh: zmaga nad Jeseničani, Ljubljančani in Osvojitev naslova državnega Prvaka. V odločilni tekmi državnega prvenstva v hokeju na ledu, ki Je bila danes dopoldan, je »Zagreb« premagal »Ljubljano« z rezultatom 4:3 (1:1, 2:0, 1:2). Pred približno 1000 gledalci, po večini Ljubljančanov, je »Zagreb« zasluženo zmagal in si tako priboril najvišji naslov. Čeprav so igrali Ljubljančani tehnično nekoliko bolje, so to pomanjkljivost Zagrebčani izdatno nadoknadili z borbenostjo, požrtvovalnostjo in inteligentnejšo igro. S tako igro niso nikdar dovolili, da bi Ljubljančani prišli v vodstvo, le v tretji tretjini so nekoliko popustili, vendar njihovega vodstva Ljub-Ijančini niso mogli več nadoknaditi. nerja, ki bi jim v kratkem času lahko toliko koristil, da bi si »PARTIZAN« : »JESENICE« 2:0 (1:0, 0:0, 1:0) — TODA SPET JE NASTOPIL O'NEILL Torej, na protest Jeseničanov je tudi ta tekma razveljavljena v njihovo korist in verificirana z rezultatom 6:0. S tem so si Jeseničani kljub včerajšnjemu porazu priborili častno drugo mesto. Ta tekma je bila po mnenju gledalcev druga najlepša igra prvenstva, saj je bila vseskozi napeta, hitra, za oko lepa in borbena. Zlasti borbeno so igrali domačini, ki bi z malo več iznajdljivosti dosegli najmanj časten gol. Kot pri vseh igrah pa smo tudi v tej opazili, da Jeseničani nimajo nekega smiselnega sistema v igri, kar bod uvrstile v vrh lestvice, brez večjih težav osvojili tud naslov državnega prvaka. Z današnjo tekmo so bili zadovoljn' vsi gledalci, ki se jih je to po' zbralo na stadionu več kot n" katerikoli tekmi prej — okrojf 6.000. PRVENSTVO JE KONČANO Lestvica po končanem prvenstvu v hokeju na ledu je naslednja: 1. »Zagreb« 5 5 0 0 34:9 10 2. »Jesenice* 5 4 0 1 42:10 8 3. »Ljubljana« 5 3 0 2 41:9 fl 4. »Partizan« 5 2 0 3 42:19 4 (4) 5. »Crvena zvezda« 5 1 0 4 13:48 2 6. »Mladost« 5 0 0 5 6:83 0 Kot smo že rekli, je ta razpo- žati katerega od prvih štirih, red moštev proti pričakovanju. To dokazujeta tudi količnika Vendar pa so imeli tisti, ki so med prejetimi in danimi goli. napovedovali, katere ekipe se pa gre na račun tega, ker so brez trenerja, ne pa na račun igralcev samih, saj so v drsanju in kondiciji pokazali največ. Zato je nujno, da na Jesenicah čimprej dobe kvalitetnega tre- prav. Vse štiri ekipe so pokazale tudi precej enakovredno moč, medtem ko sta »Crvena Precej temno senco na lctoš' nje državno prvenstvo v hokeju na ledu so vrgle razne razprtije in nedoslednosti, tako tekmovalne komisije kot tudi pred- zvezda« in »Mladost« toliko za- stavniki hokejskega kluba »Par-ostajala za prvimi štirimi, da tizan«. niti v eni igri nista mogla ogro- P. B. kovan z zlatim odlikovanjem za svoje neumorno delo Dušan Bavdek, z bronastim pa Podobnik, Kersnik in Smole; DPD Svoboda Javornik pa je prejela odlikovanje II. stopnje. OKRAJNI SVET — INICIATOR SKUPNIH STREMLJENJ Reorganizaciji naših družbenih organov so se pridružila tudi kulturno-prosvetna društva in 20. marca lani je bil prvi občni zbor združenih ljudsko-prosvetnih društev radovljiškega in kranjskega okraja. Tako se je enotno društvo formiralo 3e pred osnovanjem enotnega ljudskega odbora. S tem v zve-7,i je bilo treba spremeniti tudi dosedanji način dela glede na širši delokrog ter določiti tudi (Nadaljevanje ne 2. str.) slednjega povzemamo, da prejema na območju nove občine v različnih oblikah pomoč in podporo 330 oseb. V ta namen se mesečno izplačuje 1,008.000 din kar