.ENART legenda /Ql GXta>l5Ct SINIH ČMtlJ M . ^ <■»?-!) Črne ii:lši -----REGIONALNA CESTA PTVJ-LENART ---------- NARAVOSLOVNA UČNA POT 1 POST\|E NA UČNI POTI .f* POSTRVJE: 1. GOZD 2. PTICE 3. MELIORACIJSKI JAREK 4. TRAVNIK 5. GOZD ČRNE JELŠE 6. TRST IŠČE 7. I.OGARICA 2250 PTUJ KNJIŽNICA IVANA POTRČA PREŠERNOVA 33 ŠTIRI DEJAVNA LETA Minila so štiri leta občine Trnovska vas po reformi lokalne samouprave nove države Slovenije. Občani so uporabili pravico do samostojne lokalne skupnosti in ji na demokratičnih volitvah izvolili predstavnike. Bilo je ob prelomu stoletja in tisočletja, kar je samo po sebi izjemen čas, ki navezuje preteklost z vso kakovostjo in problematiko, a še bolj gleda v prihodnost. Oba vidika smo želeli zadovoljevati, čeprav smo po sili potreb prednostno reševali preteklost - ceste in vodo ter temu namenili največ občinskih in državnih sredstev. Gledali smo naprej - čistilna naprava z začetki kanalizacije, sodobno športno igrišče, pomoč domači šoli pri sodobnih projektih poučevanja, tuji jeziki v nižjih razredih, računalništvo in raziskovalne naloge, podpirali smo društva, ki dajejo življenje kraju, ter svoje in skupne interese, urejevali parkirišča in javno razsvetljavo, zgradili poslovilno vežico ter pristopili k urejanju središča občine. Kar je tukaj našteto v telegrafskem slogu, je v naslednjih tabelah prikazano natančno. Okrog 60 odstotkov vsakoletnega proračuna je bilo namenjeno za investicije, ki služijo občanom v vsakdanjem življenju. Podroben seznam po množici, vsebini projektov in pestrosti osuplja. Obenem kaže, kam je poniknil denar v občini, ki je imela in še ima toliko potreb, da je proračun podoben dežju na sušni zemlji. Prikazano je tudi, da so prednost imele najbolj pereče naložbe in Trnovski zvon Izdajatelj: Občina Trnovska vas Uredništvo: Marija Pukšič, Milena Meznarič, Marjan Potrč in Anita Vršič, dopisnik Romana Breznik in Barbara Drumlič. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Trnovska vas brezplačno. Medij TRNOVSKI ZVON - GLASILO OBČINE TRNOVSKA VAS je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 107. Naslov uredništva: TRNOVSKI ZVON, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas. Telefon: 02/757-95-10 Telefaks: 02/757-16-61 E-pošta: občina .trnovska .vas @ siol.net Časopis TRNOVSKI ZVON izhaja v nakladi 360 izvodov Odgovorna urednica: Marija Pukšič Lektorica: Anita Vršič Grafično oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas Elektronski prelom in tisk: Tiskarna \Grafis, Požeg 4, Rače_/ da so porazdeljene po vsej občini. Nova štiri leta so pred nami. Še hitreje bodo minila, kot so pretekla. Ob tem ko bomo reševali zaostanke preteklosti na cestah in v komunali, bodo usmerjena v prihodnost. Z variantnimi skupnimi (kmetijstvo, turizem, obrt) in individualnimi programi (izobraževanje, zaposlitve) se bomo morali vključevati v vedno zahtevnejši domači, regijski, državni in evropski prostor. Nova šola, vrtec in telovadnica po izgradnji v letih 2004/05/06 bodo osrednja naložba in središčni kraj kaljenja in plemenitenja z znanjem in kulturo. In če bodo vrtec in razredi vsaj srednje polni, je to znamenje, da kraj živi. In živeti ter pustiti živeti človeka vredno življenje je želja vseh. Župan: Karl Vurcer INVESTICIJE V OBDOBJU OD LETA 1999 DO LETA 2002 V OBČINI TRNOVSKA VAS Leto 1999 vrednost investicije občinski proračun državni proračun drugi sofinancerji Opomba ČISTILNA NAPRAVA 17.063.939 9.038.929 7.075.000 950.010 taksa) CESTE SOVJAK 3 ODCEP 16.466.153 10.809.913 3.000.000 2.656.240 občani CESTA ŠKRINJARI 13.665.285 6.983.155 4.670.000 2.012.130 občani PLAZ ŠKRINJARI POD LAH 3.923.683 3.923.683 0 0 in Kovačec MOST ČRMLJA-DRAKSLER 7.597.880 3.798.940 3.798.940 0 reg.pot Črmlja, Biš BANKOMAT ni znana 0 0 banka 100 % LABORATORIJ ZA ZD 2.707.236 0 2.707.236 0 PLAZ BIŠ.VRH-MURKO 3.700.000 0 3.700.000 0 SKUPAJ: 65.124.176 34.554.620 24.951.176 5.618.380 LETO 2000 CESTA ČRMLJA-BIŠ.VRH 16.893.213 14.524.553 0 2.378.660 občani CESTA TRN.VRI I-STRAŽE 5.474.925 3.146.925 2.000.000 328.000 občani CESTA TRN.VRH-HEREGA 8.877.704 191.704 6.700.000 1.986.000 občani PREPLASTITEV CEST 7,2km 25.580.381 24.410.381 0 1.170.000 (Ločič) (Biš-Črmlja, Ločič, Trnovska vas Bišečki vrh ODVOD. IN DOVOD-ČN - 4.276.419 1.738.927 0 2.537.492 (taksa) priklop OŠ na ČN REGULACIJA MOJ 7-LOČIČ 5.933.178 2.966.589 2.966.589 CESTA BIŠ.VRH-KUPLEN 1.835.757 1.133.257 0 702.500 občani CESTA BIŠ..VRH-PET.-KRIŽ 4.984.736 3.253.260 0 1.731.476 občani JR BIŠ 1. Del 535.212 410.212 0 125.000 občani SKUPAJ: 74.391.525 51.775.808 11.666.589 10.959.128 LETO 2001 MOST BIŠ 1.120.000 1.120.000 0 0 CESTA BIŠ.VRH-MARKEŽ 5.950.753 4.219.277 0 1.731.476 (občani) JR BIŠ 3.758.067 3.368.067 0 390.000 občani VODOVOD SOVJAK 19.500.000 11.781.424 5.150.000 2.568.576 občani CENTER OBČINE 14.500.000 1 1.077.790 0 3.422.210 (Mercat Pošta) ŠPORTNO IGRIŠČE 12.269.752 12.269.752 ZDRAVKOMAT V ZD ni znana 100% ZZS KANALIZACIJA KANAL "d" 7.175.400 3.975.400 0 3.200.000 (taksa, uporab.) PLAZ TRNOVSKI VRH 27.436.567 0 27.436.567 0 SKUPAJ: 91.710.539 47.811.710 32.586.567 9.190.786 LETO 2002 POSLOVILNA VEŽICA 38.992.856 32.192.856 0 6.800.000 občani JR TRNOVSKA VAS 3.266.164 3.266.164 0 0 KANALIZACIJA KANAL "A" 8.630.563 3.430.563 0 5.200.000 (taksa) ŠPORTNO IGRIŠČE 12.040.243 7.040.243 5.000.000 OBNOVA SIMONIČ 4.062.000 1.770.000 2.292.000 SKUPAJ: 66.991.826 47.699.826 7.292.000 12.000.000 Skupaj za obd. 1999-2002 298.218.066 181.841.964 76.496.332 37.768.294 CRPOV V OBČINI TRNOVSKA VAS POSEBNO OBVESTILO Še vedno je čas, da oddate svojo razvojno idejo, željo, predlog, investicijo, potrebo po sredstvih, pomoči, delu, prireditvi ... Utrinki z delavnic CRPOV Program CRPOV (celostni razvoj podeželja in obnova vasi) je v zaključni fazi. Zelo pomemben del bodo predstavljali predlogi krajanov, ki so že predlagali in še bodo svoje ideje, kako bodo razvijali svoje dejavnosti, kmetije, podjetja, drobno obrt, v katero smer se bodo razvijala društva, kaj za to potrebujejo (investicije, finančna sredstva ...), kakšen razvoj načrtuje občina v infrastrukturi. Panonska hiša - Simoničeva domačija Samo eno izmed razvojnih možnosti predstavlja panonska hiša, ki ima velik zgodovinski in kulturni pomen za razvoj turistične ponudbe in bo pomagala tudi pri razvoju drugih dejavnosti v vašem kraju. Turistična ponudba pa ni edina razvojna možnost. Skozi dopolnilne dejavnosti na kmetijah in z drobno domačo obrtjo lahko krajani v veliki meri pripomorejo k osebnem razvoju, razvoju kraja, občine kot celote in k razpoznavnosti krajev v Sloveniji in v svetu. Zakaj je pomembno, da poveste svoje želje? Zato, da boste: - bližje k uresničitvi vaše osebne in poslovne vizije, - imeli večje možnosti za pridobitev javnih, državnih in občinskih sredstev. Pozivamo vas, da svojo idejo oddate na projektnem listu, ki ga dobite: - na sedežu občine Trnovska vas, - na podjetju Center Vita, Zavod za razvoj podeželja, - za pomoč in informacije pa se lahko obrnete tudi na člane projektnega sveta CRPOV: Ireno Polič, Marijo Pukšič, Marijo Kovačič, Jožeta Kapuna, Manfreda Jakopa, Ivana Brodnjaka, Andreja Murka in Olgo Pregl. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na: Center Vita, Zavod za razvoj podeželja Občina Trnovska vas Maribor Trnovska vas Tel.: 02 460 50 87 Tel.: 02 757 95 10 Faks: 02 460 50 86 Faks: 02 757 16 61 Internetna stran: www.center-vita.siwww.trnovska-vas.si E-mail: egida.olga@siol.net E-mail: obcina.trnovska.vas@siol.net sektorja za zdravstveno varstvo rastlin in fitosanitarne inšepkcije Izbruh hruševega ožiga ali ognjevke na Gorenjskem je prvi izbruh te bakterije v Sloveniji. Celotna fitosanitarna služba se trudi izbruh čim hitreje omejiti in bolezen zatreti, da ne bi prešla na sadjarska območja. 1. OKUŽENA OBMOČJA S 5 KM PASOM Ne glede na razširjenost okužbe na določenem območju je potrebno nenehno izvajati temeljito odstranjevanje vseh obolelih rastlin, da zmanjšamo infekcijski pritisk in upoštevati splošne higienske ukrepe. Na uradno določenih okuženih območjih in združenem prvem nevtralnem območju (5 km) morajo vsi občani v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin izvajati ukrepe za preprečevanje širjenja oziroma zatiranja hruševega ožiga z radikalnim izrezovanjem okuženih poganjkov in vej (vsaj 50 cm pod vidnim odmrlim tkivom) ter sežiganjem na mestu samem. Dostop do okuženega mesta je treba zavarovati in razkužiti mesto okužbe ter stvari in ljudi, ki so bili z njim v stiku. Kot razkužilo uporabimo 10 % raztopino Varekine (1 del na 9 delov vode), s katero pomažemo rane na drevesu in obrišemo orodje, kot so škarje in žage. Za razkuževanje rok in obutve lahko uporabimo 70% alkohol ali komercialna alkoholna razkužila (pršilo INCIDIN LIQUID). Če je drevo okuženo v večjem delu krošnje, je treba požagati krošnjo v celoti, jo zažgati, deblo pa na prerezu premazati s koncentrirano raztopino neselektivnega herbicida na podlagi glifosata. Posušena debla ali debelejše veje niso kužne in se lahko porabijo za kurjavo. Opozarjamo, da samo čimprejšnja odstranitev obolelih delov rastlin in sežig preprečita širjenje. Odlaganje obolelih poganjkov na kompost ali druge deponije ustvarja nova žarišča! Obolela drevesa in grme, ki so jih občani sami sanirali, bodo inšpektorji preverili takoj, ko jim bodo razmere to dopuščale. Ob dežju je potrebno takoj prekiniti sanitarna dela z okuženimi rastlinami, saj je verjetnost raznašanja bakterije z vodo izredno velika. Čebelarje obveščamo, da je prepovedano premeščati čebele z okuženega območja, če niso pred tem dva dni zaprte. Bakterijski hrušev ožig ali ognjevka je nevarna karantenska bolezen rastlin. Ob nepravilnem ali nestrokovnem ravnanju z okuženimi rastlinami obstaja velika nevarnost prenosa bolezni, zato je treba upoštevati naslednje higienske ukrepe: - Okuženih rastlin ali rastlin, za katere sumimo, da so okužene, se ne smemo dotikati brez razloga. - Okužbo je potrebno prijaviti na telefon 757 95 10 ali direktni mobilni telefon 041 354 405 - Če smo bili v stiku z okuženo rastlino, je treba razkužiti orodje in naprave z ožiganjem, vročo vodo ali paro, z 10 % raztopino Varekine ali 70 % alkoholom, temeljito oprati roke, obutev, obleko, preprečiti dostop ljudi in živali do mesta okužbe in s prekrivanjem porezanih okuženih rastlin preprečiti raznašanje bakterije z vetrom in dežjem. Na mesto suma na novem območju bo prišel fitosanitarni inšpektor ali pooblaščeni strokovnjak, ki bo ob utemeljenem sumu odvzel vzorec za analizo. Ko je žarišče uradno ugotovljeno, uprava za varstvo rastlin določi okuženo območje. Samo na uradno določenem okuženem območju smejo imetniki sami izvajati higienske ukrepe z radikalnim izrezovanjem in zažiganjem simptomatičnih vej po do en meter pod okuženim delom. Ob takih higienskih ukrepih morajo obvestiti uradno službo na omenjeni številki. Če na okuženem območju opazimo simptome na občutljivih gozdnih rastlinah, je treba obvestiti zavod za gozdove, ki bo izvedel vse potrebne ukrepe. Center Vita Maribor Vodja projekta: Olga Pregl Vlasta Knapič, Sektor za zdravstveno varstvo rastlin Joži J. Cvelbar, Fitosanitarna inšpekcija POROČILO NADZORNEGA ODBORA OBČINE TRNOVSKA VAS Nadzorni odbor občine Trnovska vas se je sestal na 2. redni seji, dne 13. 