Leto X., št. 17. Poštnina plačana v gotoTiui. V LJUBLJANI, v sobota, 24. aprila 1926. Današnja številka Din 1*50. I*haj& razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Začasno le enkrat na teden. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, poštni predal štev. 168. 8*slov za telegrame: >Naprejc, Ljubljana. Čekovni račun štev. 14.398. NAPREJ Stane mesečno 25 Din, začasno 8 DiSi Za inozemstvo 35 Din, začasno 10 Diau Oglasi: Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasit beseda 60 par, najmanj 5 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo; Reklamacije za list so poštnine prosta Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS). Letnik: VII., štev. 17. Četrtkova .Naprefeva" številka Izhaja kot tednik: LJUDSKI GLAS Olasilo Kmetsko-delavske zveze Stane letno 72 Din — mesečno 6 Din jzij Leskošek: Praznik dela. Slovenski delavci se doslej svojega praznika niso posebno zavedali, zato tudi ta edini'delavski praznik še ni dovolj znan kot praznik dela, ker ga tisti, katerim je namenjen, še niso osvojili za svoj praznik. Sicer ga obhajamo tudi Slovenci že več let-, vendar ne tako, kakor bi ga morali: da utrdimo delavsko zavednost za razredni in internacionalni boj. Mnogo delavcev je še v Sloveniji, ki praznika dela sploh ne poznajo in mislijo, da je to le praznik organiziranih socialnih demokratov in ga zato ne proslavljajo. Drugi pa smatrajo 1. maj za dan procesij in pijančevanja. To se je videlo posebno prva leta po svetovni vojni, ko so marsikje na praznik dela pijančevali kakor na kakem »žegnanju« ali sokolski' veselici. Zopet drugi mislijo, da je ta praznik namenjen samo tovarniškim delavcem ter rudarjem, drugim pa da ga ni treba praznovati. Praznik dela je namenjen vsem, ki delajo duševno ali telesno, v industriji ali obrti, na polju ali v gozdu, v rovu ali v uradu. Praznik dela pomeni vstajenje delavske solidarnosti, delavske emancipacije in delavske kulture. Ali niso vsi prazniki namenjeni posvetitvi in zlasti okrepitvi ideje ali gibanja dotičnega svetovnega nazora, pod katerega imenom se praznujejo? Slovenski delavci pravijo, da to ni praznik, ki bi ga bili upcstavili slovenskih delavci, ker ga ne poznajo dovolj. Ta trditev je sicer resnična, ker delavski praznik so začeli praznovati delavci v Ameriki in so ga prinesli leta 1889 na kongres soc. Internacionale v Pariz, kjer je bilo sklenjeno, da naj ima delavstvo vsega sveta vseh ver in vseh narodnosti svoj poseben praznik, praznik dela in to vselej 1. maja. Tako je nastal ta praznik, s katerim kaže delav. svojo zavednost, izraženo s tem, da položi delo na dan svojega praznika in da pokaže moč svojega razreda kapitalističnemu razredu. Mnogo je v letu praznikov, in sicer verskih, narodnih in državnih, vendar nobeden od njih ni bil ustanovljen od delavcev in ne za delavce. Vsi ostali prazniki služijo ali za propagando vere, to je za kapitalistično propagando, ker prazna vera je najboljši služabnik kapitalizma. Verske praznike so ukazali razni papeži na čast katoliški cerkvi, ki je najboljša zaščitniča reakcije in ovira v razvoju zdravega človeškega razuma ter napredka. Vse praznike, ki jih imamo, praznujemo na ukaz in po volji cerkvene ali posvetne buržoazije, nobeden teh praznikov ni posvečen delu, vsi služijo v čast zlatemu teletu. Najboljši dokaz za to nam je vstajenje ob velikonočnih praznikih. Kako močne so delavske vrste v procesijah ^vstajenja"! Pravega vstajenja od teh procesij ni bilo in ga tudi ne bo. Prav tako ne more priti pravo vstajenje iz socialističnih procesij 1. maja, če bodo ostale samo procesije in ne preobrazba duhov. Praznik dela je za delavce vse kaj drugega kakor pa velikonočne procesije, zato se mora ta praznik praznovati na čisto drug način. Zavreči je treba način, kakor se praznujejo prazniki kapitalističnega dru- žabnega reda. 1. maj mora biti vsakemu delavcu v ponos, zbujati mora razredno zavednost in približati zmago proletariata nad buržuazijo. Prav je, če se proletariat pokaže na ulici, da prešteje svoje bataljone, da pokaže svojo moč. Ni pa prav, če se o priliki takega praznika začne pijančevanje in kaže proletariat v alkoholnem stanju buržoaziji svojo »revolucionarnost . Kajti buržoazija gleda po svojih organih natančno na razvoj proletariata in na njegovo emancipacijo. V Jugoslaviji se buržuazija rada odlikuje tudi s tem, da prepove proslavo i. maja in motivira svojo prepoved s tem, da ie ogrožen javni mir in »red« v državi. Vse to nam ne more škodovati, če 1. maj proslavimo na najbolj dostojen način. Vsak delavec bi moral imeti toliko razredne zavednosti, da bi proslavljal 1. maj zares kot praznik dela, da bi pustil delo počivati, da bi pustil kolesa stati kljub grožnjam raznih fabrikantov, da bodo odpuščeni tisti, ki bi praznovali, kajti jasno je, da vseh delavcev buržoaziia ne more odpustiti, ker sama delati ne zna, niti delati noče. Na praznik dela bi se naj vršila znanstvena predavanja in gledališke predstave, delavski zbori naj bi pokazali svoje znanje. Vse bi se naj vršilo Delu v čast. Takih predstav buržoazija ne more prepovedati, ker bi s tem jasno pokazala, da je proti kulturi, o kateri njeni eksponenti toliko govorijo, pokazala bi, da delavcem ne privošči drugega ko težko delo, ki ga slaba plačuje, pokazala bi, da privošči delavcu samo buržoazne beznice