predstavlja izredno veliko breme za občinski proračun. V tej zvezi se je razvila živahna razprava, v kateri je sodeloval tudi Tomo Brejc, ki je dejal, da je dolžnost nas vseh, da se podpira ljudi, ki so pomoči potrebni. Napačno pa je, da prejemajo nekateri podporo zaradi lažnih podatkov in da na ta način goljufajo skupnost. V tej zvezi so sklenili imenovati posebno komisijo, ki bo preverila vse podpirance in višino dodeljenih podpor. Sprejet jee bil tudi sklep, s katerim se spremeni družbeni plan za leto 1955 v tem, da se sklad za pospeševanje obrti v višini 1,600.600 din spremeni V III. delu družbenega plana v toliko, da se ta sklad lahko uporabi tudi kot 'sklad za kreditiranje investicij v obrtništvu. C. D. 10. redna seja ObLO Kranj Na dnevnem redu več odlokov in predlogov Kranj, 28. januarja. Danes je imel občinski ljudski odbor 10. redno sejo, na kateri je razpravljal p 28. točkah dnevnega reda. Nadaljevali so z razpravo zadnje seje in sicer o poročilih hišnih svetov, Sveta stanovanjski skupnosti in stanovanjske uprave. Predlagali so ustanovitev strokovne komisije za nadzorstvo pri gradnjah in obnovah, o nabavi higienskih posod za smeti v stavbah stanovanjske jemnine za stanovanja, ki se stekajo v sklad ObLO za novogradnje. Vendar pa sklepov teh predlogov še niso sprejeli, ker predlogi še niso bili do podrobnosti izdelani in jih bodo dokončno obdelane še enkrat pre-rešetali na eni izmed prihodnjih sej. Predlog o sklicanju zborov volivcev, ki naj bi bili od 15. do 19. februarja, je bil s strani odbornikov soglasno sprejet. Ven- skupnosti ter o ustanovitvi re- dar na teh zborih volivci še ne montne skupine za popravilo bodo mogli razpravljati o pro raznih manjših vodovodnih, instalacijskih in raznih drugih okvar v stanovanjih. Prav tako je bilo tudi predlagano, naj bi se spremenil odstotek od na- računskem planu za leto 1956, ker do takrat verjetno še ne bo potrebnih podatkov za tako razpravljanje, kljub temu pa bo-(Nadaljevanje na 2. strani) 04 16719973 LETNA MLADINSKA KONFERENCA V »ISKRI« Delegati In gostje med katerimi je tudi predsednik Zveze »Svobod« Slovenije tov. Ivan Regent (Nadaljevanje s 1. strani) delo okrajne Zveze in občinskih 6ve£ov. Okrajni svet naj bi bil le iniciator skupnih mišljenj, teženl in nalog, katere naj bi v okviru danih pogojev reševali občinski sveti in društva sami. VEC IDEOLOŠKE VZGOJE Danes naša društva še vedno ne opravljajo svojega poslanstva. Nekatera se zapro v ozki okvir pospeševanja dramatske in pevske sekcija, nekatera prirejajo včasih predavanja — vendar to še daleč ni dovolj Kranj, 28. januarja. Včeraj so se v »Iskri« zbrali delegati tovarniške mladinske organizacije na svoji letni konferenci. Tega mladinskega zborovanja so se udeležili tudi predsednik OK LMS Slavko Za-lokar, sekretar OK LMS Marjan Rožič, sekretar tovarniškega aktiva ZK Boštjančič, predsednik Delavskega sveta Rajgelj in predsednik sindikalne organizacije Vehovec. Predsednik mladinske organizacije v »Iskri« Štefan Kadojč je v svojem obširnem in izčrpnem poročilu označil nekatere težave, s kateremi se bori tovarniška mladina, dosežene us-Na konferenci so bile poudar- pehe ter neuspehe, ki so v glav-jene tudi nekatere naloge, na nem posledica nedelavnosti mla-katere se bodo društva pričela dine in premajhne zainteresi-množično pripravljati. Mem te- ranosti mladih delavcev pri de-mi je praznovanje 20-letnice lavskem samoupravljanju. Saj