5. 2003 v prostorih občine Trnovska vas in izoblikoval predlog poročila. 23. 6. 2003 se je NO ponovno sestal in izoblikoval dokončno poročilo. Na osnovi sklepa prve redne seje je NO pregledal del poslovanja občine Trnovska vas za leto 2002, in sicer: 1. domska varstva, 2. investicija športno igrišče, 3. urejanje okolice - spodnji del. K 1. Domska varstva so velika finančna postavka v proračunu občine, vendar je občina po Zakonu o socialnem varstvu (Ur.l. RS št. 54/92, 41/99, 26/2001 in 110/2002) dolžna delno ali v celoti plačati varstvo za določene občane, na osnovi odločbe Centra za socialno delo Ptuj. Za znižanje stroškov si je občina pridobila del njihovega premoženja v skladu z Zakonom o socialnem varstvu. Pri pregledu Nadzorni odbor ugotavlja, da so za vse varovance izdane ustrezne odločbe Centra za socialno delo Ptuj. Za premoženje, ki ga je pridobila kot znižanje stroškov za plačevanje doma in ga prodala 28. 10. 2002, NO ugotavlja hujšo kršitev Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 z dopolnitvami). Nepremičnina je bila prodana brez javnega razpisa, za občino slabimi plačilnimi pogoji in sklepa občinskega sveta iz česa je razvidno nezakonito in slabo gospodarjenje z občinskim premoženjem, takšni pravni posli so kaznivi in nični. K 2. Zaradi etapne izgradnje igrišča je Nadzorni odbor moral pregledati tudi del dokumentacije (razpise) iz leta 2001. Za izgradnjo igrišča 1. faza so bile zbrane ponudbe. NO je ugotovil, da ni bil izbran najugodnejši ponudnik saj je bilo delo dano ponudniku, ki je imel za 553.316,55 SIT višjo ceno od druge najnižje ponudbe. NO ugotavlja, da gre za kršitev Navodila za oddajo naročila male vrednosti (Uradni vestnik občine Trnovska vas, št. 1/01), ki je bilo izvedeno na podlagi 125. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000) in slabo gospodarjenje. Naročnik mora vedno za vsako ponudbo izbrati ponudnika z nižjo ceno. Dne 23. 6. 2003 je Nadzorni odbor občine Trnovska vas obravnaval ugovor župana in ugotovil, da je podjetje Epson na osnovi danega popusta res bilo najugodnejši ponudnik, vendar je bila plačana vsota za izvedena dela za 593.188,03 višja od določene v pogodbi. K 3- Urejanje okolice — spodnji del: NO ugotavlja, da je bilo delo z razpisi dano najugodnejšemu ponudniku, vendar je sporna kvaliteta izvedbenih del. Potrebno je preveriti pogodbo, garancijske roke in jih uveljavljati. Nadzorni odbor občine Trnovska vas je pregledal le del poslovanja in se ne strinja z oceno gospodarnosti in učinkovitosti občine iz poslovnega poročila za leto 2002. Predsednik Nadzornega odbora občine Trnovska vas: Alojz BENKO Obvestilo, povezano z razpisom za kmetijstvo in malo gospodarstvo Odbor za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe je na svoji 2. redni seji, ki je bila v četrtek, 29. 5. 2003, pripravil dopolnitve Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje ter razvoj kmetijstva in podeželja v občini Trnovska vas. V veljavnem pravilniku namreč niso predvidene nekatere subvencije, ki jih je želel odbor razpisati za letošnje leto. Odbor je pripravil tudi pravilnik o pogojih, načinu in kriterijih za pridobitev sredstev za pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva, podjetništva in turizma v občini Trnovska vas. Oba pripravljena akta mora potrditi občinski svet. Zaradi priprave pravnih podlag in obvezne priglasitve državnih pomoči sektorju za nadzor državnih pomoči, odbor za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe ni mogel izpeljati razpisa v tej številki glasila. Obveščamo vas, da je predviden rok razpisa v jesenskem času. Vsi morebitni kandidati za občinske subvencije bodo pravočasno obveščeni. Vsi koristniki, ki se bodo na razpis prijavili, bodo morali upravičenost do razpisanih sredstev dokazovati z računi in lastnimi vložki. Predsednik odbora za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe: Manfred Jakop VAŠKI ODBORI ZA MANDATNO OBDOBJE 2002-2006 potrjeni na 6. redni seji, 3. julija 2003 VAŠKI ODBOR BIŠ Člani: Janko Požegar Biš 46 Roman Horvat Biš 9 a Mirko Jakop Biš 68 Janez Petrič Biš 67 Anton Colnarič Biš 57 a VAŠKI ODBOR BIŠEČKI VRH Člani: Janez Rojko Bišečki Vrh 52 Anton Švare Bišečki Vrh 3 Dušan KrambergerBišečki Vrh 29 Miran Murko Bišečki Vrh 47 Jože Polanec Bišečki Vrh 58 VAŠKI ODBOR ČRMLJA Člani: Roman Korent Črmlja 12 Franc Draksler Črmlja 13 Marjan Mesareč Črmlja 16 Ignac Mihelak Črmlja 3 Polda Rola Črmlja 12 a VAŠKI ODBOR LOČIŠ Člani: Franci Cajnko, Ločič 3 Janez Kramberger Ločič 7 Jožef Letnik Ločič 26 Dragica Dominko-Plajnšek Ločič l6a Franc Belec Ločič 10 VAŠKI ODBOR SOVJAK Člani: Srečko Majerič Sovjak 4 Marjan Potrč Sovjak 7 Barbara Ornik Sovjak 3 VAŠKI ODBOR TRNOVSKA VAS Člani: Andrej Arnuga, Trnovska vas 49 Branko Golob, Trnovska vas 38 Franc Mohorič, Trnovska vas 33 StanislavPetrovič, Trnovska vas 9 Milan Pukšič, Trnovska vas 59 VAŠKI ODBOR TRNOVSKI VRH Člani: Alojz Brunčič, Trnovski Vrh 11 Miran Ornik, Trnovski Vrh 52 Franci Matjašič, Trnovski Vrh 29 Franc Širovnik, Trnovski Vrh 16 Albin Arnuš, Trnovski Vrh 28 REJA VOLOV - MOŽNOST PRIREJE GOVEJEGA MESA NA SONARAVEN NAČIN Voli stari 12 mesecev Foto: m. Repič Na Fakulteti za kmetijstvo Univerze v Mariboru smo v letu 2001 pristopili k izvajanju projekta Analiza prireje volovskega mesa na kmetijah demografsko ogroženih območij severovzhodne Slovenije. S tem projektom želimo obuditi rejo volov, ki je v Sloveniji včasih že bila prisotna, vendar so takrat prvotno vole uporabljali za delo in jih spitali šele po petih, šestih letih. Danes želimo potrošniku ponuditi volovsko meso mladih živali, starih do 24 mesecev, ki bodo spitani na živalim prijazen način (poleti paša, pozimi izpust) brez prekomerne uporabe močnih krmil. Zato je taka reja prvenstveno namenjena kmetijam, ki imajo travnate površine, težko dostopne za obdelavo s kmetijsko mehanizacijo in manj intenzivno oziroma sonaravno rejo živali. Reja volov je po naši oceni primerna tudi za manjše kmetije, ki jim dohodek iz kmetijstva ne predstavlja edinega vira preživetja in takih kmetij je v Slovenskih goricah veliko. Zgodovina pitanja volov Že v prejšnjem stoletju je bila reja volov na kmetijah severovzhodne Slovenije pa tudi drugod zelo razširjena. Kvaliteta volovskega mesa je bila glede na način reje, ki je temeljil v glavnem na paši, znana širšemu delu sosednjih držav. Reja volov je bila v preteklosti usmerjena na starejše živali, ki so ljudem služile kot delovne živali in na koncu pomenile vir kvalitetnega mesa za prehrano. Tako so bili na začetku 20. stoletja za meso najbolj cenjeni spitani voli, ki so dali odlično meso za juhe in golaže. Leta 1955 je bilo v slovenskih klavnicah zaklanih 16 000 volov, leta 1965 12 000, v letu 1975 pa le še 5000. V letih 1997, 1998 in 1999 je bilo v slovenskih klavnicah zaklanih 0,2 % volov, starih do 30 mesecev. V letu 2002 pa 448 volov, kar je predstavljalo 0,3 % od skupnega števila zaklanih in ocenjenih goved v slovenskih klavnicah. Pasma V Sloveniji predstavlja lisasta pasma skoraj 60 % populacije goveda, njena pomembnost je v dobri mlečnosti, odlični kvaliteti mesa, krave pa imajo tudi dobro izražene materinske lastnosti. Vsi ti parametri kažejo, da je ta pasma zelo primerna tudi za rejo volov. V pitanje volov se lahko vključijo tudi rejci drugih pasem. Tako se za križanje z lisasto pasmo lahko uporabijo biki mesnih pasem: limouzine, charolais in piemontese. Poleg navedenih se bodo v pitanje vključili tudi voli črno-bele mlečne pasme, rjave pasme in križanci črno-bele in rjave z mesnimi pasmami, in to v glavnem na območjih, kjer ta reja prevladuje, ali na kmetijah, kjer ne bo možno zagotoviti telet lisaste pasme. Splošna navodila za pitanje Reja mladih volov zagotavlja porabnikom standardno kakovost mesa mlade govedi omenjenih pasem znanega slovenskega porekla. Pri reji volov se zagotavlja, da meso teh živali ne vsebuje ostankov zdravil, saj jih živali v obdobju pitanja ne smejo prejeti. Kot volovsko meso se na trgu lahko pod navedeno oznako prodaja (dokler še ni blagovne znamke) le meso, ki izhaja od živali iz nadzorovanih rej, ki so bile vzrejene po navodilih, ki so sestavni del tega načrta. V rejo se vključijo zdrava, vitalna teleta slovenskega porekla, ki imajo dobro razvit vamp in že dobro izkoriščajo voluminozno krmo. Skrb za živali prevzame rejec za celotno obdobje od rojstva oziroma nakupa do oddaje v klavnico. Sledljivost porekla se spremlja vse do porabe mesa, odgovornost zanjo pa poleg rejca prevzame še organizacija za rejo (kmetijska zadruga), mesnopredelovalna industrija in trgovina. Prehrana volov Krma ne sme vsebovati ostankov pesticidov, antibiotikov, stimulatorjev rasti, sintetičnih barvil, sečnine. Prav tako ne sme biti v obroku gensko spremenjenih surovin. Dovoljeno je dodajati rudninske snovi, mešanice mikroelementov in vitaminov, ki so potrebne za prehrano in normalno fiziološko delovanje organizma. Osnovna krma - v poletnih mesecih se živali prehranjujejo na paši ali s prilastom, z mnogo raznovrstnimi travami in zelišči. Kot dodatek letnemu krmnemu obroku lahko služi tudi koruzna silaža - do 30 % celotnega obroka. Za zimsko dobo se uporablja dobro seno ter kvalitetna travna in koruzna silaža. Krmne obroke je treba prilagoditi telesni masi volov. Manjkajoča hranila in rudnine iz osnovne voluminozne krme dopolnimo z dodajanjem dovoljene močne krme, kot so vse vrste žit, stranski izdelki mlinske industrije, industrije olja in sladkorja ter ustrezne minerale in vitamine. Močna krma - najbolj priporočljivo je uporabljati domača žita. Količina močne krme v obrokih za vole je odvisna od kakovosti osnovne krme, ki jo določimo s pomočjo kemijske analize in pričakovanih dnevnih prirastov volov. Z njo izravnavamo hranljive snovi v obroku (beljakovine in energija). V zaključni fazi pitanja zadnjih 75 dni se v krmni obrok vključijo žita (rž, tritikala, ječmen, koruza), da je meso optimalno pokrito s podkožnim lojem. Shema krmljenja za posamezna obdobja pitanja: V preglednicah 1 in 2 je prikazan predviden načrt krmljenja volov in porabljene količine krme po posameznih obdobjih reje. V načrtu je zajeta reja volov od mase 120 kg brez prisotnosti krave dojilje ali rejnice. Živali naj klavno maso dosežejo do 25. meseca starosti, v tem času naj v povprečju priraščajo od 700 do 900 g na dan. Preglednica 1: Predvideni načrt prehrane pozimi rojenih telet (januar) Obdobje reje (kg telesne mase) Način reje Štev dni Seno (kg/dan) Travna silaža (kg/dan) Koruzna silaža (kg/dan) Žila (kg/dan) Trava Mlečni nadom. (kd/dan) A120-200 V hlevu 90 0,5-1 4-6 - 1-2 - 0,5 B200-400 V hlevu ali 210 1 -2 - - 0,5 Po - na paši volji C 400-535 V hlevu 150 2 20 10 - - - D 535-650 V hlevu ali 145 1 - - - Po - na paši volii E 650-720 V hlevu ali 75 2 - - 2 Po - na paši volji Preglednica 2: Predvidene skupne količine porabljene krme po obdobjih (kg) Obdobje reje Seno Travna silaža Koruzna silaža Žita Mlečni nadom. A 90 450 - 135 45 B 315 - - 105 - C 300 3000 1500 - - D 145 - - - - E 150 - - 150 - Skupaj 1000 3450 1500 390 45 UČINKI REJE VOLOV 1. Z rejo volov in s tem rejo krav dojilj se posega v reševanje vprašanja mlečne problematike. 2. Z bolj sonaravnim kmetovanjem se čuva in ohranja ekološko ravnotežje v naravi, zlasti na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo. 3. Živali so krmljenje zgolj z domačo voluminozno krmo in z domačimi žiti - lasten krogotok hranil. 4. Z rejo krav dojilj se pridobi zadostno število telet za obnovo črede na eni strani, na drugi strani pa zadostno število telet za rejo volov. 5. S sonaravno rejo volov pridobimo kvalitetno in zdravo meso znanega porekla. 6. Meso mladega vola odlikujejo nežna struktura mišičnih vlaken, izjemen okus in sočnost. 7. Odlična kvaliteta mesa mladih volov bo obogatila ponudbo individualnim potrošnikom, pomembno vlogo pa lahko igra tudi pri razvoju lokalnih turističnih zmogljivosti. 8. S pomočjo državnih podpor (subvencij) se omogoči primerna gospodarnost reje volov, ki bi bila sicer v rednih pogojih manj rentabilna. 9. Dohodek, pridobljen s prodajo volov, bi ob manjših stroških prireje pripomogel tudi k večji socialni varnosti predvsem manjših rejcev. 10. Z rejo volov se zagotovi ohranitev poseljenosti podeželja in izgled kulturne krajine. 11. Pašna reja živali v naravnem okolju lahko v veliki meri izboljša in popestri izgled podeželja. Za dodatne informacije se obrnite na Milana Repiča ali Manfreda Jakopa. Doc. dr. Marko VOLK in Milan REPIČ, univ. dipl. ing. kmet., Fakulteta za kmetijstvo Maribor UREDITEV OKOLJA KMEČKE DOMAČIJE Kmečka hiša je preko gospodarskega dvorišča povezana z gospodarskimi poslopji. Praviloma se povezuje z okoliško krajino preko sadovnjaka ali skupine dreves ali pa vsaj enega večjega drevesa, ki ima poleg praktičnih funkcij (daje senco, varuje pred vetrom) tudi estetsko. V neposredni bližini hiše je običajno tudi zelenjavni vrt, ki je bil do nedavna in delno tudi je pomemben vir samopreskrbe kmečkih gospodinjstev. Zaradi domačih, ponekod pa tudi divjih živali je to ograjen prostor, ki je bil in pretežno še vedno je domena gospodinje. Tu poleg zelenjave rastejo grmi aromatičnih zelišč, cvetočih trajnic, nekaj enoletnic. K cvetju na prostem moramo za celovito podobo dodati še lončnice na okenskih policah, ki pomenijo prehod iz zunanjega sveta v stavbo, imajo pa tudi sporočilni pomen. Izražajo dobrodošlico mimoidočim in obiskovalcem in govorijo o marljivi gospodinji. Omeniti moram še vinsko trto, ki se ne glede na ponekod čisto zanemarljiv pridelek vzpenja ob kmečki hiši po vsej Sloveniji. Pri nas, kjer je vinorodno območje, bi morali to tradicijo ohraniti, saj nam lahko da lepo senco, kjer se v poletni vročini ohladimo, v jeseni pa lahko uživamo ob žlahtnem sadu. Nekega splošnega recepta za ureditev kmečke hiše, še posebno tiste, ki se ukvarja s turizmom, ni. Ureditev je odvisna od števila in razporeditev objektov na domačiji, od osončenja, nagiba terena, predvsem pa potreb in zahtev njenih stanovalcev. Uporabo tradicionalnih materialov — lesa in kamna (iz domačega okolja) - je treba vzpodbujati, ker z njimi ohranjamo kul-turno-zgodovinsko tradicijo. Ograje postavljamo le tam, kjer je to nujno potrebno. Najbolj so primerne lesene, preprosto grajene. Najmanj omejijo parcelo žive meje. Treba je izbrati primerno vrsto te. Najbolj ustrezata navadna kalina ali gaber. Lahko jih strižemo ali pa tudi ne. Poleg pretehtanega izbora materiala za poti, ograje in druge objekte je posebno pomemben izbor rastlin. Načeloma za podeželje odsvetujemo uporabo vrst oziroma sort, ki imajo neželeno obarvane liste ali iglice. Prav nepotrebna navlaka v kmečkem okolju so razne rdečelistne grmovnice: od rdečelistne leske preko rdečelistnega češmina ali rdečelistne bukve. Prav tako ne sodijo sem srebrne smreke, izrazito stebrasto rastoče sorte drevja, rumenoigličaste paciprese in podobno. Sredi naše lepe zelene krajine to deluje preveč tuje. Pri izboru drevja mislim, da si je mogoče pomagati s sadnim, kjer gre prvo mesto orehu. Za drevesa, kjer ni treba skrbeti za plodove, je najbolje izbrati lipo ali jegnjed (laški topol). Od cvetočih grmovnic izberemo tiste, ki imajo na našem območju tradicijo, kot so: španski bezeg, nepravi jasmin, snežna kepa, dojcija in ponekod tudi kerija, grmasta potonika, hortenzije... Od zimzelenih grmovnic naj omenim bodiko (božje drevce), pušpan, ki je bil nekoč pri vsaki hiši. V kmečkem okolju se sajenju pokrovnih grmovnic raje izogibajmo, tudi če bi iz funkcionalnega stališča prišle prav. Po svojem načinu rasti in videzu se močno razlikujejo od oblikovanih rastlin, ki so vraščene v naše okolje. Možno jih je nadomestiti z nizkim grmičevjem, trajnicami ali pa z zatravitvijo. Stara navada je ureditev grede s cvetočimi trajnicami ob fasadi hiše, kar seveda ni nič narobe. Treba je le izbrati rastline, ki so po tradiciji tu imele svoje mesto. Tako so na osončenih gredah spomladi zacvetele bergenije, v maju potonike, sledile so jim velikocvetne ivanjščice, bele lilije, floksi, dalije, jesenske astre. V rahli senci so uspevali srčki, bogato olistane hoste, tigraste lilije. Prav vsepovsod so se navadno razširile tudi glede zemlje zahtevne maslenice, helenij in bradate perunike. Navedene vrste trajnic je mogoče posodobiti s posaditvijo sodobnih sort zgoraj naštetih vrst, ki pa so bolj cvetoče. Sezonsko cvetje, med katerega prištevamo enoletnice in spomladi cvetoče čebulnice, nekoč na kmetih ni bilo razširjeno. Izjema so bile dvoletnice: dišeči fajgli, turški nageljni in Seboj. Ne mislim pa, da bi se bilo treba vsemu novemu odreči. S čebulnicami, ki zacvetijo zgodaj spomladi (žafrani, tulipani, narcise), je prav malo dela. Če gospodinje sežejo po njih, da jih razveselijo spomladi, to ni narobe. Kaj pa vrtnice? Njihova raba naj bo zmerna. Še najbolj je priporočljiva uporaba popen-javk, in to sort z drobnimi cvetovi, ki bogato in dolgo cveto. Prav prijetni bi bili tudi nekateri šipki. Hibridne čajevke delujejo preveč mestno. Ves čas sem omenjala kmečko dvorišče. Vendar menim, da morajo tisti, ki so se zavestno odločili graditi hiše v našem lepem kmečkem okolju, okolico stanovanjskih hiš okolju primerno zasadili. Nikakor na naše lepo podeželje ne sodijo pravljična bitja, kot so palčki in plastični labodi. Tudi stari vozovi in samokolnice ne spadajo na vrtne grede kot posode za rože, saj nikoli niso bili temu namenjeni. Med načrtovanjem ureditve in preureditve okolice hiše bi bilo zelo koristno vključiti strokovnjake ustreznih profilov, ki imajo za to delo primerno izobrazbo. Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji: Terezija Meško, ing. agr. NARAVOSLOVNA UČNA POT JEZERA Vodja domače podružnične šole in učiteljica Angela Fras je leta 1999 s svojimi učenci pričela raziskavo o koloniji sivih čapelj v »Jezerah« pri Bišu. Moram priznati, da sem do takrat o Jezerah le malo vedela. Pripovedovala nam je o »cmorih«, ki jih je z otroki našla, ko so v mrzlih zimskih dneh šteli gnezdišča sivih čapelj. S to raziskovalno nalogo so si na tekmovanju mladih ornitologov Slovenije prislužili prvo mesto. Nekoliko to priznanje, še bolj pa spodbuda mladih raziskovalcev DOPPS-a Slovenije je verjetno bil povod, da se je Angelca lotila dolge poti za ureditev naravoslovne učne poti. Vse svoje sodelavce nas je z učenci povabila, da si tudi mi ogledamo in nekoliko raziščemo Jezera. Opozorila nas je, da je to kraj miru in da bomo ptice najlažje opazovali, če bomo tiho. To je bilo prvič seveda težko za učitelje in učence, saj smo skoraj malo preglasno prihrumeli v Jezera. Naslednji dve leti smo si vsi razredi načrtovali en naravoslovni dan prav v Jezerah. Z nami so bili vedno tudi mladi raziskovalci DOPPS-a, ki so učencem in učiteljem potrpežljivo razlagali o pticah. Največji užitek je bilo ptice seveda opazovati. To smo počeli z daljnogledi, ki so jih prinesli s seboj člani DOPPS-a. Angelca se je ob podpori našega ravnatelja Draga Skurjenega in občine Trnovska vas z vso zavzetostjo lotila urejanja naravoslovne učne poti. Marsikatero popoldne in marsikatero soboto je preživela v Jezerah in tudi v drugih krajih po različnih občinah, ki že imajo podobne učne poti. Dobro leto so brneli telefoni in prihajali so ljubitelji narave. Angela je skupaj z njimi na stotinekrat prehodila Jezera po dolgem in