in žganje. Zato naj delavci čitajo socialistično literaturo, naj proslavljajo 1. maj v čast Delu in delavskemu razredu. Buržoazni parlamentarizem v SHS, Po večletnih vojnah, ko je kapitalistična oligarhija uničila zadnje ostanke predvojne meščanske demokracije in uvedla v vseh vejujočih deželah militaristično diktaturo, spojeno z brezobzirnim izkoriščanjem dela, imetja in življenja državljanov, so narodi SHS države in Balkana navdušeno zaželeli pravo ljudsko demokracijo. Posebno slovensko in hrvaško ljudstvo je pričakovalo v novi državi Jugoslaviji demokracijo in z njo združeno svobodo na vseh poljih družabnega življenja. Toda ljudstvo so razočarale že prve vlade, ki so vladale z začasnim Narodnim predstavništvom, posebno pa še takozvana demokratsko - socialistična vlada, ki je s posebno vnemo preganjala delavsko in kmečko gibanje in njegove glasnike. Volitve v ustavotvorno skupščino so jasno pokazale, da ljudstvo zapušča stare meščanske stranke in gleda z zaupanjem na nove delavske in kmečke stranke, ki so dobile pri teh volitvah večino. Do tedaj neomejena parlamentarna oblast jugoslovanske buržoazije pod vodstvom srbskih radikalov in demokratov je prišla z volitvami v ustavotvorno skupščino v nevarnost. Zato je takrat vladajoča radikalno - demokratska koalicija takoj po volitvah v konstituanto izdala slovito »obznano«, ki je postavila iz- ven zakona delavsko gibanje v SHS, kmečkim strankam pa zagrozila z istimi represalijami. Z ozirom na »obznano« in grožnjo z vojaško diktaturo je smatrala Radičeva kmečka stranka za najboljše orožje abstinenco. Zato večina hrvaških narodnih poslancev ni prišla v usta-votvomo skupščino. Vidovdanska ustava je bila sprejeta kljub kriški deklaraciji, ki je določala kvalificirano večino, z navadno večino 13 kupljenih mohamedanskih glasov. Že ga-ženje kriške deklaracije je odkrilo vsem pravim demokratom v SHS državi prave namere jug. buržoazije: zavladati v državi absolutistično in s pomočjo nasilja in korupcije. Še bolj jasno se je pokazala »demokracija srbske buržoazije — radikalne in demokratske — z izglasovanjem zakona o zaščiti javne varnosti in reda, s katerim je buržoazija pravkar od nje izglasovane ustavne pravice delavcev in kmetov brezobzirno pomandrala. Očitno je postalo stremljenje vladajoče buržoazije obdržati oblast za vsako ceno v svojih rokah brez ozira na parlamentarna načela meščanske demokracije. Tako je buržoazija sama izredno jasne razkrila svoje namene in potrdila svarilo revolucionarnega delavstva, ki je svarilo ljudstvo pred prevelikimi nadami v buržoazno demokracijo, in organiziralo delavske mase za cdpor proti odkriti diktaturi kapitalistov. Kmetske stranke v svoji kratkovidnosti niso dale onega odpora obzna-naškemu režimu niti one podpore preganjanemu delavstvu, ki bi ga morale dati v interesu svojih volilcev — malih in srednjih kmetov. Srbski zemljcradnički savez je celo podprl cbznanaški režim in glasoval za zakon c zaščiti javne varnosti. Zato je ta stranka izgubila vse zaupanje kmetov že pri prihodnjih volitvah in je danes brez vsakega vpliva. Radičeva stranka pa ni dala zatiranemu delavskemu gibanju v pravem času prave podpore, temveč je vso energije koncentrirala na propagando republikanstva. S tem programom je tudi dobila glasove ogromne večine hrvaškega ljudstva; napredovanje republikanstva je s tem dobilo močno oporo, tako da je vladajoča buržoazija v strahu za svojo neomejeno oblast uporabila obznano tudi za celokupni hrvaški republikanski po-kret, zaprla vodstvo in razpuščala organizacije HRSS. Potem je izvedla volitve, ki so znane po nasilju in korupciji radikalno - demokratske koalicije. Navzlic nasilju in korupciji pa je PP režim dobil pri teh volitvah zelo malo večino mandatov z manjšino glasov. Zato so razveljavili po zakonu o zaščiti države mandate voditeljev Radičeve stranke v nadi, da bodo ostali kmetski poslanci brez vodstva postali poslušno orodje »narodnega bloka . Opozicija — slovenski klerikalci, srbski demokrati, muslimani in zem-ljeradniki — so škodoželjno gledali na to preganjanje hrvaškega ljudstva, ki je bilo v obraz vsem demokratičnim in parlamentarnim načelom. Vsi so računali, da bodo poželi hrvaške mandate, slično kakor je SPJ molče odobravala »obznano« v upanju, da bo požela komunistične mandate. Osamljena, a na revolucionaren odpor nepripravljena Radičeva stranka je kapitulirala in sklenila z radikali takozvani sporazum. V zadnjem članku (Pašič-Radičeva vlada) smo opisali ta sporazum. Od tedaj se je še bolj jasno pokazala namera radikalov ne izpustiti vlado iz svojih rok. Druga vlaga g. Uzunoviča Je vrgla Radičeve pristaše iz vlade in pridobila par disidentov ter se konstituirala kljub temu, da ne predstavlja večine parlamenta. S'tem so zopet pogaženi osnovni parlamentarni in ustavni prineipi, po katerih se sestavljajo samo vlade, ki imajo zaupdnje večine parlamenta. Tako vidimo, da je »demokracija« jugoslovanski in vsaki drugi buržoaziji samo krinka, da zakriva svojo neomejeno oblast. Čim je ta oblast v nevarnosti, buržoazija gazi parlamentarne, ustavne in demokratične principe in vlada odkrito diktatorične. Dosledno izvajanje te buržoazne politike — je fašizem v Italiji, Grčiji, Bolgariji, Španiji, Albaniji in v Rumuniji, kjer je ta politika popolnoma zmagala in kjer je delavski pokret