štrajka v Jugočeški in Tiskani- je od 73 članov delavskega sve-. „1F il i?2?u ni. priprava na Dan prosvetnih ta 8 mladincev, vendar aktivno delavcev, ki bo letos v Kranju, delajo le 4. »Danes ne sme biti ter na proslavitev 200-letnice mladinec v delavskem svetu rojstva Antona Tomaža - Linharta v Radovljici. ČLOVEK BO PREOBRAZIL DRUŽBENI RED USTANAVLJANJE SVETOV Ob pregledu lanskoletnega dela so bili ugotovljeni nekateri lepi uspehi, saj je bilo letos skupno z gostovanji uprizorje- enkrat več od dramskih upri zoritev v letu 1939. Vendar je res, da so se pri vsem tem pokazale nekatere pomanjkljivosti — predvsem uprizarjanje del brez prave tematike, eden glavnih vzrokov pri tem je tudi nazadnjaško mišljenje ter po- zgolj zaradi zastopanja mladin skih interesov, ne sme biti le zaradi števila — predmet brez subjektivnega mišljenja,« je po udaril tovariš Rožič, »saj ven-»Ni dovolj, da imamo danes dar ne morej0 obstajati le mla-manjkanje sposobnih režiserjev, tovarne ter druge velike obrate finski interesi, temveč Interesi Da bo delo načrtnejše in boljše, težke industrije, zakone in od- vsen _ celote.« Veliko je bilo so pričeli z ustanavljanjem so- loke, celo objektivni pogoji za zanimanja za delavsko šolo. in vse, saj tako delo sliči delu svetov na raznih področjih, razvoj so premalo.potreben nam sindikalna in mladinska organi- „Divji lovci" na bohinjskem odru" Okrajno sodišče v Radovljici je v petek, 27. t. m., obsodilo 12 bohinjskih divjih lovcev, ki so pobijali divjad in uničevali splošno ljudsko premoženje. Glavni obtoženec, Franc Skantar iz Studora, ni prišel na razpravo. Izginil je, ker se je ustrašil kazni. Sodišče je kazenski postopek zoper njega preložilo. Od prisotnih obtožencev so nekateri skesano priznali svoje pregreške, drugi pa so jih spet trdovratno zanikali. Kot priča je bil zaslišan upravnik Gojitvenega lovišča »Triglav«, ki je izpovedal, da stalež divjadi kljub velikim investicijam in skrbni gojitvi po krivdi divjih lovcev stalno pada. Sodišče je zaradi nedovoljenega lova izreklo naslednje kazni: Jože Cvetek iz Srednje vasi 45 in Jože Cvetek iz Srednje vasi 93 — sta bila obsojena vsak na 8 mesecev zapora; Jakob Kova-čič iz Studora 27 in njegov sin Alojzij na 4 mesece zapora; Matevž Cvetek iz Srednje vasi 40 in Anton Sodja in Cešnjice 58 — vsak na 5 mesecev zapora; Marijan Cuk iz Cešnjice 33 na 4 mesece zapora; Martin Zvan iz Srednje vasi 5 in Janko Skantar iz Ribčevega laza — vsak na 2 meseca zapora; Jože nekdanjih čitalnic in taborov. pred kratkim je bil ustanovljen je predvsem subjektivni faktor Življenje v društvih mora te- sosvet za splošno izobraževanje. — človek. Tisti človek, ki bo meljiti na politični in gospodar- Trenutno je izobraževanje naj- poznal svoje dolžnosti in praski razgledanosti, važni so pred- bolj pereč problem in hkrati tu- vice pri graditvi socializma. Za-vsem medsebojni odnosi ljudi di največja naloga, ki čaka da- to moramo vzgajati ljudi v volj-ter hkrati opravljanje svoje nea pr0svetna društva. Saj je ne državljane, ljudi, ki bodo ▼loge v splošnem, političnem, v Sloveniji, kjer je šolstvo v poznali točnost in natančnost, in razgledanost. Mladina je bila ključena'"razstava < kulturnem^ življenju. Skratka, primeri z ostalimi Jugoslovan- ki bodo ponosni na svoje delo za nezadovoljna tudi z nezakonitim tehnični zaščiti dela. Razstavišče skimi kraji na najvišjem nivo- množico,« je zaključil tovariš dviganjem