počez. Trud ni bil zaman. V sredo, 4. junija 2003, so bila Jezera pripravljena za ogled vsem ljubiteljem narave. Predstavitve naravoslovne učne poti so se udeležili številni poznavalci narave. Vse prisotne je pozdravil ravnatelj Drago Skurjeni, ki se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je ta pot nastala. Otvoritve poti sta se udeležili tudi Simona Kaligarič in Andreja Senegačnik iz Zavoda za varstvo narave Republike Slovenije, OE Maribor, Vekoslav Lasič, častni član DOPPS-a, ki ga učenci naše šole poznajo po potrpežljivosti in natančnosti ob snemanju mestnih lastovk v Trnovski vasi, predstavnik občine podžupan Franci Pukšič, člani kolektiva šol iz Trnovske vasi in Destrnika, posebej smo bili veseli predstavnikov iz OŠ Cirkulane in Sp. Kungute pa seveda mnogi učenci šole in drugi krajani. Učenki Katja Nežmah (harmonika) in Teja Pukšič (vokal) sta zaigrali in zapeli pesmi, primerni naravi, v kateri smo bili. Po slovesnem odprtju poti smo se vsi udeleženci odpravili čez nov lesen mostiček v gozd, ker smo prisluhnili petju ptic. Kaj obsega naravoslovna učna pot, ne bom opisovala. Gospodinjstva bodo dobila zloženko, v kateri je vse zapisano in prikazano še s fotografijami. Vzemite si čas in pojdite s svojimi otroki v naravo, prisluhnite in oglejte si jo. V tišini vidiš in slišiš mnogo več. Milena Meznarič KAJ SMO POČELI MED SOLSKIM LETOM Šolsko leto se bliža h koncu. Vsi smo že z mislimi pri počitnicah. Zaslužili smo si jih, saj smo deset mesecev pridno delali. Nekaterim gre v nos, koliko počitnic imamo predvsem učitelji, saj ne vedo, da se učitelji med enotedenskimi počitnicami izobražujemo ter hodimo na različne seminarje in izobraževanja. Otroci pa morajo imeti predah po vsakih dveh mesecih pouka. Tak način dela ima tudi Evropa, v katero počasi vstopamo. Ob pouku smo imeli v šoli še druge dejavnosti, ki nas enako bogatijo in izobražujejo. September: Začetek pouka. Učenci prvega, drugega in tretjega razreda osemletke so imeli plavalni tečaj v Termah Ptuj. To je bilo že v začetku druge polovice septembra. Uf, kako smo čofotali in plavali. Oktober: Izvedli smo dejavnosti ob tednu otroka. Pogovarjali smo se o nasilju in spoznali, kaj to je. Na svetovni dan otrok 5. oktobra smo likovno ustvarjali po vseh razredih. November: Bil je nekoliko miren mesec, bolj v znamenju pouka. Trije učenci 5. razreda so se udeležili tekmovanja mladih ornitologov Slovenije v Mariboru. Rezultat: zlato priznanje. (O tem sem v Zvonu že poročala.) December: Vsi učenci šole smo se pripravljali na zaključek prvega trimestra. Slovesno smo ga pripravili pod vodstvom razredničark 10. decembra. Medse smo povabili tudi otroke z drugačnimi potrebami. Prireditev smo izvedli pod naslovom Ne pozabimo se! Še posebej smo se veselili, da je Mirjana dobila polžev vsadek, ki ji pomaga, da sliši. 16. decembra smo imeli kulturni dan in odpeljali smo se na ogled glasbene pravljice v gledališče Ptuj. Januar: Spet malo zatišja, nato pa športni dan. Snega je bilo dovolj v domačem okolju in nismo odšli na Pohorje. Sankanje smo izvedli kar na pobočjih Bišečkega Vrha. Juhuhu, kako je letelo z »žaklom«. Taužičevi so nam skuhali čaj in dodali še kekse. Pogreli in posladkali smo se v tistem mrzlem zimskem dnevu. Februar: Pridno smo delali v razredih. Pripravljali smo se na pustno rajanje. Marec: Takoj v začetku meseca je bil pust. Na pustni torek smo se našemili, odšli v maskah po vasi, nato pa pred zgradbo občine, kjer smo imeli ples. Nihče si ni bil podoben, saj smo se spremenili v klovne, pajace, čarovnice, vojake, smrti. Pike Nogavičke ... Ob materinskem dnevu smo pripravili prireditev za naše mame. April: Trije učenci tretjega razreda so se udeležili knjižnega kviza na temo države in ljudje (15. april). Mnogo truda smo morali vložiti v delo in ogromno smo se naučili o ljudeh, ki živijo dmgod po svetu pa tudi o strpnosti do drugih in drugačnih. Učenci 5. razreda so se prijavili z raziskovalno nalogo o mestni lastovki v Trnovski vasi na zavod Bistra na Ptuju. Rezultat: spet zlato priznanje. Maj: S polno paro smo brali knjige, saj je bil zaključek bralne značke (22. maj). Več kot tri četrtine učencev šole jo je usvojilo. Ob tej priložnosti nas je obiskal pisatelj Primož Suhodolčan, sin Leopolda Suhodolčana, enega od ustanoviteljev bralne značke pri nas. Nasmejali smo se njegovim igralskim sposobnostim, s katerimi nas je odvedel v svet knjige malo drugače. Junij: Zbirali smo stari papir. Vsi že počasi utrujeni smo zaključevali šolsko leto. Tik pred zaključkom gremo nekateri še na morje - v šolo v naravi. Učenci 2. r devetletke in 3. osemletke odidemo 14. junija na Debeli rtič. Kako se že veselimo, saj bomo nekateri prvič videli morje. Morje, pripravi se, prihajamo k tebi. Prvi in 2. razred osemletke pa bodo šolsko leto zaključili na Tojzlovem vrhu na Kozjaku. Tja odidejo v ponedeljek, 16. junija, ostali bodo tri dni. V šoli bodo ostali sami četrto- in petošolci, ki so bili v januarju v zimski šoli v naravi na Ribniški koči in v centru obšolskih dejavnostih v Čermošnicah na Dolenjskem. Vidite, koliko dejavnosti smo še izvajali ob pouku? Sedaj smo že res utrujeni. Gremo na počitnice. Hura! Milena Meznarič Veter v laseh - s športom proti drogi Kako čudovit je pogled na skupino razigranih, veselih in radoživih otrok ter mladostnikov, ki zapolnjujejo športni prostor. Kako toplo postane človeku pri srcu, ko vidi, da je to, kar je pripravil, tisto, kar so si otroci želeli in pogrešali. In prav takšen je bil namen vseh tistih, ŠD Kenguru in občine Trnovska vas, ki smo organizirali športno prireditev Veter v laseh - s športom proti drogi. Kakor sta na začetku prireditve povedala naša moderatorja, je bil naš namen, da mlade vzpodbudimo in jim ponudimo drugačen pogled na življenje: aktiven, prijazen, vesel, sproščen, dinamičen, skratka prevetren. Upamo in verjamemo, da nam je to uspelo. V petek, 2. maja 2003, se je v Trnovski vasi na športnem igrišču odvijala prireditev Veter v laseh - s športom proti drogi. Pričela se je ob 11. uri z uradnim odprtjem. Po uvodni napovedi in predstavitvi je vse tekmovalce in gledalce najprej lepo pozdravil in nagovoril predsednik ŠD Kenguru Boris Pukšič. Pridružila sta še se mu župan Karl Vurcer in vodja OŠ Trnovska vas Angela Fras. V tem času so zbrali prijave, izvedli so žrebe tekmovalnih parov, tekmovalci so dobili informacije o tekmovanjih pri moderatorjih posameznih disciplin, sprostili smo se ob glasbi in tekmovalni del se je lahko pričel. Na izbiro so bile naslednje panoge: košarka, nogomet, odbojka, rolanje, vleka vrvi, hoja s hoduljami in likovno izražanje. Slednje je potekalo pred OŠ Trnovska vas pod mentorstvom g. Danila Muršca. Nastale so enkratne risbe, ki si jih lahko še zmeraj ogledate. Verjemite, ne bo vam žal. Med prireditvijo sta nas o vseh pomembnih pripetljajih, rezultatih, spremembah in še o marsičem obveščala naša povezovalca Matjaž in Tatjana. Prireditev so z glasbo popestrili mladi domači glasbeniki. Tekmovanje v posameznih panogah je potekalo v dveh kategorijah, do 15 let in nad 15. Celotno prireditev je popestril dvoboj v vleki vrvi in v hoji s hoduljami med predstavniki občinskega sveta in člani ŠD Kenguru. V prvi panogi so bili boljši “občinarji”, v drugi pa kengurujeva. In kakšni so bili končni rezultati v vseh panogah? do 15 let KOŠARKA 1. Zabijači 2. Vprašaji 3. KK Destrnik ROLANJE 1. Martina Potrč 2. Nina Bedrač nad 15 let 1. Vikingi 2. Ločka banda 3. T.A.T.U. TEAM 1. Aleš Požegar 2. Roki Pernat 3. Dušanka Škamlec 3. Matej Kramberger NOGOMET 1. Vili Lovrenčič 2. Marko Požegar 3. Andrej Muršec 1. Valencia 2. Barcelona 3. Real Madrid HODULJE 1. Jožek Perko 1. Katja Nežmah 2. Sandi Ornik 2. Barbara Fras 3. Boštjan Nežmah 3- D. Fras ODBOJKA 1. F. C. Grinta 2. Real Madrid 3. Vrečar tim VLEKA VRVI 1. Trnovski Vrh 2. Sandra tim 3. Morski psi 1. R. Maguša 1. M. Drumlič 2. M. Horvat 2. V. Požegar 3. T. Maguša 1. Nepogrešljivi 2. Smrkci 1. Močni 1. Ke češ 2. Ladja duhov 2. Biki tim 3. Paglavci 3- Pika RISANJE 1. Vanja Požegar in Mirjana Drumlič (siva čaplja) 2. Miha Mohorič (spaček) Prireditev ne bi uspela brez pomoči naših sponzorjev, ki so v veliki meri pripomogli k temu, da smo jo sploh lahko organizirali, za kar se jim prav lepo zahvaljujemo. Za pogasitev žeje je skrbela okrepčevalnica Siva čaplja, seveda samo z brezalkoholnimi pijačami. In tako se je dan počasi pričel prevešati v večer. Ob koncu prireditve je sledila podelitev priznanj, ki sta jih podelila predsednik ŠD Kenguru Boris Pukšič in podpredsednik Uroš Majerič. Temu je sledilo še skupinsko fotografiranje. Še pred tem smo se na poseben način V vlečenju vrvi so se pomerili tudi občinski svetniki - s posebnim priznanjem kengurujeva zahvalili našemu predsedniku oziroma očku kenguruju, kakor smo ga poimenovali, da je dal pobudo za organizacijo tako velike prireditve. Vsi kengurujeva iskreno upamo, da vam je bila prireditev všeč. Obljubljamo, da bo to postala naša tradicija na veselje vseh nas, vas in otrok. Še enkrat se vam vsem, ki ste kakor koli pripomogli pri izvedbi prireditve, prav lepo zahvaljujemo, vse ostale, ki letos niste bili prisotni, vabimo, da se nam pridružite prihodnje leto. Barbara Drumlič Skupinski posnetek tekmovalcev Foto: Zmago ZAKLJUČEK SEZONE V DRUŠTVU KMETIC Aktivno sezono v pretekli zimi smo v društvu kmetic zaključile z občnim zborom in srečanjem s prijateljskim društvom gospodinj iz Stoperc. Na zboru, ki je bil v sredini marca, smo ugotovile, da smo bile pozimi zelo dejavne. Zbora so se udeležili predstavniki drugih društev v občini, s katerimi že dalj časa sodelujemo. Zelo dobro smo sodelovale tudi z novoustanovljenim turističnim društvom, kar je potrdila tudi njihova predsednica. 