razdejan. V SHS še .ni zmagala ta ideja, toda neprestano gaženje in izigravanje parlamentarizma in demokratičnih načel daje fašistom v SHS nade, da bodo kmalu njihove ideje zmagale. Delavski pokret v deželah odkrite diktature kapitalistov preživlja posebno težke čase. V teh težkih časih moramo prav posebno in vedno poudarjati načelo proletarske demokracije, na njej graditi svoje organizacije, dvigniti s pomočjo njih razredno zavednost proletariata in graditi zavedne borbt-ne proletarske organizacije, ki so v stanu kljubovati vsem viharjem. V teh težkih časih bo delavstvo spoznalo, da samo take organizacije lahko zaščitijo delavstvo pred fašističnim nasiljem in brezobzirno kapitalistično diktaturo, ki polagoma, a dan za dnem jemlje delavstvu že pridobljene pravice. V teh težkih časih je med delavstvom močna želja po združenju ih edinstvu. Dolžnost naša je, da to željo delavstva napravimo zavedno ip programatično, da vsakemu delavcu dopovemo, (Ta je združenje brez socialističnega programa in brez proletarske demokracije — slično radikalsko-radičevskemu sporazumu — radikal-sko-radičevski enotni fronti, ki je v prvem važnejšem vprašanju razpadla. Zato kličemo vsemu delavstvu in poljedelskemu ljudstvu: Buržoazna demokracija razpada — živela socialna proletarska demokracija! Občni zbor Konzumnega društva za Slovenijo. v Ljubljani 11. aprila 1926. Anton Kristan: Za nadzorstvo predlagam, naj se sklene, da se vpiše prebitek (23.000 Din) v reservni sklad. Mulej, Jesenice: Bilanca bi morala biti bolj podrobno pojasnjena in pravočasno izdana, da bi krajevni odbori lahko temeljito premotrili posamezne postavke. Tako je tudi zahtevalo Člansko zborovanje, naj načelstvo pravočasno razpošlje svoje predloge, da bodo delegati prišli na občni zbor pripravljeni in da bodo vedeli, kaj naj podpirajo in kaj marajo odkloniti. JagTOvič, Tezno: Poziva centralno vodstvo, naj bolj skrbi za popravilo tliš. Obsoja, da ni v proračunu tozadevno nobene postavke. Baznik, Ljubljana: Kristan je trdil, da morejo le lajiki trditi, da Konsum ni varen, da Konsum nazaduje itd. Vendar se mi zdi, da če pogledamo številke nazaj, morajo tudi lajiki spoznati, da gospodarstvo v Konsumu ni zdravo. Čudno je to: leta 1922/23 je 5>ilo hranilnih vlog Din 1,800.000, leta 1928/24 Din 8,500.000, leta 1924/25 pa Din 4,700.000. Toda kakor rastejo hranilne vloge, ki so tudi dolg, raste tudi še tuji, bančni dolg, Evo številke: Leta 1922/23 je bilo dolga 5,700.000 Din, leta 1923/24 6,500.000 Din, leta 1924/25 pa 8,800.000 Din. Če bi'se res tako lepo in vzorno gospodarilo, kakor trdi Kristan, bi morali imeti več hranilnih vlog, toda manj dolga. Tu gre pa vse le navzgor •in se s takim gospodarstvom nikakor ne morem strinjati. Če bomo šli to pot dalje, pridemo v par letih na vrv. — fDalje govori še glede nepremičnih vrednot, obsoja brezbrižnost pri ureditvi davkov, ki bi jih Konsumu ne bito treba plačevati, dokazuje Kristanu, da je mariborski »Ljudski dom« last društva, da ima Konsum v njem le •za 1000 Din deležev. Kristan seveda hoče nasprotno dokazati, da če imajo w »Ljudskem domu« večino deležev, so nesporno tudi lastniki. Zato vedno take živahno skrbi, da ima v *’seh institucijah-, ki nesejo, večino -on. Op. ur.) Baznik nadaljuje: O slučaju Dražila in Urbančeve ne vemo pravzaprav nič točnega. Znano nam je, da se je dala višjim nastavljencem tista pogodba predvsem zato, da se zavarujejo pred komunistično nevarnostjo. Tu so najbrž bili tudi kakšni drugi nameni vmes in je bila komunistična nevarnost za Konsum le prazen strah. Obsojati pa moram, da je še danes v Konsumu tako, da je ravnatelj in načelnik ena sama oseba. Jurčič je lahko dober ravnatelj, toda za načelnika •take zadruge pa najbrž ni. Skrajni čas je torej, da ti dve funkciji ločimo. •Kristan očita Dražilu in Urbančevi tiered. Kakšen je bil ta nered? Treba •je, da to vemo. Na Kristanove sodbe ne moremo kar tako prikimati. Seni »odločno za to, da se najstrožje kaznuje v«ak, ki zlorablja zaupanje in članske koristi v svoje osebne namene. Toda poznati hočem položaj natančno. •Vrednostni papirji: Vsekakor preveč razmetavamo denar za ta-•ke stvari. Če že hočemo n. pr. biti člani Zadružne banke ;, je dovolj, da •damo 50.000 Din, ne pa še 600.000 Din več in to v podjetje, ki, kakor sem slišal, ni trdno, baje je tik pred konkurzom. (Kristan z medklicem razkačeno: Zavračam take očitke. Zadružna banka je trdno podjetje. — Op. ur.: Saj ima Kristan sam v njej 51 % in on svojega ne da v nevarni) podjetje.) — Baznik dalje: Boljše bi -bilo, da za 600.000 Din dolga' Napreju«, in sicer po poročilu, kakor je bilo objavljeno v »Arbeiterzeitun-gi« dne 18. t. m. — Poročali so 4 delegati, Farkaš, Pilzl, Marki in Lares. Farkaš. Pozdravlja delegate po naročilu ruskega proletariata. Pravi, da so delegacijo sprejeli ruski delavci povsod zelo prijazno. Gibala se je lahko povsod popolnoma svobodno in po prosti volji brez vsakega spremstva. Delegacija je obiskala tako privatne hiše kakor tovarne. Dobila je tolmača. Pregledala je nad 100 tovarn vseh vrst. Tehnično so nekatere tovarne še zaostale, se pa stalno izpopolnjujejo. Primitivne razmere so našli zlasti v neki tovarni v Minsku. Vprašali so delavce, čemu prenašajo toliko muk radi tega. Odgovorili so, da se zavedajo, v kaki zvezi s pospeševanjem produkcije je njih usoda, zato prenašajo radi tudi take primitivne razmere. — De-lavni čas traja 8 ur, pri ponočnem delu 7, pri zdravju škodljivem delu pa 6 ur. Mladoletni delavci (do 16 let) delajo 4, od 16 do 18 let 6 ur dnevno. Razen tega porabijo mladoletni delavci 2—4 ure za izobrazbo. Mezde so določene s kolektivno pogodbo. Oktobra in decembra 1925 so znašale mezde ruskih delavcev: pri kovinarjih 59.3 rublja, (87% mezd iz predvojne dobe), pri rudarjih 50.6 rublja (70.5% predvojnih mezd), v tekstilni industriji 43.9 rublja (116 % predvojnih mezd), v kemični industriji 52.7 rublja (121% predvojnih mezd). Mezde niso vedno enake, če ima kale obrat več dobička, se zvišajo tudi mezde. 