norm ter premajhno je Dilo v okusno urejeni mali zacija sta sestavili že okvirni načrt predavanj, tako da bo šola predvidoma pričela že 7. februarja. Namenjena bo predvsem mladim delavcem, da bodo le-ti poglobili svoje znanje Zaključek razstave Kamnik, 29. januarja. Danes je bila v Kamniku za- Cvetek iz Srednje vasi 29 na 1 mesec zapora; Jože GrO1 iz Srednje vasi 3 na 20.000 o> narjev denarne kazni. Razen tega morajo obsoje^ plačati Gojitvenemu lovišču o&' škodnino za ubito divjad, s** so ,brez Skantar j a po lastnefl1 priznanju uničili 25 gamsov, & srnjakov, 1 lisjaka in 1 plani«1' skega zajca. Plačati moraj* skupno 420.000 dinarjev denarn' kazni. Jakob Kovačič 82.000 dinarjev, njegov sin 12.000 dinar-jev; Jože Cvetek - Fajfar 78.00* dinarjev; Marijan Cuk 46.00» dinarjev; Martin Zvan 20.000 di' narjev, Janko Skantar 16.000 d^ narjev; Jakob Kovačič in Marl' ja Cuk skupno še 68.000 dinarjev; Jože Cvetek - Podkrašm* 16.000 din — on in Matevž Cvetek še 20.000 dinarjev; ta dva t* Jože Grm 4.000 dinarjev, prv* dva in Matevž Cvetek 20.000 dj; narjev; ti trije in Anton Sodj» 8.000 dinarjev; Anton SodJ* 40.000 dinarjev; Jože Cvetek ' Miklavc pa 20.000 dinarjev. LoV' ro Zmitek >iz Studora 26 je H obsojen še na 16.000 dinarjeV: ker je skril trofeje in daljne gled Franceta Skantar j a, da jih organi notranje uprave a' našli pri obtožencu. Upajmo, da jih bo ta kaze" iztreznila in bodo v prihodnj* bolj spoštovali splošno ljudsko premoženje. V kratkem se bO pred sodiščem zagovarjala S* druga skupina neregistrirani lovcev na divjad, ki bodo pra* tako prejeli zasluženo kazen. naša društva morajo odigrati politični boj z zaostalim delom okolice, boj za zmago komunistične ideologije, napredka in humanih idealov človeštva. NAD POLOVICO DELAVSTVA V DRUŠTVIH ju, 81% takih, ki ne dokončajo Regent, z uspehom osemletnega študija. Lj. Oduedelie Obračun domžalskih gasilcev Danes imamo v kranjskem •kraju 83 društev z 8.476 člani, od katerih je okoli 50% delav kalorično vrednostjo obrokov dvorani Kulturnega doma. V pr- Iskrine restavracije, kar bodo vem delu so bile razvrščene sli- skušali rešiti s sodelovanjem ke in oprema za zaščito dela, v DAklCnCI ICl/ delavskega sveta, sindikata in drugem delu pa so predvajali na Y KJ IS L U L L J t K uprave podjetja. filme 0 zasCiti pri gradbenih de- Novo izvoljeni komite in vso lih in pri rokovanju z električ- tovarniško mladino čakajo da- nimi napravami. Razstava je bi- nes še velike naloge. Treba se la odprta šest dni in je bila bo pripraviti na praznovanje dobro obiskana, zlasti mnogo Domžale, 29. januarja. po potrebi nuditi prvo pomoč. Danes dopoldne je bil redni y razpravi, ki se je razvila občni zbor PGD Domžale, ki je po ten Poročilih, so domžalski 10-letnice obstoja tovarne — 27. obiskovalcev je bilo iz vrst de-cev. Tako je danes delavec tisti, hkrati že 77. v času njegovega gasilci izrazili nujno potrebo po marec, ter na volitve delavskega lavcev. V okviru razstave je bil ki mora pokazati rezultat svoja delovanja. Iz poročil, ki so jih gj-adnji novega gasilskega doma sveta. Ker je v »Iskri« zaposle- tudi štiridnevni seminar p hi-duŠevne moči ne samo pri reše- podali predsednik, tajnik, po- v Domžalah, v katerem naj bi nlh okoli 900 mladih ljudi, bo giesko tehnično zaščiti dela, ki vanju gospodarskih problemov, veljnik in drugi, je razidno, imeia svoje prostore tudi reše- treba dobro premisliti, kdo bo ga je posečalo 90 