25. marca je potekalo srečanje s stoprškimi gospodinjami v baru Siva čaplja. Obiskal nas je naš župan, ki nam je ob materinskem dnevu zaželel vse najboljše. Članice društva smo se naši predsednici na poseben način zahvalile za aktivno delo in gostoljubje, ki ga nam nudi na svoji kmetiji. Za vse obiskovalke iz Stoperc smo pripravile lastnoročno izdelana skromna darilca. Marica Maguša Uradni vestnik Občine Trnovska vas 11. julija 2003 Leto IV, številka 2 VSE 1. SPORAZUM O RAZDELITVI PREMOŽENJA OBČINE PTUJ 2. JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov in delovanja društev v občini Trnovska vas za leto 2003 3. RAZPISUJETA tekmovanje za najlepše urejen dom in kmetijo v občini Trnovska vas pod naslovom Urejeno podeželje 4. DOPOLNITEV PRAVILNIKA o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje ter razvoj kmetijstva in podeželja v občini Trnovska vas 5. PRAVILNIK o pogojih, načinu in kriterijih za pridobitev sredstev za pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva, podjetništva in turizma v občini Trnovska vas BINA 6. OBVEZNO NAVODILO za izvajanje Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda na območju občine Trnovska vas in sklepa o povračilu za priključevanje na kanalizacijsko omrežje 7. SKLEP o povračilu za priključevanje na kanalsko omrežje v občini Trnovska vas 8. SKLEP o višini cen najema grobnih mest in mrliške vežice 9. ODLOK o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas 10. CENIK O POGREBNIH IN POKOPALIŠKIH STORITVAH 1. Na podlagi 51. b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93,6/94-odl. US, št. 45/94 - odi. US, 57/94,14/95,20/95 - odi. US, 63/95- obvezna razlaga, 9/96 - odi. US, 44/96 - odi. US, 26/97,70/97,74/98 in 59/99 - odi. US) in 41. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94,45/97 - odi. US, 56/98 in 59/99 - odi. US) in v skladu s sprejetimi kriteriji za delitev premoženja Občine Ptuj, župan Mestne občine Ptuj in župani občin Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale sklenejo naslednji SPORAZUM O RAZDELITVI PREMOŽENJA OBČINE PTUJ L Podpisniki tega sporazuma ugotavljajo: - da so mestni svet Mestne občine Ptuj in občinski sveti občin Destrnik-Trnovska vas, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Videm in Zavrč sprejeli premoženjsko bilanco Občine Ptuj na dan 31.12.1994 in kriterije delitve premoženja občine Ptuj, ki so sestavni del tega sporazuma, - da je s premoženjsko bilanco Občine Ptuj na dan 31.12.1994 določeno premoženje, ki je predmet delitve, kriteriji za delitev premoženja Občine Ptuj pa določajo način delitve tega premoženja, - da so na podlagi zakona o lokalni samoupravi in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 56/98) v letu 1998 na območju občine Destrnik-Trnovska vas, nastale občine Destrnik, Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Trnovska vas, na območju občine Videm občini Podlehnik in Videm, na območju občine Majšperk občini Majšperk in Žetale in na območju Mestne občine Ptuj občini Hajdina, Markovci in Mestna občina Ptuj, zato župani novonastalih občin v letu 1998 (kot pravnih naslednic občin iz leta 1994) pristopijo k podpisu tega sporazuma. n. Ugotavlja se, da so bile v lasti prejšnje občine Ptuj na dan 31.12.1994: nepremičnine, premično premoženje, ustanoviteljske pravice, kapitalski upravljals-ki deleži, denar, terjatve in obveznosti. 1. Nepremičnine, ki so sestavni del te delitvene bilance, so razvidne iz popisa opravljenega po posameznih občinah. Nepremičnine, s katerimi upravljajo zavodi so zajete v poglavju o delitvi ustanoviteljskih pravic. Nepremičnine se delijo po kriteriju lege nepremičnine in po namenu: 1.1. Nepremičnine, ki se delijo po kriteriju lege nepremičnine so: stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdovi, stavbe, stanovanja, poslovni prostori in garaže, objekti individualne komunalne rabe na področju kanalizacije, toplifikacije, plinovodov; objekti kolektivne komunalne rabe: ceste (lokalne, krajevne in gozdne) z vsemi pripadajočimi objekti, zaklonišča, športni objekti in kulturni spomeniki. 1.2. Nepremičnine, ki se delijo po namenu so: vodovodno omrežje in deponija komunalnih odpadkov v Brstju. 2. Premičnine po tej delitveni bilanci obsegajo premičnine, s katerimi so upravljali organi prejšnje občine Ptuj, razen premičnega premoženja Sodnika za prekrške in Javnega pravobranilstva. 3. Ustanoviteljske pravice Na dan 31 12.1994 so v prejšnji občini Ptuj obstajali naslednji javni zavodi: osnovne šole, osnovna šola s prilagojenim programom, glasbena šola, ljudska univerza, center interesnih dejavnosti, vzgojno-varstveni zavod, zdravstveni dom, lekarna, knjižnica, zgodovinski arhiv, pokrajinski muzej in športni zavod. 4. Kapitalski upravljalski deleži, ki jih je imela prejšnja občina Ptuj na dan 31.12.1994 v gospodarskih javnih službah so naslednji: 1. Komunalno podjetje Ptuj 61% 2. Cestno podjetje Ptuj 11,6% 3. Mariborska plinarna Maribor 7,96%. 5. Denarna sredstva, terjatve in obveznosti na dan 31.12.1994 so bile naslednje: - 183.271.054 SIT dolgoročni krediti in posojila - 50.061.576 SIT sredstva kreditov za potrebe proračuna (od EKO-sklada RS) - 109.000.000,00 SIT kredit neprofitni stanovanjski organizac. - 8.466.813,60 SIT sredstva vložena v banke in druge finančne organizacije - 43.225,00 SIT 10 delnic - 6.013.954,30 SIT sporne terjatve. ra. Premoženje, ki je predmet te delitvene bilance se deli: 1. Nepremičnine 1.1. Stavbna zemljišča Stavbna zemljišča ležijo le na območju Mestne občine Ptuj, Občine Majšperk in Občine Kidričevo. Na dan 31.12.1994 so izkazovala vrednost v višini 3.121.544.472,00 SIT. Stavbna zemljišča se delijo po legi nepremičnine in sicer na Mestno občino Ptuj, Občino Majšperk in Kidričevo na podlagi seznama stavbnih zemljišč, ki je sestavni del te delitvene bilance (priloga št. 2). 1.2. Kmetijska zemljišča Kmetijska in gozdna zemljišča so popisana po posameznih katasterskih občinah (v prilogi številka 3) in preidejo v skladu z določbami Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. 1.3. Stavbe se delijo po kriteriju lege nepremičnine med posamezne občine. Stavbe so navedene v posebni prilogi, ki je sestavni del delitvene bilance (priloga št. 4). 1.4. Stanovanja, poslovni prostori in garaže Knjižna vrednost stanovanj v lasti prejšnje občine Ptuj na dan 31.12.1994 je znašala 2.694.270.248 SIT in obsega 1.043 stanovanj, knjižna vrednost poslovnih prostorov in garaž pa je znašala 1.472.190.113 SIT in obsega 293 poslovnih prostorov in garaž. Stanovanja, poslovni prostori in garaže se po legi nepremičnine delijo med vse občine, kar je razvidno iz priloge št. 5. Iz priloge 5.1. so razvidne stanovanjske hiše, za katere je vložen zahtevek za denacionalizacijo. 1.5. Objekti komunalne infrastrukture 1.5.1. Delitev objektov komunalne infastruk-ture po kriteriju lege nepremičnine je razvidna iz priloge 6. V navedeni prilogi so tudi zaklonišča in zaklonilniki, ki pa po legi objektov pripadajo Mestni občini Ptuj. Občina Kidričevo prevzame tudi kredit, ki ga je najela prejšnja občina Ptuj za izgradnjo vročevodnega razvoda I. in II. v Kidričevem v višini 9.000.000,00 SIT. Občina Kidričevo povrne Mestni občini Ptuj plačane anuitete od 1.1. 1995 pa do sprejetja te delitvene bilance. Stanje dolga, ki se prenaša občini Kidričevo je bilo na dan 31.12.1994 4.462.162,10 SIT. 1.5.2. Delitev objektov komunalne infrastrukture po namenu je sledeča: na področju vodovodov bodo imele občine solastniške deleže na infrastrukturi (osnova za delitev je povprečna poraba vode po občinah). Pri deponiji v Brstju je možen solastniški delež samo na fleksibilnem delu in trajnem delu investicije (ključ za delitev solastniškega deleža je količina prepeljanih odpadkov po posameznih občinah). Delitev po občinah je razvidna iz priloge št. 7. 1.6. Športne površine in objekti Površine, ki so namenjene športni dejavnosti in rekreaciji ter športni objekti se delijo po legi nepremičnine. Popis objektov po posameznih občinah je razviden iz priloge št. 8. V popisu so zajete le površine, ki so bile v upravljanju prejšnje občine Ptuj. 1.7. Kulturni spomeniki Pod kulturne spomenike so zajeti objekti, ki ne služijo poslovni ali stanovanjski dejavnosti. Kulturni spomeniki se delijo po legi objekta in so razvidni iz priloženega seznama, ki je sestavni del delitvene bilance (priloga št. 9). 2. Premično premoženje Premično premoženje je na dan 31.12.1994 izkazovalo knjižno vrednost v višini 48.725.207,40 SIT. Premičnine uporabljajo Upravna enota Ptuj, Mestna občina Ptuj ter posamezna ministrstva. Mestna občina Ptuj in navedeni organi uporabljajo premičnine še naprej, v primeru prodaje pa se kupnina deli po osnovnem delitvenem kriteriju. 3. Ustanoviteljske pravice Ustanoviteljske pravice izvršuje za OŠ Breg, OŠ Hajdina, OŠ Ljudski vrt, OŠ Markovci, OŠ Olga Meglič, OŠ Mladika Mestna občina Ptuj. Za OŠ Bratje Reš Destrnik - občina Destrnik-Trnovska vas, za OŠ Dr. Franja Žgeča Dornava -občina Dornava, za OŠ Gorišnica in OŠ Cirkulane - občina Gorišnica, za OŠ Juršinci -občina Juršinci, za OŠ Boris Kidrič Kidričevo in OŠ Cirkovce-občina Kidričevo, za OŠ Majšperk in OŠ Žetale-občina Majšperk, za OŠ Martin Kores Podlehnik in OŠ Videm - občina Videm. Na področju OŠ se delijo nepremičnine po legi kot je razvidno iz priloge 10. Za zavode: Osnovna šola dr. Ludevita Pivka, Glasbena šola Karol Pahor Ptuj, Ljudska univerza Ptuj in Center interesnih dejavnosti Ptuj predlagamo, da so ustanoviteljice vse občine. Športni zavod Ptuj je bil ustanovljen za pokrivanje športne dejavnosti za področje celotne bivše občine Ptuj. Ustanoviteljske pravice prevzame Mestna občina Ptuj. Medsebojne pravice, obveznosti, odgovornosti se opredelijo in določijo v ustreznih pogodbah med posamezno občino in zavodom. Mestna občina Ptuj je sooblikovalec in podpisnik pogodb na strani izvajalca. Enoti vrtcev Javnega vzgojno-varstvenega zavoda v občini Gorišnica preideta v last občine Gorišnica. Ostale občine postanejo soustanoviteljice novo organiziranega JVVZ Ptuj. Premoženje vrtcev (premičnine in nepremičnine) pa se delijo po legi kot je razvidno iz priloge št. 11. Zdravstveni dom - ustanoviteljstvo ostane v Mestni občini Ptuj, nepremičnine in oprema se delijo po legi kot je razvidno iz priloge 12. Zdravstveni dom sklene pogodbe za izvajanje dejavnosti s posamezno občino, pri čemer je Mestna občina Ptuj sopodpisnik pogodb. Lekarne Ptuj - ustanoviteljstvo prevzamejo vse novonastale občine po kriteriju števila prebivalcev, premoženje zavoda (nominirani kapital) se deli po kriteriju števila prebivalcev po posameznih občinah (priloga št. 13). Zavodi na področju kulture so naslednji: Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Zgodovinski arhiv in Pokrajinski muzej. Soustanoviteljice knjižnice so vse občine. Knjižna zbirka je nedeljiva, vendar na razpolago občanom vseh občin. Pri Pokrajinskem muzeju in Zgodovinskem arhivu postanejo soustanoviteljice vse občine na območju prejšnje občine Ptuj po kriteriju števila prebivalcev. Pri Pokrajinskem muzeju nastopa kot soustanoviteljica tudi občina Ormož. 