70% tovarn dela na akord. Mezdnih razredov je 17. Profesionisti zaslužijo zelo dobro. Boljše kvalificiran ključavničar zasluži v Moskvi 160—200 rubljev mesečno. Prvi trije mezdni razredi so za mladoletne delavce, večina delavcev je v 7. in 8. mezdnem razredu. V najvišjem — sedemnajstem so samo specialni delavci in inženirji. Brezposelni]) delavcev je v Rusiji približno 1 milijon, kvalificiranih delavcev je malo med njimi. Brezposelni so večinoma delavci, ki pridejo iz vasi v mesto dela iskat. Izobražujejo jih v posebnih šolah in jih potem zaposlijo v indu-' striji. Državna brezposelna podpora znaša 12—15 rubljev, k temu pridejo še podpore strok, organizacij, in sicer 5—12 rubljev. Socialne institucije v ruskih tovarnah so delegaciji najbolj ugajale. V vsaki tovarni imajo otroška zavetišča in otroške vrtce. Socialna bremena padejo na podjetnika, t. j. državo, strokovne organizacije dobe 2% delavskih mezd. Obrat, svetniki soodločajo v produkciji in vodijo kulturno delo v tovarni. Od 16 obratnih svetnikov je 5-—6 delavcev, ki jim je pri-deljeno tehnično osebje za pisarniška dela. Obratni svet tvorijo večinoma taki, ki ne pripadajo nobeni stranki, okoli 30% jih je komunistov. Volijo jih vsakih 6 mesecev, po poteku te funkcijske dobe morajo podati poročilo vsemu delavstvu. Glasuje se pri volitvah z dviganjem rok. Rekli smo, da se nam to ne zdi popolnoma pravilno, pa so odgovorili, da tajna volilna pravica nima nobenega smisla, ker imajo volilno pravico itak samo delavci. — V Rusiji zelo veliko zidajo. Stanovanjske razmere kljub temu niso sijajne. Zelo lep primer stanovanjske akcije smo videli v Baku. Tam je nastalo novo mesto za 20.000 delavcev, ki ima zelo lepe vrtove in nasade. Stanovanja so tam zelo lepa, 2—3 sobe, kuhinja in kopalnica. Pohištvo da država. Večinoma so imeli tam zelo lepo pohištvo, da smo se čudili. V Moskvi imajo delavci slaba stanovanja, temne luknje, ki včasih niti okna nimajo. To so stare hiše iz carske dobe. Kdor jih primerja z novimi, se ne čudi, da so tudi delavci, ki ne pripadajo nobeni stranki, navdušeni za sovjetsko vlado. Če bodo v Rusiji še 5—6 let tako intenzivno zidali kakor zdaj, bo stanovanjsko vprašanje v tem času rešeno. Zavarovani so delavci za slučaj bolezni, začasne brezposelnosti in in-validitete. Žene tudi za porod. Pri- spevke za to zavarovanje plačuje samo država. Poljedelski delavci so le deloma zavarovani. Dajatve znašajo za časa bolezni polno plačo, žene dobe polno plačo 2 meseca pred porodom in 2 meseca po njem, potem so odškodnine za pogreb, invalidne rente in rente iz zavarovanja za starost. Tako so uredili socialno zavarovanje šele v zadnjem času. Dalje imajo ruski delavci veliko sanatorijev in okrevališč. Dopusta dobe delavci, ki delajo 5 meseca, 14 dni, pri težkem delu pa 1 mesec na leto. Mladoletni imajo plačane počitnice. Socialna bremena.so seveda razmeroma velika in vplivajo drugod. Tako je n. pr. manufaktura v Rusiji 2—3krat dražja kakor v Avstriji. Delavci vedo, da mora zaenkrat tako biti in radi tega niso nevoljni, vsi imajo trdno upanje, da se bodo razmere kmalu zboljšale. — Bili smo tudi v Georgiji in smo-videli, kako je tam v resnici. Šli smo tudi v zapore in smo govorili z zaprtimi menjševiki. Vprašali smo jih, zakaj so zaprti in odgovorili so nam, da so organizirali upor proti sovjetski vladi, upor je bil udu-šen, oni obsojeni na smrt in nato po-miloščeni v desetletno ječo. Zaprti niso skupno z navadnimi zločinci, smejo kaditi, dobe knjige in časopise. Z drugimi kaznjenci ne pridejo v doti-ko, nad čimer so se pritoževali. Štiri ure smo govorili ž njimi, pa niti enkrat niso omenili georgijskih delavcev, samo o naciji so govorili. Socialni demokrati so rekli, da nimajo s temi ljudmi nič skupnega. Tako so nam rekli tudi tam, kjer so bile soc. dem. organizacije najmočnejše. Upor (ki je bil udušen precej krvavo — op. ur.) je prišel z dežele, ne iz industrijskih centrov. V zaporu so menjševiki sami priznali, da se georgijskim delavcem zdaj veliko boljše godi kakor prej. V Georgiji vladajo zdaj georgijski, ne ruski sodrugi. O nacionalnem zatiranju ni govora! — Trdijo, da postaja iz Sovjetske Rusije kapitalistična država. Videli smo v Leningradu, da je tam okoli 50.000 proletarskih študentov. Oficirji so proletarski otroci. Med oficirji so skoraj sami delavci, na univerzah tudi. Če kdo trdi, da se ne po raja v Rusiji socializem, temveč kapitalizem, ne razumem, kako naj iz takega naraščaja zraste kapitalizem. Take mladine bi si želel tudi pri nas! Rdeči tovarniški ravnatelji ne dobe večjih plač kakor dobro kvalificirani delavci. Bili smo v tovarni, kjer je ravnatelj — komunist, imel v svoji oblasti 15.000 delavcev in 225 rubljev mesečne plače, njegov namestnik, ki ni bil komunist, pa 400 rubljev. V isti tovarni so imeli kvalificirani delavci po 250 rubljev mesečno. Delavstvo zaupa sovjetski vladi. Če kdo trdi, da vlada v Rusiji peščica teroi’istov, ki samo razdirajo, mu priporočam, naj gre v Rusijo in si »razdejanja« sam ogleda. — Povsod so nam rekli: mi hočemo z vami skupno proti skupnemu nasprotniku, kapitalizmu. Če se obedve internacionali ne najdeta, ne razumemo, zakaj se strokovne internacionale ne bi mogle združiti. Do združenja bo tudi prišlo, ker je potrebno za delavski razred. Pilzl: Kot vojni invalid sem se zanimal in bom poročal predvsem o skrbi za vojne poškodovance v Rusiji. Glavno načelo je tam: vse invalide, tako one iz državljanske kakor imperialistične vojne, narediti zmožne za delo. Za to imajo posebne šole. Imajo zakon, ki določa, da dobe invalidi iste plače kakor zdravi delavci. Kdor pa za delo ni več zmožen, pride v dom za invalide, ali pa dobi rento, da lahko brezskrbno živi s svojo rodbino. — Žene so v Rusiji enakopravne z možmi in dobe za isto delo kakor moški tudi isto plačo. V tovarnah smo videli ženske kot strugarje 'in ključavničarje, ker opravljajo isto delo ko moški, zaslužijo enakopravnost in torej ne morejo biti Lohndrucker <-ce. Otroke lahko vedno s seboj vzamejo, ker so po vseli tovarnah otroška zavetišča, tam na otroke pazijo, jim dajo jesti in piti, in sicer brezpiačno. Zagotavljam, da je resnica, kar pripovedujemo. ■ Marki: Zanimali smo se za strokovna vprašanja, zlasti za to, kake funkcije imajo strokovne organizacije v Rusiji, ali so to državne ali privatne institucije. Prepričali smo se, da so prav tako svobodne kakor n. pr. v Avstriji. Članstvo je v neki meri obvezno, ker je v Rusiji še vedno mnogo reakcionarnih elementov. Kdor dela 4 tedne v tovarni, je obvezan podpisali pravilnik strokovnih organizacij in postane njih član. Strokovna organizacija sama pa nima pravice sprejeti kakega člana, dokler občni zbor tega ne sklene. Strok, organ, imajo danes v Rusiji 7,846.000 članov, 6803 knjižnice z 8,414.000 knjigami itd. Ruski delavci so nam vedno zatrjevali, kako težko občutijo, da so od vsega sveta odrezani. vprašali so nas, ali so res tako slabi ljudje, da ne smejo stopiti v zvezo z nobeno deželo. Dejstvo je, da je zelo krivično prepovedovati ruskemu ljudstvu zvezo z ostalimi kulturnimi kraji zato, ker je prepodilo svoje izkoriščevalce. — Večkrat smo imeli priliko videti, da med navadnim vojakom in oficirjem v sovjetski vojski ni razlike. Poleg vojaške izobrazbe se izobražujejo vojaki tudi drugače: oni s kmetov se izuče kake obrti, meščani pa dobe pouk v poljedelstvu. Disciplina je prostovoljna, kazni je malo. Vojska je zanesljiva in bo znala odbiti vse napade. Lares: Prinaša pozdrave ruskih profesorjve, učiteljev, zdravnikov in študentov. Za vprašanje ločitve cerkve od države se je posebno zanimal. — Nekaj, česar ni nikjer drugod videl, so takzv. nočna zavetišča, ki so jih videli v v&eh mestih. Delavec n. pr., ki čuti, da je sicer bolan, pa je drugače zmožen za delo, gre po delu v tako zavetišče, ko dobi od zdravnika legitimacijo. Najprej se okoplje, odloži svojo obleko in dobi zavodovo. Nato gre bodisi v igralno sobo ali čitalnico, ali posluša godbo. Ob 8. je večerja, vsak dobi hrano po predpisani dieti. Po večerji se nekaj časa še zabavajo, nato spat. Zjutraj gredo zopet na delo in tako 4 tedne. Če bolezen med tem še ni ozdravljena, lahko zahaja v zavetišče še 2—3 tedne. — Stanarina se plačuje regresivno: delavec, ki zasluži recimo 30 rubljev, plaea za stanovanje 30 kopejk, če zasluži 50 rubljev, plača za isto stanovanje 60 kopejk, če zasluži 100—150 rubljev, plača za isto stanovanje 1.80 rublja. (Torej je to neka vrsta progresije. Op. ur.) — Tudi šole smo pogledali. Zakon o splošni šolski obveznosti bo stopil v veljavo šele leta 1930. Šol manjka. — Ločitev cerkve od države je bila temeljito izvedena. Pri tem vidimo najlepše egoizem mas. Dokler plačuje duhovnike država, gredo ljudje še včasih v cerkev, v momentu pa, ko, so naredili takzv. cerkvene občine in morajo verniki svoje duhovnike sami plačevati, je ljudem takoj za take stvari denarja — zmanjkalo! Tako se je zgodilo v Moskvi. — Zelo pridno razpravljajo v Rusiji o alkoholizmu. Imeli so prepoved izdelovati alkohol, kmetje so pa kljub temu skrivaj žganje kuhali. Vlada je nato sama prevzela produkcijo piva, ki je pa slabo. Delavci ga le malo pijejo. Ampak žganje! Kot državni monopol kuhajo 4% žganje, vodko. Alkoholno prepoved so 1. oktobra 1925 preklicali. Ta dan so začeli izdajati žganje drž. monopola, stekleničico po pol rublja. Ta dan je bilo pol Rusije pijane! Že drugi dan so zvišali ceno za en rubelj, kar je pomagalo, da delavci zopet manj pijančujejo. Od alkohola odvračajo zlasti mladino. Tem poročilom je sledila debata. Bila je zanimiva, poročali bomo seveda tudi o njej. s širite MAJSKI SPIS JSDS in KDZ za I. 1926! Naročite ga 'takoj pri upravi •Napreja« v Ljubljani, p. p. 168. Cena 5 dinarjev. Razno. r Za dostojno proslavo 1. maja bi bilo treba, da bi povsod počivalo delo, kajti ta dan je praznik dela. Ta dan laliko dokažejo delavci vseh struj, da si res želijo združenja. Ničesar drugega ni treba, le dogovora, da ta daii ne bodo delali, razen