delavcev iz temveč tudi pri kulturnih in da društvu v preteklem letu m vama postaja. -t- lahko zastopal kolektiv. kamniških podjetij, prosvetnih stvaritvah. Nekateri uspelo doseči kakih bistvenih govorijo o mladini kot popolno- uspehov. Člani so se za druma pasivnem elementu v da- štveno delo premalo zanimali In našnjem kulturno-prosvetnem tudi njihovo število je še vse razvoju. Vendar je danes le re- premajhno. dek mlad človek, ki ni vključen Ustanoviti bodo skušali tudi O delu krajevnih odborov v domžalski občini Nekateri so delo dobro zastavili v delo kateregakoli društva. Mladina dela in bi še več delala, le možnosti ji moramo nuditi. »Dajmo ji režiserje, pevo-vodje, predvsem pa moralno podporo in uspehi bodo zagotovljeni«, je med drugim poudaril tovariš Bavdek. posebno sanitetno ekipo, ki bo ob vsakem času pripravljena skupaj z gasilci hiteti na kraj Domžale, 29. januarja. Statut domžalske občine pred- da denar za posamezna dela. požara ali druge nesreče in tam videva na njenem območju 22 Pohvaliti je treba zlasti neka- kraievnih odborov. Od teh so že tere krajevne odbore, ki z last- temelji na zahtevah, naj občina je že v dosedanji praksi poka- danes p* fosekiski Lesce, 29. januarja. Danes dopoldne je bila v Lescah konferenca osnovne organizacije ZKS za tovarno Veriga, na kateri so razpravljali o vlogi komunistov v našem gospodarstvu. Selca, 29. januarja. Danes so imeli zbor mladi zadružniki te- nikoli sklepčni. To vsekakor ni rena Selca. Med drugim so raz- pohvalno za volivce teh dveh Sestanek zadružnikov in predsednikov sindikata Gorenja vas, 29. januarja. Danes so se v Gorenji vasi Povijali tudi o nalogah in vlo- vasi. vsi izvoljeni (v Domžalah, Viru, Jaršah, Ožboltu in Blagovici se sicer še niso konstituirali), le volivci v Stobu in Depali vasi ne kažejo zanimanja za krajevni odbor. To trditev dokazuje ugotovitev, da kljub trem sklicanim zborom volivcev ni bilo moč izvoliti krajevnega odbora za ti dve naselji, ker niso bili no iniciativo in predvsem z lastnimi sredstvi poskušajo u-resničiti svoje načrte. zalo, da bodo krajevni odbori opravljali in prevzeli nase še več funkcij, kot je to določeno v občinskem statutu. Zato ga bodo morali v bližnji prihod- •estali vsi predsedniki sindikalnih podružnic in člani kmetijskih zadrug. Razpravljali so o volitvah organov družbenega upravljanja v socialnem zavarovanju. gi zadrug v naprednem kmetij- Razen tega primera, pa nam stvu. nudi aktivnost in delo ostalih Radovljica, 29. januarja. Pla- krajevnih odborov povsem dru- ninsko društvo Radovljica je gačno sliko. Nekateri izmed njih imelo danes popoldne redni let- so pokazali živo zanimanje In ni občni zbor. so že pričeli z delom, ki pa ne £* O O D B A Z D I V J O A S E V E & A Prav bi bilo, da most na Bistrici v Domžalah vsaj toliko popravijo, da ne bi bila hoja čezenj »smrtno nevarna« 27 Takrat pa se je zaslišalo oddalleno zamolklo rjovenje. »Medved«, je pomembao dejal Nepa in se sklonil, da bi začel odirati tjulna. Toda medvedov glas ni utihnil, besni kriki razdivjane zverine so postajali vedno hujši in iena je zaskrbljeno menila: »Kakor da bi bilo v bližini naše koče.« Nepa jo je začuden pogledal, toda v ženinih očeh je opazil tak strah, da je v hipa pustil tjulna in skočil proti sanem. Dve pasji vpregi sta se pognali po planjavi. 