4. Kapitalski upravljalski deleži v gospodarskih javnih službah t. j. v Komunalnem podjetju, Cestnem podjetju in Mariborski plinarni ter njihova delitev je razvidna iz priloge št. 14. Delež prejšnje občine Ptuj v Komunalnem podjetju Ptuj (61,0%) se deli med vse občine po kriteriju ustvarjenega prihodka na podlagi količinske porabe. Delež v Cestnem podjetju Ptuj (11,6%) se deli med novo nastale občine v razmerju točkovanja rednih vzdrževalnih del na km lokalnih cest. Točkovanje ter določitev kriterijev za oceno vrednosti odsekov cest je bila ovrednotena na osnovi kriterijev in vrednosti izdelanih v Republiški upravi za ceste. Vsi podatki so na osnovi vloženih vrednosti posameznega odseka lokalne ceste. Vsi podatki se vodijo v banki cestnih podatkov Ministrstva za promet in zveze, Direkcija za ceste, Dunajska 48 Ljubljana. Delež občine Ptuj v Mariborski plinarni Maribor znaša 7,96 % in je bil ugotovljen v skladu z 73. členom Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. list RS št. 32/93), ki določa, da se delež izračuna tako, da se za obdobje desetih let (od leta 1983 do leta 1992) ugotovi, koliko prihodkov je Mariborska plinarna ustvarila s prodajo omrežnih plinov na območju občine Ptuj v primerjavi s celotnimi prihodki podjetja. Ugotovljeni delež 7,96% ni deljiv med ostale novo nastale občine na območju prejšnje občine Ptuj, ker je Mariborska plinarna prodajala plin samo na območju Mestne občine Ptuj. 5. Denarna sredstva, terjatve in obveznosti na dan 31.12.1994 se delijo na sledeči način: 5.1. Dolgoročni krediti in posojila iz naslova razvojnih sredstev, ki so na dan 31.12.1994 izkazovali vrednost v višini 183.271.054 SIT se delijo po kriteriju osnovnega delitvenega razmerja z dnem zapadlosti depozita in sicer: Občina Struktura - Občina Destrnik-Trnovska vas 6,9% - Občina Dornava 3,7% - Občina Gorišnica 8,0% - Občina Juršinci 2,9% - Občina Kidričevo 10,1% - Občina Majšperk 9,4% - Občina Videm 12,0% - Občina Zavrč 1,9% - Mestna občina Ptuj 45,1%. Navedena sredstva so vezana kot depoziti, ki zapadejo v letih 1997,1998 in 1999. V skladu s pogodbami se sredstva valorizirajo, tako da so že konec leta 1995 izkazovala višjo vrednost. Zraven depozitnih sredstev so bili dani krediti iz naslova razvojnih sredstev, ki se vračajo tromesečno preko KBM d. d. Podružnice Ptuj. Stanje terjatev iz tega naslova na dan 31.12.1994 je znašalo 65.419.192,60 SIT (priloga št. 15). Sredstva, ki so bila vrnjena s strani posameznih dolžnikov v letu 1995 znašajo po stanju 31.12.1995 24.297.238 SIT in se delijo na sledeči način: Občina Osnovni delitveni ključ v SIT Destrnik-Trnovska vas 6,9% 1.676.509 Dornava Gorišnica Juršinci Kidričevo Majšperk Videm Zavrč Mestna občina Ptuj 3,7% 898.998 8,0% 1.943.779 2,9% 704.620 10,1% 2.454.021 9,4% 2.283.940 12,0% 2.915.669 1,9% 461.648 45,1% 10.958.054 100,0% 24.297.238 Sredstva, ki so bila vrnjena v letu 1995 se bodo razdelila po sprejetju delitvene bilance. Dospela sredstva v letu 1996 se bodo razdelila tako, kot bo dogovorjeno, vendar po sprejetju delitvene bilance. 5.2. Prejšnja občina Ptuj je najela za področje gospodarske infrastrukture kredite pri EKO-Skladu RS v višini 50.061.576 SIT (stanje 31.12.1994). Eden od kreditov je bil najet za sofinanciranje vodovoda Štuki-Grajena, Formin-Zavrč in sicer v višini 6.200.000 SIT. Iz priložene posojilne pogodbe z Ministrstvom za okolje in prostor (pril. št. 16) je razviden namen najetega kredita. Iz končnih situacij obeh investicij izhaja vrednost opravljenih del in sicer: Vrednost Struktura Vodovod Formin-Zavrč 18.763.332,00 SIT 56% Vodovod Štuki-Grajena 14.987.905,50 SIT 44% 33.751.237,50 SIT 100% V enakem strukturnem deležu kot je znašala celotna investicija se razdeli prejeti kredit in sicer: Vodovod Formin-Zavrč 3.472.000,00 SIT 56% Vodovod Štuki-Grajena 2.728.000,00 SIT 44% 6.200.000. 00 SIT 100% Kredit za vodovod Formin-Zavrč v višini 3.472.000. 00 SIT se prenese občini Zavrč. Glede na solastništvo vseh občin na deponiji v Brstju se kredit v višini 37.692.000,00 SIT deli po istih kriterijih kot solastništvo na deponiji. 5.3. Kredit 109.000.000 SIT je bil dan Podjetju za stanovanjske storitve d. o. o., Jadranska 12, Ptuj za izgradnjo neprofitnih stanovanj. Vir kreditiranja so bila sredstva kupnin od prodanih stanovanj. Delitev po osnovnih delitvenih kriterijih vsem občinam je sledeča: Občina Osnovni delitveni ključ Znesek v SIT Destrnik-Trnovska vas 6,9% 7.521.000 Dornava 3,7% 4.033 000 Gorišnica 8,0% 8.720.000 Juršinci 2,9% 3.161.000 Kidričevo 10,1% 11.009.000 Majšperk 9,4% 10.246.000 Videm 12,0% 13.080.000 Zavrč 1,9% 2.071.000 Mestna občina Ptuj 45,1% 49.159.000 109.000.000 Kredit bo vrnjen v 25. -tih letih. 5.4. Sredstva vložena v banke in druge finančne organizacije so izkazovala na dan 31.12.1994 vrednost v višini 8.466.813,60 SIT. Ob usklajevanju knjigovodskih evidenc z banko (Nova KBM d. d. -Podružnica Ptuj) je bilo ugotovljeno, da znašajo sredstva na dan 1.1. 1995 (otvoritvena bilanca) 4.660.012,10 SIT (razknjižena so sredstva amortizacije za blok v Rabelčji vasi v višini 3.871.654,90 SIT). To so deponirana sredstva, lastna udeležba in vzajemno združena sredstva in se pri banki samo vodijo v korist občine Ptuj. Sredstva so na žiro računu banke in jih bo banka morala vrniti podjetjem. V prilogi št. 17 je tudi obrazložitev banke glede navedenih sredstev, ki niso predmet delitvene bilance. 5.5. Sredstva v višini 43.225,00 SIT je bila vrednost 10 delnic na dan 31 12.1994, ki jih je imela Občina Ptuj pri SKB banki d. d. in se delijo po kriteriju osnovnega delitvenega razmerja. 5.6. Sporne terjatve prejšnje občine Ptuj v višini 6.013.954,30 SIT se delijo po sedežu dolžnika, kar pomeni, da se prenesejo občini Majšperk v višini 4.000.892 SIT, Mestni občini Ptuj pa ostanejo dolžniki v višini 2.013.062,30 SIT. 6. Analiza sredstev kupnin po letih je razvidna iz priloge št. 18 (od leta 1991 do 1994). Presežki, ki so bili v posameznih letih so se prenesli v naslednje leto in porabili po namenih, ki so bili opredeljeni v odhodkih. Presežek na žiro računu sredstev kupnin na dan 31.12.1994 v višini 31.552.556,80 SIT se je po zaključnem računu za leto 1994 razporedil za pokritje nastale obveznosti v letu 1994 za sekundarni plinovod(priključki za občinska stanovanja). V letu 1995 so prišla na račun 849 (žiro račun, ki je bil odprt pri SO Ptuj) sredstva za nakup stanovanj na območju občine Gorišnica (10% polog za stanovanja) v višini 202.656 SIT. Sredstva bodo nakazana občini Gorišnica po sprejetju delitvene bilance. Občani prejšnje občine Ptuj so kupili stanovanja tudi na obroke in jih odplačujejo Novi KBM d. d. -Podružnici Ptuj. Občine na območju katerih ležijo nepremičnine sklenejo z banko anekse k pogodbam za opravljanje poslov. Sredstva anuitet od prodanih stanovanj se bodo vrnila občinam po legi stanovanja, ki je bilo odkupljeno. V navedenem primeru se uporablja kriterij po legi nepremičnine, ki se uporabi tudi v primeru, ko se občan odloči za nakup stanovanja v enkratnem znesku. 7. Sredstva skupne porabe predstavljajo nepremičnine - počitniški stanovanji v Maredi in Gajacu ter osem camp prikolic. Čamp prikolice se odprodajo in se kupnina razdeli po kriteriju osnovnih delitvenih razmerij. Počitniško stanovanje v Maredi prevzamejo novonastale občine na območju prejšnje občine Ptuj razen Mestne občine Ptuj, počitniško stanovanje v Gajacu prevzame Mestna občina Ptuj. IV. Objekti zgrajeni iz sredstev samoprispevka, ki so ga prispevali občani prejšnje občine Ptuj za izgradnjo porodnišnice in dvorane Center pri SŠC Ptuj bodo stvar posebnega dogovora med občinami. Za porodnišnico in športno dvorano je potrebno najprej urediti lastniška razmerja z državo. V. Sklad za financiranje obrambnih potreb je izkazoval po stanju 31.12.1994 vrednost v višini 17.877.256,42 SIT. Od navedenih sredstev pripada prejšnji občini Ptuj 8.616.635,01 SIT. Delitev teh sredstev bo predmet posebnega dogovora med občinami. VI. Ostala zemljišča, ki so zemljiškoknjižno opredeljena kot zemljišča družbene lastnine z imetnikom pravice uporabe prejšnje občine Ptuj, zemljišča družbene lastnine brez navedenega imetnika pravice uporabe in vsa zemljišča, ki so vknjižena kot javno dobro se delijo po kriteriju lege nepremičnine, evidence teh zemljišč pa si bodo občine vzpostavile same. VII. Sporazum o premoženjski delitveni bilanci prejšnje občine Ptuj je pripravljen na dan 31.12.1994. VIII. Mestna občina Ptuj zagotovi v petih letih 200.000.000,00 SIT sredstev za osem občin, ki so nastale s 1.1. 