kar je nujno potrebno. Če bi se to zgodilo, bi bile popolnoma nepotrebne vsakršne manifestacije, procesije, slavnostne pridige in druge take formalnosti. Če bi delo počivalo, bi bila volja delavstva dovolj manifestirana, praznik dela primerno proslavljen in moč delavstva dokumentirana. Disciplinirane manifestacije posameznih struj ali vseh struj skupaj ne morejo škodovati, škodovale pa bi, če bi delavci mislili, da so s formalno manifestacijo zadostili svoji dolžnosti. Njihova prva dolžnost je, da širijo razredno zavednost. r Korupcija. Ta beseda je postala v Jugoslaviji dobro znana gotovo tudi že analfabetom. Zlasti zadnjih par tednov so slovenski, hrvaški in srbski listi dan za dnem polni poročil o korupcijah v »najvišjih krogih«, kakor imenujejo ministre in visoke državne uradnike. Zet znanega radikalnega voditelja Ljube Jovanoviča, Dragiša Stojadinovič je razkril nekaj ko-ruptnih afer Pašičevega sina Radeta, Radič je razkril korupcije drugih radikal-skih prvakov, radikali razkrivajo radi-čevske korupcije itd. Vsak dan pride vsaj po ena nova korupcijska afera na elan. — Meščanski listi so začeli že pisati o sredstvih, kako zatreti to strašno korupcijo. Sredstvo, ki ga bolj ali manj prikrito priporočajo, pa bi korupcijo le še bolj pospeševalo, zahtevajo namreč diktatorsko vlado — kakor da ne živimo že pod diktaturo! Fašistovska Italija na primer dokazuje, da je diktatorska vlada še prav posebno pripravna za korupcije. Ne diktatura, temveč prava, resnična proletarska demokracija je edino sredstvo proti korupcijam vseh vret! r Radičeva stranka se je drugič razcepita, v vladi sta ostala namreč radičevca dr. Nikič in dr. Šuperina, ki pa imata med radičevskimi poslanci le malo prijateljev. — Do razkola bo prišlo baje tudi med radikali. — Kljub veliki korupcije povsod še niso prišli in ne morejo priti takoj vsi na vrsto... r Rade Pasic in TPD. Še 1. 1921 je bila TPD pod državnim nadzorstvom. Tega leta pa je Rade Pašič dobil 4000 delnic TPD, kar je imelo za posledico, da je bilo drž. nadzorstvo nad TPD odpravljeno, cene premoga so pa zvišale. Kupčijo je posredovala Slavenska banka. r Akcijski odbor v Trbovljah. »Delavska politika« vpije radi njega, ali njeno vpitje pač ne more spraviti nobenega pametnega človeka iz ravnotežja. Razumemo pa, da njenemu gospodarju nobena akcija ni všeč, ki je ne vodi on in ki je v stanu TPD škodovati. — Sicer pa opozarjamo na dopis iz Trbovelj v današnji številki. r Kristan in »Naprej«. G. minister na razpoloženju Anton Kristan mi je na občnem zboru Konsunmega društva za Slovenijo zagrozil, da če ne ho Naprej-spremenil pisave, bo »izvajal posledice in me tožil. Rekel je tudi, da če bi bil na mojem mestu s. Bernot ali kdo drugi, bi bil že zaprt, meni, ker sem ženska in ne vem kaj delam, odpusti. Zdi se mi, da ni dovolj, da sem gospodu osebno odgovorila. Zato bom ponovila svoj odgovor javno, ker je potrebno, da velja kot odgovor tudi ostali generaliteti kapitalističnega sorodstva. Najprej javno priznanje g. Kristanu m njegove tako demokratične nazore in globok čut za enakopravnost. Zavedam se, da sem ženska, toda zavedam se tudi, da nimam »zašitih oči«, (i. Kristan, če se izogibate meščanskih zakonov, pobijajte »Naprejeve« »laži« v so me že ravno socialpatrioti gnali na zatožno klop. Sicer pa sploh odklanjam tako farizejsko kavalirstvo. Obsodba zaradi kakšne neprevidnosti me ne ustraši, niti ne bo spremenila mojega prepričanja, zlasti pa tam, kjer sem in še na lastne oči vidim, kako in kaj se dela. Zato osiveli in obogateli »SOletni socialisti«, kar korajžo! Iza kot ženska se vas prav nič ne bofji. — I. Prijateljeva. r OUZD. Že neštetokrat je bil napaden' v raznih listih. Tudi v »Napreju« smo opozarjali na neke nezdrave razmere v tem zavodu. Narodni dnevnik« je ob priliki računskega zaključka OtJZD objavil daljšo kritiko, ki se je podrobneje bavila z vzroki deficita. H koncu so bili omenjeni škandali, ki so se dogajali svoje dni na Cankarjevem nabrežju. Mislili smo, da bo OUZD v obrambo svoje časti »Narodni dnevnik« tožil, pa tega, kolikor nam je znano, doslej še ni storil. Čudno je to! Tudi »Sitne// v »Napreju« še ni dobil odgovora! r Kako so nas potegnili. Prejeli smo: Na prvi seji načelstva SP J, ki se je vršila po celjskem kongresu, je bilo sklenjeno, da se najnižji plačilni razred za članarino ukine, namesto njega uvede prispevek po 5 Din, vsi ostali plačilni razredi se pa zvišajo za 1 Din, v čimer je vračunana tudi že naročnina za »Socialista«, člani smo res čakali, da dobimo »Socialista*. pa zastonj. Mesto strankinega glasila so nam vrinili »Delavsko politiko«. Kaj delajo nadsodrugi z denarjem za »Socialista , nam članom ni znano. (Uradnici v poki. tajništvu so zvišali pla-čočo od P>00 na 500 Din.) Ali res že vse vrag jemlje? — J. r Kdo v Zagorju mi more sporočiti, komu je 1. 