28 Medvedovo rjovenje je postajalo vedno razločnejše. Se oster ovinek in zagledala sta svojo kočo in medveda, ki se je trudil, da bi zlezel v notranjost. Zeaa je v silnem strahu glasno kriknila, ša nekaj skokov in vpregi sta se ustavili. Zena je zgrabila dolgo harpuno, N;pa pa je držal v rokah težko pu:ko. Medved je začul ženski krik. se obrnil in zravnal, da bi napadel nove nasprotnike. Nepa J« stopil še dva koraka naprej in dvignil pajke. Krajevni odbor v Krtini je dobil iz občinskega sklada za popravilo cest 200.000 dinarjev; popravili pa so toliko poti in vaških cest, v znatni meri s prostovoljnim delom, da znaša vrednost opravljenih del najmanj 500.000 dinarjev. Zelo vzpodbuden je primer krajevnega odbora v Trojanah. Tam so na sestanku vseh vašča-nov sklenili, da bo vsak posameznik daroval toliko lesa, da bodo za izkupiček zgradili vodovod. Načrti so že gotovi in Trojančani upajo, da bo že letos pritekla voda v njihove hiše. Podobno iniciativo so pokazali tudi vaščani iz Preserja. Krajevni odbor je opozoril vse hišne lastnike, naj popravijo že preperele in zanemarjene ograje ob cestah, kar bo služilo o-lepšavi kraja. Takih primerov je v domžalski občini še več. Krajevni odbori so ponekod že »našli« vsebino dela, ponekod jo pa iele »iščejo«. Vendar se nosti ustrezno prilagoditi nastalim potrebam. S seje ObLO v Kranju (Nadaljevanje s 1. strani) do ti zbori za volivce lahko precej zanimivi. V zvezi s tem so sprejeli tudi predloge dnevnega reda za zbore in sicer za okolico: poročilo predsednika krajevnega odbora o dosedanjem delu in načrtih za prihodnost krajevnega odbora ter razprava o predlogu občinskega odloka o javnem redu in miru. Na zborih volivcev v mestu pa bodo imeli na dnevnem redu: poročilo sveta za komunalne zadeve o sedanji izgradnji in o načrtih za letošnje leto, razprava o osnutku odloka o javnem redu in miru ter razprava o osnutku odloka o hišnem redu. F. B. VTASHINGTON, 29. JANUARJA: Predsednik ameriškeega od' bora za zunanjo zadeve Georg' je izjavil, da veje iz BulganinO' ve poslanice, ki jo je posla' predsedniku Eisenhovverju pO' miritven ton. Hkrati pa je dejal, da je Eisenhowerjev odgovor na eni strani zelo zmeren-na drugi pa iskren. New York Times meni, da i' Bulganinove poslanice jasno izhaja namen Sovjetske zvez^ razkrojiti zapadni blok in izko-ristiti njegova medsebojna nesoglasja. TEHERAN, 29. JANUARJA- Generalni sekretar Organizacije Združenih narodov Dag Ha-merskjdld je danes prispel iJ Bagdada na dvodnevni obisk v Pakistan. Iz Pakistana bo v torek odpotoval v indijsko mesto Bangalore, kjer bo prisostvoval seji gospodarske komisije Organizacije združenih narodov z3 Azijo in Daljni Vzhod. PARIZ, 29. JANUARJA. Quy Molet je danes končal razgovore glede sestave nove francoSk« vlade. Razen z drugimi francoskimi prvaki se je razgovarja' tudi z Mendes Franceom ter * alžirskim in tuniškim generalnim guvernerjem. Nova francoska vlada se t>° predstavila parlamentu v tore* popoldne. Kot predvidevajo, b0 predsednik nove francoske vlade Guy Molet, podpredsednic pa Mendes France. Nova francoska vlada bo imela 13 ministrov. BAGDAD, 29. JANUARJA- Irak nasprotuje predlogu, da bi se razpravljalo pred arabsko ligo o njegovem sporu z Egip* tom. DAMASK, 29. JANUARJA Predsednik sirske vlade je po* vabil vse diplomatske predstavnike, ki so akreditirani v Sirij* in katerih države so članice Organizacije Združenih narodov, da bi jih opozoril na stanje, k' ogroža mir na srednjem Vzhodu. Obvestil jih je o nameni Izraela, da bi preusmeril to* reke Jordan na izraelsko ozemlje. MOSKVA, 29. JANUARJA Včeraj je prispela v Moskvo švedska vladna delegacija, ki s* bo pogajala s sovjetskimi predstavniki o ureditvi letalskega prometa med Švedsko in Sovjetsko zvezo. RIM, 29. JANUARJA. Italijanski tisk je priobčil neuradno iz' javo, ki izvira iz predsedstva vlade in v kateri zanikajo, d* bi bil predsednik itlijanske vla* de Segni ter minister za zu' nanje zadeve Gaetano Martino dobila povabilo za uradni obis* v Sovjetski zvezi. 