1995. Sredstva se razdelijo po kriteriju števila prebivalcev, kot sledi: - v mio SIT Občina Štev. prebiv. % Znesek Videm 7.727 20,541,0 Kidričevo 6.677 17,735,4 Gorišnica 6.111 16,232,4 Majšperk 5.645 15,030,0 Destrnik-Trnovska vas 5.049 13,426,8 Dornava 2.654 7,014,0 Juršinci 2.389 6,412,8 Zavrč 1.442 3,87,6 SKUPAJ 37.694 100,0200,0 EX. Prehodna določba: V kolikor bo v roku dveh let katera od občin, ki je udeleženka te delitvene bilance ugotovila, da v njej manjka kakšen pomemben del premoženja ali pa, da je z opravljeno delitvijo bistveno oškodovana, bo sprožila zahtevek za ponovno presojo že sprejetih odločitev. Osnova za delitev premoženja, ki bi bilo naknadno ugotovljeno so kriteriji delitve premoženja občine Ptuj, ki so bili potrjeni s strani občinskih svetov vseh občin na območju prejšnje občine Ptuj. X. Ta sporazum stopi v veljavo, ko ga podpišejo vsi udeleženci. Objavi se v uradnih glasilih občin. Ptuj, 19.10.1999 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med. I. r. Datum: 30.12.1999 Župan občine Destrnik Franc PUKŠIČ l. r. Datum: 3-12.1999 Župan občine Dornava Franc ŠEGULA l. r. Datum: 30.12.1999 Župan občine Gorišnica Slavko VISENJAK l. r. Datum: 3 12.1999 Župan občine Hajdina Radovan SIMONIČ l. r. Datum: 6.1.2000 Župan občine Juršinci Alojz KAUČIČl. r. Datum: 6.10.2000 Župan občine Kidričevo Alojz ŠPRAH l. r. Datum: 17.2.2003 Županja občine Majšperk mag. Darinka FAKIN l. r. Datum: 30.12.1999 Župan občine Markovci Franc KEKEC l. r. Datum: 28.10.1999 Župan občine Podlehnik Vekoslav FRIC l. r. Datum: 4.4.2003 Župan občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah Franci KREPŠA l. r. Datum: 1.2.2000 Župan občine Trnovska vas Karl VURCER l. r. Datum: 26.10.1999 Župan občine Videm Franc KIRBIŠ l. r. Datum: 10.1.2000 Župan občine Zavrč Miran VUK l. r. Datum: 31 1.2000 Župan občine Žetale Anton BLJTOLEN l. r. 2. Občina Trnovska vas objavlja na podlagi proračuna občine Trnovska vas (Uradni vestnik št. 1/2003) in na podlagi sprejetega Pravilnika za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti, Pravilnika za vrednotenje športnih programov in Pravilnika za vrednotenje programov drugih društev humanitarnih in drugih dejavnosti (Uradni vestni občine Trnovska vas, št. 2/2001) JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov in delovanja društev v občini Trnovska vas za leto 2003 Orientacijska vrednost vseh programov znaša: 1.500.000,00 SIT. A KULTURNE DEJAVNOSTI A.l POGOJI Za sofinanciranje dejavnosti mora društvo izpolnjevati naslednje pogoje: - registrirana po zakonu o društvih, - zagotovljene imajo osnovne materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje predloženega programa, - predloženi program je potrdil oziroma sprejel pristojni organ društva, - imajo urejeno evidenco o članstvu, - imajo sedež v občini Trnovska vas. A.2 PROGRAM, KI SE FINANCIRA: - program redne dejavnosti društva, - strokovni sodelavci in strokovno izpopolnjevanje, - udeležba na tekmovanjih in javnih prireditvah, - drugi kulturni programi, - vzdrževanje opreme in prostorov. A. 3 PROGRAMI BODO IZBRANI V SKLADU Z MERILI ZA KULTURNE DEJAVNOSTI. B. ŠPORTNE DEJAVNOSTI B.l. POGOJI Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo sedež v občini Trnovska vas, - imajo zagotovljene prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, - imajo zagotovljeno redno vadbo, za katero so registrirani. B.2 PROGRAM, KI SE FINANCIRA: Za uresničevanje programskih nalog športa se iz javnih financ lahko sofinancirajo naslednje oblike dejavnosti: a) interesna dejavnost vzgoje in izobraževanja, - predšolska mladina, - osnovnošolska mladina, - srednješolska mladina, - športna dejavnost študentov, b) šport v društvih - šport mladih - redna vadba, - športno-rekreativna dejavnost odraslih, - kakovostni šport odraslih (tekmovalni šport), - vrhunski šport, c) šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, d) priznanja športnikom in športnim delavcev, e) promocijska dejavnost, 0 športne prireditve, g) šport invalidov. B. 3 Programi bodo izbrani v skladu z merili za športne dejavnosti. C HUMANITARNA IN DRUGA DRUŠTVA C. l POGOJI IN KRITERIJI Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - imajo sedež v občini Trnovska vas, - le društvo, ki deluje v humanitarnih dejavnosti, ima lahko svoj sedež tudi zunaj občine Trnovska vas, če so njihovi člani tudi občani naše občine, - imajo urejeno evidenco o članstvu, - so registrirani po zakonu o društvih in delujejo najmanj eno leto, - imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti, - vsako leto občini redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti za prihodnje leto. C.2 PROGRAM, KI SE SOFINANCIRA, IN UPRAVIČENCI - neprofitnim in prostovoljnim izvajalcem humanitarnih dejavnosti za izvajanje njihovih rednih letnih programov (Rdeči križ, Karitas, invalidske organizacije ipd.), - prostovoljnim gasilskim društvom za izvajanje programov, - turističnim društvom, društvu upokojencev, aktivu kmečkih žena za izvajanje njihovih letnih programov, - vsem ostalim neprofitnim izvajalcem za sofinanciranje letnih programov. C.3 PROGRAMI BODO IZBRANI V SKLADU Z MERILI ZA HUMANITARNA IN DRUGA DRUŠTVA. ROK IZVEDBE: sofinancirajo se programi, ki so se izvajali ali se bodo v letu 2003. PREDLOŽITEV PRIJAVE: ponudniki morajo ponudbe oddati na pošti kot priporočeno pošiljko na naslov OBČINA TRNOVSKA VAS, Trnovska vas 42 ali v sprejemni pisarni občine Trnovska vas, najkasneje do 12. avgusta 2003 do 12. ure. Ponudbe morajo biti v zaprti kuverti označene z imenom in naslovom ponudnika, v spodnjem levem kotu pa opravljena s pripisom -NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS- ODPIRANJE PONUDB: Postopek javnega razpisa in odpiranje ponudb vodi 3-članska komisija, ki jo imenuje župan občine. Sestavljena je iz predstavnika občinske uprave in 2 predstavnikov odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti. Za postopek javnega razpisa in dodeljevanje sredstev se smiselno uporabljajo določbe postopka oddaje subvencij, posojil in državnih pomoči, določene v pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS št. 13/00). Pripravljen predlog razdelitve sredstev komisija predloži v obravnavo odboru za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, ki na predlog poda svoje mnenje in ga posreduje v potrditev občinskemu svetu. Odpiranje ponudb ni javno. V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo bo komisija ponudnike pozvala, da v roku 8 dni prijavo dopolnijo. Če ponudnik prijave v danem roku ne dopolni, bo ta izločena kot nepopolna. IZID RAZPISA: O izidu razpisa bodo ponudniki obveščeni v roku 45 dni od dneva odpiranja ponudb SKLENITEV POGODBE: Župan z izbranimi izvajalci sklene pogodbe, ki med drugim opredeljujejo realizacijo programov in način nadzora nad porabo sredstev. Finančna sredstva se nakazuje pogodbenim izvajalcem direktno. Izvajalci programov morajo po opravljenih nalogah oziroma v časovnih obdobjih, ki so določena s pogodbo o izvedbi programa, predložiti dokazila o izpolnjevanju obveznosti županu občine in občinskemu svetu. Če izvajalci ne izpolnjujejo obveznosti, določenih s pogodbo, se jim za ta del programa ukinejo finančna sredstva. RAZPISNA DOKUMENTACIJA: Zainteresirani lahko dvignejo razpisno dokumentacijo na občini Trnovska vas vsak delovni dan med 8. in 15. uro, v torek med 8. in 16. uro ali jo pošljejo na elektronski naslov občine Trnovska vas: obcina.irena.polic@siol.net zahtevek za posredovanje dokumentacije po elektronskem naslovu. DODATNE INFORMACIJE: Dodatne informacije v času trajanja razpisa dobite osebno ali po telefonu pri tajnici občine Ireni Polič - tel. št. 757 95 11. Občina Trnovska vas 3. Odbor za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe občine Trnovska vas, OVZŽ Ptuj - kmetijskosveto-valna služba in Turistično društvo Trnovska vas RAZPISUJETA tekmovanje za najlepše urejen dom in kmetijo v občini Trnovska vas pod naslovom Urejeno podeželje Da bi imeli čim lepšo okolico domov in kmetij, da bi ohranjali kulturno in arhitekturno dediščino naših vasi, bomo letos tretjič izvedli ocenjevanje urejenih domov in kmetiji v občini Trnovska vas. Do 31. 7. 2003 bomo zbirali prijave za tekmovanje najlepše urejenih domov in kmetij v občini Trnovska vas. Prijavite se lahko na sedežu občine Trnovska vas pri ga. Klavdiji Arnuga. Želeli bi, da se občani prijavite v čim večjem številu, prijavo pa lahko vloži tudi vaška skupnost s soglasjem lastnika doma ali kmetije, soseda ali prijatelja s soglasjem lastnika doma. Komisija bo obiskala vse prijavljene domove in kmetije do 31. 8. 2003. 4. Na podlagi 36: člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) in 7. člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik tednika, št. 1/99) je Občinski svet občine Trnovska vas na svoji 5. redni seji, dne 24.6.2003 sprejela,Air/APAI -hi) ss diih-Miia m irmoEn .ill;ogoq o DOPOLNITEV PRAVILNIKA o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje ter razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Trnovska vas (Uradni vestnik občine Trnovska vas št. 5/02) -orpsog tigtjndotb jovsfii ui 9jnj::v3?.yqy,oq 1. člen f»u|boq Dopolni se člen 9., področje 1 ŽIVINOREJA, z novo točko: 1.3. SOFINANCIRANJE KRVAVE KASTRACIJE BIKOV . . - Namen ukrepa: vzpodbujanje sonaravne reje na kmetijah.1 ,yjiortu k!i;?. !ov' ojvjuiivDon Višina pomoči: do 100 .% upravičenih stroškov, sofinancira se metoda krvave kastracije. iv;.:' nj - : v _■ rv ; . vvvvm'; . j; ' Pogoji za pridobitev pomoči: dokazilo oz. faktura o opravljeni krvavi kastraciji. Ko se boste odločili, da boste preverili lepoto in urejenost svojih domov ali kmetij, naj vam bodo v pomoč ta merila. 1. Merila ocenjevanja domov: a) Urejevanje doma in okolice s cvetjem in zelenjem: - krajini in svojevrstnosti arhitekture dorha prilagojena ureditev zelenja, - izkoriščanje danih možnosti ureditve 's cvetjem in zelenjem glede na letni čas, - ohranjevanje krajevne tipike pri urejanju okolja (ograje, »brajde«, ute, vodnjaki, tla). b) Kakovost arhitekture: - ohranjene značilnosti stavbne dediščine. 2. Merila ocenjevanja kmetij: a) Celostna podoba kmetije: - urejenost kmetije in okolice s cvetjem in zelenjem, - usklajenost celostne podobe kmetije z okoljem, - skladnost arhitekture doma in gospodarskih poslopij z zelenjem, - urejenost kmetije, red in čistoča. ,;V Dva najlepša urejena domova in dve najlepše urejeni kmetiji bodo prejeli priznanje občine Trnovska vas in simbolične denarne nagrade. Odbor za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske jaime službe -doli) fljOVSL'1 po/] i;s /v'r(>a Ostale, točke v tem poglavju sc ustrezno preštevilčijo. ,..,ou 2. člen Dopolni se člen 9. , področje 2 RASTLINSKA PRIDELAVA, z novo točko: SOFINANCIRANJA APNENJA TAL vtibur.! anonfici Namen, ukrepa: uravnavanja; kislosti tal in povečanja rodovitnosti tal. Pogoji za pridobitev pomoči: - analiza tal v pooblaščenem laboratoriju (podatki analize so lahko stari največ 3 leta), - faktura oz. potrdilo o nakupu, - obrazec C, ki se pošilja na Ministrstvo za kmetijstvo ob prijavi Subvencij alf posestni list, najemna pogodba. VišinaMŠ^Hm0^iIV/ilIg .1 - regresira se do 50 % cene apna - kmetije do 10 ha kmetijskih obdelovalnih površin (njive, travniki) in' jitri jd dodeljeno do 4 tone apna na kmetijo, - regresira se do 50 % cene apna - kmetije nad 10 ha kmetijskih obdelovalnih površin (njive, travniki) in jim je dodeljeno'do 8 tčri apna na kmetijo. Ostale točke v preštevilčijo. tem poglavju se ustrezno Številka: 032-01/200.3 5 ^ irvnuhi,,./! Datum: ,24.6.2003 , ,,^q w m .