1921 prodal prejšnji upravitelj pokopališča g. Keršnik spomenik na grobu učiteljice Josipine Kronabetvoglove? Spomenik je bil iz belega kararskega marmorja, napis zlat. Sporočila naj se pošljejo upravi »Napreja«. Trpežni, elegantni in poceni .VOIKA" čevlji VOIK A LJUBLJANA, nasproti Mestnega doma St. 127. Zahtevajte naS brezplačni ilustrovani cen*. KOLI NSKACIKORI JA JE RES IZBORNA Dopisi. Trbovlje. (Akcijski odbor.) Javnosti je že znano postopanje TPD, kako preganja svoje rudarje. Za zavedne rudarje izgovor, da je premogovna industrija v nevarni krizi,' ne velja, prepričani pa smo, da TPD krizo umetno izziva v. namenom, da doseže svoj cilj: kljub event. neznatni pocenitvi premoga svoj dobiček še zvišati. Opisal bom nekoliko, kako se delavstvo proti TPD bori. — Videli smo kmalu, da je delo nekdanjih vodilnih delavskih organizacij (Unije slov. rudarjev in sedanje njene »združene- naslednice) zgrešeno in koristno le delničarjem TPD. To dokazuje zlasti resolucija z dne 21. februarja t. 1., ki zahteva, da naj vsak leden tretjina rudarjev praznuje. To je TPD tudi uvedla, delavce pa kljub temu še na cesto meče. Osnovan je bil medstrankarski akcijski odbor, sestoječ iz zastopnikov vseh strokovnih in političnih organizacij in s sodelovanjem II. rudarske skupine. Predsednik tega akcijskega odbora je rudar in predsednik IJ. rudarske skupine Anton Zupančič,- Ta akcijski odbor je sklenil, da se bo njegovo delovanje razširilo in temeljilo na sodelovanju vsega delavstva TPD. V ta namen je bilo sklicano veliko zborovanje za lo. aprila. Sodelovali so pri tem vsi zastopniki organizacij razen ikristanov-ce\, katerih zastopnik Ivan Krušič je na neki seji izjavil, da njegova stranka in strok, organizacija z akcijskim odborom ofioialno ne bosta sodelovali. Shoda se je udeležilo približno 4000 ljudi, ki so izrekli akcijskemu odboru zaupnico za vse njegovo dosedanje delo. Kristanovci pa niso samo odrekli sodelovanje z akcijskim odborom, temveč so agitirali proti njemu tudi z dejanji: trgali so letake, ki so naznanjali shod, ustno pa agitirali, naj se rudarji shoda ne udeleže. Zlasti sta se udejstvovala Martin Brečko, kovač in Franc Filač. Shod se je vršil na dvorišču gostilne g. Pravdiča. Otvoril ga je s. Pentelj s protestom proti odredbam TPD in razložil delo akcijskega odbora ter da so socialpatrioti delo v akcijskem odboru zapustili. Obširno je poročal o delu akcijskega odbora njegov tajnik Turnšek, poročal je protestu radi redukcije 20. marca, da je akcijski odbor odposlal predsedniku Delavske zbornice Čobalu pismo, v katerem ga je prosil, naj pojasni kolektivno pogodbo glede nabavnega prispevka, ki ga je TPD 1. aprila odpovedala in da ni dobil odgovora niti od Čobala niti od rudarskega glavarstva. Za Turnškom je dobil besedo g. Koren, ki je pokazal delo in namene TPD, ki hoče iztisniti iz delavstva zadnjo kapljo krvi, pozval je delavstvo, naj podpira akcijski odbor in naj se odzove njegovim klicem. Za Korenom sta govorila še sodr. Štruc in g. Flisek iz Zagorja. Nato je prečital g. Koren sledečo resolucijo: RESOLUCIJA, sprejeta na javnemu protestnemu ljudskemu shodu v navzočnosti 4000 rudarjev in delavcev, dne 15. aprila 1926 Ob 4. tiri popoldan na dvorišču g. Pravdiča v Trbovljah-Vode. 1. TPD je izdala razglas, da razveljavi dosedaj veljavno kolektivno pogodbo, ki je veljala do danes za vse rudnike pri TPD, da mora TPD izplačevati svoje delavstvo vsakih 14 dni med delavnim časom in v gotovem denarju. — TPD je s tem, da je razglasila ukinitev 14dnevne plače in da stopi v veljavo od 1. aprila 1926 dalje samo enkratno mesečno izplačilo, kršila kolektivno pogodbo. 2. TPD ni kršila samo kolektivne pogodbe, ampak TPD je pogazila tudi rudarski zakon § 206 z dne 17. maja 3912 R. G. BI. Nr. 107, ki določa, da se mora delavcem izplačati vsakih 14 dni njihov zaslužek v gotovem denarju in med delavnim časom. 3. Rudarsko glavarstvo v Ljubljani ni storilo svoje dolžnosti, da bi ščitilo gori navedeni še veljavni zakon, zato se obračamo tem potoni na vse parlamentarne klube v Beogradu, da intervenirajo pri merodajnem ministrstvu, da takoj stori vse potrebno in prisili TPD, da upošteva zakon § 206 z dne 17. maja 1912. . 4. Zahtevamo, da se pošlje v Trbovlje parlamentariui komisija, katera bo sporazumno z akcijskim odborom izvedla revizijo plač ter določila novo kolektivno pogodbo in obenem ugotovila krivične redukcije delavstva in poduradni-štva. 5. Zborovalci izražamo akcijskemu odboru popolno zaupanje; svoje započeto delo naj nadaljujejo kar najbolj eneagič-no, da doseže končni uspeh. Resolucija je bila sprejeta soglasno. Proti niso glasovali niti navzoči pristaši g. Krusiča. Po odglasov&nju se je pokazal na odru Marcel Žorga od neodvisnih in je prosil za besedo. Predsednik mu svoji »resnicoljubni« »Delavski politiki«. Izgovor »ker sem ženska«, je jalov, saj 1- moja 1026 se prične pri 1« maja Ljubljana Tekstilbazarju Krekov trg 10 prodafa po znižanih cenah: NovodoSIt balist v modnih barvah: || Delenl s krasnimi novimi vzorci: II Trpežni kembrik: prejšnja cena . Din 11-— prejšnja cena . Din 18-— prejšnja cena . Din ifr— sedaj samo . „ 5 — »a meter. || sedaj samo . . » 12 50 za meter. || sedaj samo . . 10*— za meter. In pri vsem drugem blagu za tretjino znižane cene. V mesecu maju vsi le TekstlUsasarfu 1 Fini moSki in ženski štofi od Din 48* naprej predložita naše zahteve ministrstvu za šume in rudnike. TPD dela z vso močjo na to, da ohrani novi način plačevanja. Njeni ljudje agitirajo za to, da vzamejo rudarji del svojih plač kot predujem. V osrednji delavnici, kjer je glavni tabor kristanovc-ev, so se delavci izrekli za predujme in mesečno plačo. 