6,8SGoreoi8ke ST. S ' 30. JANUARJA 1956 70 Državno prvenstvo v hokeja na ledu na Jesenicah Utrinki z ledene plošče (OD NAŠIH POSEBNIH DOPISNIKOV) Kdor je prišel na Jesenice v sredo, oziroma vse nadaljnje dni do nedelje, ni dobil občutka, da so Jesenice kovinarsko mesto. Te dni se namreč ni govorilo o železarni, temveč so bile misli vseh Jeseničanov, od onih, ki komaj izgovarjajo »r« — najmlajših pa vse do upokojenih jeseniških kovinarjev usmerjene na hokejsko drsališče — prizorišče petdnevnih borb za naslov prvaka. Tudi samo mesto je imelo povsem »hokejsko« obeležje. Številni transparenti, zastave na drogovih, puščice, ki so kazale smer na drsališče, številni plakati z razporedom vseh tekem. Hokej na ledu je dobil na Jesenicah ,z letošnjim organiziranjem državnega prvenstva vse priznanje, saj je že dve leti, odkar imajo umetno drsališče opa- ziti, da postaja vse bolj šport številka 1. Tako kot je lahko v ostalih južnih predelih države opaziti na vsakem prostoru fantiče, ki se pode za žogo, narejeno bodisi iz krp ali papirja, tako na Jesenicah niso redki primeri, ko na vsakem koraku opaziš, da se otroci kar brez drsalk, s palicami, narejenimi iz navadnih vej, pode za «pakom«, ki je običajno kakšna škatla konzerve, na »ledeni plošči« obcestnih mlak. Hokej si je na Jesenicah pridobil domovinsko pravico. Jesenice so danes lahko rečemo ne le železarsko in kovinarsko središče temveč tudi, če ne še zdaj v prihodnje pa prav gotovo, eno izmed najpomembnejših središč tega živahnega zimskega športa v državi. Četrtek, 26. januarja ZAGREB : MLADOST 11:3 V popoldanskih urah je bil na sporedu derby zagrebških moštev »Zagreba« in »Mladosti«. Izid tekme je bilo moč že pričakovati. Zasluženo so zmagali igralci »Zagreba« z 11:3 (2:2, 7:0, 2:1). Čeprav je kazalo, da se bo »Mladost« še kar dobro upirala rutiniranejšemu in izkušenejše-mu moštvu »Zagreba«, v katerem so nastopili v glavnem stari igralci, je bila usoda »Mladosti« v drugi tretjini igre že zapečatena. Pri igralcih »Mladosti se je opazilo, da nimajo v svojih vrstah izkušenih igralcev, saj so nekateri izmed njih še popolni začetniki, celo v drsanju. Prikazani hokej je bil drugorazrednega značaja. JESENICE : LJUBLJANA 4:3 Tekmo med slovenskima riva-loma »Ljubljano« in »Jesenicami« je publika pričakovala z nadvse veliko nestrpnostjo, zlasti še po tekmi prejšnjega dne, ko je »Ljubljana« premagala večkratnega državnega prvaka »Partizana«. Hokejisti »Partizana« iz Beograda tro Ljubljančani izenačili. Vendar se je šlo na odmor s prednostjo Jeseničanov. V drugi tretjini je kazalo, da je Jeseničanom »pošla sapa«, tako da so uspeli Ljubljančani izenačiti rezultat. Vsem je bilo jasno, da bo odločilna tretja tretjina igre. Ze takoj v prvi minuti so Jeseničani povedli. Skoraj 10 minut je bilo treba čakati, da so Ljubljančani izenačili, dve minuti pred koncem pa je neumorni Cebulj II. dosegel odločujoči in zmagoviti gol, ki ga je zagrešila nepazljiva obramba