0 tem zahrbtnem delu proti sklepom akcijskega odbora smo bili obveščeni; sklicali smo sejo in poslati delegacijo na rudarsko glavarstvo s sledečo zahtevo: Rudarskemu glavarstvu v Ljubljani. — Rudarski glavar, g. dv. svetnik Stergar je v navzočnosti ministerialne komisije, delavskih zastopnikov in TPD dne 9. marca t. 1. v rudniški restavraciji v Trbovljah obljubil, da bo vedno ščitil delavstvo in izjavil, da bo vedno nastopil proti TPD, če bo kršila zakon. Tem potom obveščamo sl. naslov, da TPD krši zakon z dne 17. maja 1912 § 206. — Ker pošilja TPD svoje organe po delavnicah, da naj se delavstvo izjavi, če želi predujme od zaslužka z motivacijo, da se na poznejše želje delavstva glede izplačevanja ne bo ozirala, si II. rudarska sku- Čitaite in širite edini delavski iist poskusite in kupili bodete vedno pristno angleško in češko sukno, kamgarne, ševijote za moške in najnovejše volneno modno in perilno blago za spomladanske ženske obleke po znižani ceni v manufakturni in modni trgovini Prava uteha za . živčno bolne je moje ravnokar izdano delo! V tem se na podlagi mnogih dolgoletnih izkušenj razlaga vzrok, postanek in zdravljenje živčnih bolezni. Ta evangelij zdravja pošljemo vsakemu, kdor se obrne na spodaj označeni naslov, brezplačno. Tisoče zahval dokazuje stvarni uspeh izključno znanstvenega in poučnega dela za dobrobit človeštva, katero toliko trpi. Kdor spada k ogromni množini živčno bolnih, kdor trpi radi strahu, raztresenosti, slabega spomina, nervoznega glavobola, razdražljivosti pokvarjenih živcev, prevelike občutljivosti, bolečin v členkih, splošne ali delne sla-boste telesa ter ostalih brezštevilnih pojav, mora si naročiti mojo tolažečo knjižico! Kdor isto pazljivo bere, zadobi pomirljivo prepričanje, da obstoja zelo enostavna pot k življenju in zdravju! Ne čakajte, ampak pišite še danes na naslov E. PASTERNACK, BERLIN S. O. Michaelkirchjdstz 13. Abt. 181. Postrežba solidna! Na željo se pošljejo vzorci! platno, sukno, plavino, volneno blago, nogavice, ■ naramnice, robce, kravate, predpasnike, posteljno jv; perilo, itd. kupite najboljše pri tvrdki g Tiskovin« m 8«8as, te sada, Bajneteneji« piskate te va&fte n maBctk tete« maSŠjmBkm, sra&n n Msaj« Sasopiaov, kajif, heter IUL wm »Ti*i®fiwjA zrncim MToaaAnjA m najugodnejši nakup perila, pletenin, galanterije, potovalnih poirebSCin itd. pri Gaspari & Fanninger n ©j sl. Kupujte pri tvrdkah, ki oglašajo v Vašem listu! Vsled ugodne nabave surovin znatno znižane cene nogavicam tn drugim pleteninam Vic odjemalce prosimo, naj zahtevajo cenil«. Vsakovrstna naročila sprejema nai zastopnik ln naravnost tvrdka M. FRANZE SL SINOVI Poltni predal 44 LJUBLJANA, Privoz 10 Telefon 425 Velika izbira klobukov, čevljev, perila, dežnikov, plaščev, sandal, majic, slamnikov itd. po konkurenčni ceni pri JAKOB LAH — Maribor 3«F* samo Glavni trg štev. 2 “teC jT KJe Kupiš najceneje? PRI ŠENTPETERSKEM BAZARJU v Ljubljani, Martinova cesta št. S. Tam dobii raartlčno blago. Krasne volnene spomladanske &*ofe. Izgotovljeno moško In žensko perilo. Belo in rnjavo kotenlno itd. po najnižjih cenah Zdaj tndl odprodaja zimskega blaga tn ostankov pod lastno ceno. Požurl se! Priporočamo tvrdko tam ^ Kupujte le najboljša in .-h-bATnajtrpežnejša kolesa fpr||| „PUCH" s franc. Michelin pnevmatiko po zmerni ceni in event. na obroke. Dobe se samo prt ION. VOK, Ljubljana Tavčarjeva ulica 7 (poprej) Sodna ul. Tvornica dežnikov in solnčnikov L. MIKUŠ, LJUBLJANA Mestni trg štev. IS priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli - velikosti po najnižji ceni. -. besede ni megel dati, ker tega vladni komisar ni dovoli!. Kristanovci so po shodu raznašali vesti, da predsednik, sodrug Peneelj, Krušiču ni hotel dati besede. To je navadna laž, resnica pa je, da se je z Žorgo vred pojavil na cdru tudi Krušič, ki je stal za Zorgovim hrbtom, za besedo pa ni prosil. To se lahko tudi vsak čas dokaže. — Akcijski odbor je poslal gradivo, ki ga je zbral proti TPD, rudarskemu glavarstvu v Ljubljano. Pretekli petek popoldne pa sta g. Turnšek in še eden delegat odpotovala v Beograd, da pina in druge delavske organizacije v Trbovljah dovoljujejo gospoda rudarskega glavarja opozoriti, da vse te nakane TPD in kršitev zakona po možnosti prepreči. Izplačevanje delavskih mezd mora ostati kakor dosedaj po veljavnih zakonskih predpisih. Končno prosimo, da nas takoj obvestite, kaj je p. n. glavarstvo nujno ukrenilo. — Predsednik II. rud. skupine: Anton Zupančič, 1. r. Delegata sta se vrnila s sledečim odlokom : Trboveljski premogokopni družbi v Ljubljani. — Na tamošnje poročilo z dne 19. t. m., da se je odredilo namesto s še vedno veljavnim zakonom z dne 17. maja 1912 DZ št. 107 predpisanega lldnev-nega ali dosedaj z ministrskim dovoljenjem uvedenega polmesečnega izplačevanja delavskih mezd s 1. aprilom 1926 mesečno izplačevanje in med tem enkraten predujem, se naslov poziva, da to odredbo takoj prekliče in obdrži dosedanji način izplačevanja mezd. V protislovnem slučaju bi se moralo proti naslovu postopati kazensko v smislu § 248. nav. zakona. Izgovor, da je uvedeno pri drž. rudnikih protizakonito izplačevanje, nikakor ne upravičuje naslova do protizakonitega postopanja. Proti temu odloku je dopusten priziv na ministrstvo za šume in rudnike tekom 30 dni. V Ljubljani, 20. aprila 1926. Rudarski glavar, dvorni svetnik inž. Strgar, 1. r. To je prvi uspeh akcijskega o d bo ra. poročilo bom pa še nadaljeval. — R. 23. VI. 1926. — 2400.