Ljubljančanov. Gole so dosegli za »Ljubljano«: Cucek, Aljančič in Pavle-tič, za »Jesenice« pa so bili uspešni Dolinar, Noč in pe-bulj II. Obe moštvi sta se odlikovali s tehnično precej dovršeno igro, v kateri so za spoznanje prednjačili Ljubljančani. Jeseničani so to pomanjkljivost nadomestili z izredno borbenostjo in srčnostjo. Na tej tekmi se je jasno pokazalo, da tako Jeseničani kot Lujbljančani najbolje drsajo in da v tem oziru precej prednjačijo nad ostalimi ekipami. Po tekmi je bilo na Jesenicah še pozno v noč pravo slavje. Hokejsko moštvo »Zagreb« iz Zagreba Ze pol ure pred začetkom tekme je bil stadion nabito poln. Navdušeni gledalci, ki so bodrili zlasti domače moštvo, pa tudi precejšnje število pristašev »Ljubljane« so na Jesenicah dajali duška svojemu navdušenju. Preglašujoč pišč, trobent, zvoncev, raket in ob koncu slavja, ki je bilo kronano z zmago domačinov, so na stadionu zagorele še baklje. Domačini, navdušeni nad svojimi ljubljenci, so igralce po tekmi odnesli z drsališča na ramah. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: »Ljubljana«: Kr-stonosič, Cerar, Aljančič, Pavle-tič, Jemec, Osrečki, Prosenc, Cucek, Ogorelc, Volkar, Jane-žič, Zupančič. ,»Jesenice«: Novak, Gregorčič, Brun, Kos, Kristan, Kaltnikar, Dolinar, Klinar, Turnšek, Noč, Cebulj N. in Cebulj B. Začelo se je s peklenskim tempom. Publika je z živahnim, popolnoma južnjaškim temperamentnim bodrenjem še priliva-la olje na ogenj temu, lahko bi rekli, odločujočemu srečanju za letošnjega prvaka v hokeju na ledu. Prvi so prišli v vodstvo Jeseničani. Kmalu za tem so hi- Petek, 27. januarja Tekme »Ljubljana« : »Mladost«, »Partizan« : »Zagreb« in »Jesenice« : »Crvena zvezda«, so bile tekme močnejših treh s slabšimi ekipami. Kdo bo zmagal se je vedelo že vnaprej in zato niso bile kdo ve kako zanimive. Za favorite so bile pomembne samo zato, ker si je vsak hotel na račun slabših popraviti količnik, kajti lahko se še zgodi, da bo odločala za prvo mesto razlika v golih ... Hokejski klub »Crvena zvezda«Beograd Simpatični hokejisti »Mladosti« iz Zagreba »LJUBLJANA« : »MLADOST« 15:0 Tekma, ki jo je gledalo preko 1.500 gledalcev, po večini šolarjev, ki so za ta namen napravili izlet na Jesenice, je bila nezanimiva zato, ker se »Mladost« ni mogla resneje zoperstavljati razigranim in tehnično prav dobrim Ljubljančanom. Igralci »Mladosti« so se požrtvovalno borili, vendar niso mogli preprečiti dvoštevilčnega rezultata tekme. Tekma se je namreč končala z visoko zmago Ljubljančanov 15:0 (6:0; 2:0; 7:0). Rezultat bi bil nedvomno lahko še večji, če se ne bi Ljubljančanom poznalo, da so doslej odigrali že dve težki tekmi. K postavljenemu rezultatu pa sta Ljubljančanom pripomogla tudi oba sodnika, Žitnik iz Beograda in Herkoč iz Celja, ki sta sodila slabo in priznala neregularno dosežen gol. Za Ljubljano so bili uspešni: Cucek in Cesar po trikrat, Ja-nežič, Zupančič in Jemec po dvakrat in Aljančič, Osrečki in Volkar po enkrat. »PARTIZAN« : »ZAGREB« 12:0 »Partizan« je igral lagodno, »Zagreb« pa brez volje. Rezultat bi bil nedvomno še višji, a so partizanovi strelci precej netočno streljali na gol. Prva tretjina se je končala s tesnim rezultatom 1:0 za »»Partizan«, v drugi tretjini so partizanove! porinili pak 7 krat v mrežo in v zadnji tretjini še 4 krat. Najboljši igralec je bil nedvomno Kanadčan O'Neill, ki je tudi to pot nastopal za »svoje« društvo. Na tej tekmi se je zelo ja