„om vodeon?. Župan občine. Trnovska, vas. ! r; errij;\VKCEK, 5. Na podlagi 7. člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika, št. 1/99) je občinski svet občine Trnovska vas na 5. redni seji dne 24.6.2003 sprejel PRAVILNIK o pogojih, načinu in kriterijih za pridobitev sredstev za pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva, podjetništva in turizma v občini Trnovska vas 1. člen S tem pravilnikom se določajo pogoji in postopek za pridobitev sredstev za pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva, podjetništva in turizma v občini Trnovska vas. 2. člen Sredstva za pospeševanje drobnega gospodarstva, podjetništva in turizma se zagotavlja iz občinskega proračuna in drugih virov, njihovo višino pa določa občinski svet z odlokom o proračunu za tekoče leto in se dodeljujejo kot subvencije. Sredstva, dodeljena iz proračuna občine Trnovska vas, se lahko zagotovijo za namen tega pravilnika le v primeru, ko to predstavlja spodbudo za izvedbo projekta oziroma je zanj nujno potrebno. Do sredstev za pospeševanja razvoja drobnega gospodarstva, podjetništva in turizma v občini Trnovska vas niso upravičena podjetja v težavah. 3. člen Ukrepi za pospeševanje razvoja malega gospodarstva so: - subvencioniranje obrestne mere za najete bančne kredite, - nepovratna finančna sredstva za odpiranje novih delovnih mest in pospeševanje poklicnega ter strokovnega izobraževanja. 4. člen Sredstva za finančne intervencije za pospeševanje drobnega gospodarstva, podjetništva in turizma se namenijo za: 1. SUBVENCIONIRANJE OBRESTNE MERE ZA NAJETE BANČNE KREDITE. Sredstva za subvencioniranje obrestne mere za najete bančne kredite se dodeljujejo za naslednje namene: tehnološko posodobitev obstoječe proizvodnje in storitev, - nakup opreme za povečanje produktivnosti, - nove proizvodne in storitvene programe, - nakup, graditev in preureditev poslovnih prostorov. Subvencionira se največ do 100 % obrestne mere in ne sme preseči 55 % upravičenih stroškov investicije za posameznega upravičenca. Prejemnik pomoči mora prispevati najmanj 25 % vrednosti investicije. Investicijski projekti morajo ostati v regiji vsaj 5 let. 2. NEPOVRATNA FINANČNA SREDSTVA ZA ODPIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST IN POSPEŠEVANJE POKLICNEGA TER STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA A) ODPIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST Pomoč se lahko dodeli kot nepovratna finančna sredstva za: - samozaposlitev osebe, ki je bila na republiškem zavodu za zaposlovanje prijavljena kot brezposelna oseba, -zaposlitev za nedoločen čas za osebo, ki je bila na republiškem zavodu za zaposlovanje prijavljena kot brezposelna oseba, - zaposlitev za nedoločen čas za osebo, ki ima status presežnega delavca, - zaposlitev za določen čas za osebo, ki ji je to prva zaposlitev (za čas opravljanja pripravništva). Višina pomoči ne sme biti višja, kot je potrebno za dosego namena in mora biti začasnega značaja. Novo odprta delovna mesta na podlagi pomoči morajo obstajati vsaj še 2 leti po prejeti pomoči. B) POSPEŠEVANJE POKLICNEGA IN STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA Sofinancira se usposabljanje za pridobitev teoretičnega in praktičnega znanja ter pridobitev splošnega znanja Pogoj za pridobitev sredstev: - za udeležence izobraževanja račun oziroma dokazilo o izvedeni storitvi (program izobraževanja), - iz vloge mora biti razvidna kotizacija oz. participacija udeležencev za posamezne oblike izobraževanja in seznam udeležencev, - popis potnih stroškov udeležencev usposabljanja. Pomoč se lahko dodeli največ do višine 50 % upravičenih stroškov pri splošnih in največ do 25 % upravičenih stroškov pri posebnih usposabljanjih. 5. člen Upravičenci morajo za posamezne namene, navedene v 4. členu tega pravilnika, podati izjavo, da za isti namen niso pridobili sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov oziroma koliko sredstev so iz teh virov že prejeli. 6. člen Za dodelitev sredstev za namene sredstev iz 4. člena tega pravilnika lahko zaprosijo naslednji prosilci: - podjetja v zasebni ali mešani lasti z najmanj enim zaposlenim delavcem, - samostojni podjetniki posamezniki, - občani, ki so pri pristojnemu upravnemu organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnim sodišču priglasitev za vpis v sodni register in predložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oz. podjetja, - sedež obratovalnice oziroma podjetja mora biti v občini Trnovska vas. Upravičenci do pomoči morajo biti usklajeni s 6. členom Uredbe o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitev pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državne pomoči. 7. člen Sklep o razpisu in razpisnih pogojih za dodelitev sredstev za razvoj drobnega gospodarstva, podjetništva in turizma sprejme občinski svet na predlog odbora za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe. 8. člen Razpis se objavi v javnem glasilu in mora vsebovati: - namene, za katere se dodeljujejo sredstva po razpisu, - navedbo, kaj mora prošnja vsebovati in kdo lahko v razpisu sodeluje, - višino razpisanih sredstev za posamezni namen, - rok za vložitev zahtevka, ki ne sme biti krajši od 30 dni od dneva objave razpisa, - navedbo dokumentacije, ki jo mora prosilec predložiti, - druge listine, ki jih določi odbor za drobno gospodarstvo, podjetništvo in turizem, - vire financiranja projekta in - predvidene rezultate programa oz. investicije. 9. člen Vlogo za razpisana sredstva prouči odbor za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe ter občinskemu svetu pripravi predlog za dodelitev sredstev. 10. člen Občinski svet sprejme sklep o dodelitvi sredstev ter o svoji odločitvi v roku 8 dni od dneva določitve obvesti vse prijavljene na razpis. 11. člen Po končanem investiranju sredstev, najkasneje pa v roku enega leta od dodelitve sredstev mora prejemnik sredstev podati poročilo o namenski porabi odboru za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe, ki poročilo pregleda in o upravičenosti porabe dodeljenih sredstev poroča občinskemu svetu. 12. člen V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev je prejemnik dolžan takoj vrniti vsa skupno pridobljena sredstva skupaj s pripadajočimi obrestmi. Te se računajo od dneva nakazila po zakoniti zamudni obrestni meri. V primeru prenehanja delovnega razmerja pred potekom 2 let iz 4. člena tega pravilnika mora upravičenec do nepovratnih sredstev na isto delovno mesto zaposliti drugo brezposelno osebo. 13. člen Ta pravilnik se objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas in prične veljati 15 dan po objavi.. Datum: 24.6.2003 Številka: 032-01/2003-5 Župan občine Trnovska vas Karl VURCER, s.r. 6. Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l.RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 45/94,57/94, 14/95,20/95,63/95,73/95,9/96,39/96,44/96, 26/97,70/97,10/98,74/98,70/00), Statuta Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika št. 1/99, 2/01 ), Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v občini Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika št. 1/99) ter Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine Trnovska vas (Uradni vestnik občine Trnovska vas št. 1/2001) in sklepa o povračilu za priključevanje na kanalsko omrežje v občini Trnovska vas, izdaja župan OBVEZNO NAVODILO za izvajanje Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda na območju občine Trnovska vas in sklepa o povračilu za priključevanje na kanalsko omrežje 1. V primem: - individualne hiše, ki je razdeljena na dve oz. več lastniških enot, se vsak del smatra kot samostojen objekt, - kjer parcelna meja deli hišo, se prav tako vsak del smatra kot samostojen objekt. 2. Za objekte, katerih lastnik je Občina Trnovska vas, se priključnina ne zaračuna. 3- Nosilci gospodarskih in negospodarskih dejavnosti so zavezanci po tem odloku le, kadar se njihova poslovna dejavnost vrši v poslovnih objektih. 4. Na podlagi vloge se prosilcu lahko omogoči plačilo priključnine tudi v več obrokih, vendar največ 12-ih enakih realnih zaporednih mesečnih obrokih. Priključnino je možno poravnati tudi v manj kot 12-ih, obrokih ali v enkratnem znesku. Pri plačilu v enkratnem znesku se prosilcu prizna 10 % popust. Izjemoma se lahko lastnik in zavezanec dogovorita za drugačno obročno plačilo, vendar v največ 24-ih enakih realnih zaporednih mesečnih obrokih. 5. V primerih slabih socialnih razmer, ko zavezanci ne prejemajo kakršnihkoli denarnih pomoči, se lahko znesek na osnovi vloge in priloženih zadnjih odločb o dohodnini vseh oseb, ki bivajo v objektu, zniža za največ 30 %. 6. V fazi odplačevanja se lahko zavezancu na podlagi vloge in dokazil, ki izkazuje upravičene razloge kot so izguba zaposlitve, smrt ožjega dmžinskega člana, primeri naravnih nesreč, ipd.: - zmanjša prispevek priključnine za največ 20% - odloži plačevanje obrokov priključnine za največ 12 mesecev. 7. Lokalna skupnost zagotavlja, da bo projektant sekundarnega kanalizacijskega omrežja predvidel priključne jaške v oddaljenosti cca 100 m od objekta priključitve. 8. Predloge župana o delnih oprostitvah iz točke 5. In 6. obravnava in o njih odloča Občinski svet Občine Trnovska vas. Priključek na kanalizacijsko omrežje se izvede ko so poravnani vsi obroki za obvezni prispevek. 9- To navodilo se objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas in začne veljati 15 dan po objavi. Številka: 032-01/2003-5 Datum: 24.6.2003 Župan občine: Karl Vurcer, s.r. 7. Na podlagi 17. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda v občini Trnovska vas (Uradni vestnik občine Trnovska vas št. 1/2001) je občinski svet občine Trnovska vas na svoji 5. redni seji dne 24.6.2003 sprejel SKLEP o povračilu za priključevanje na kanalsko omrežje v občini Trnovska vas 1. Ta sklep določa višino prispevka, ki ga plača investitor - uporabnik za priključitev objekta na javno kanalizacijsko omrežje in za povečanje kapacitete obstoječega priključka na javno kanalizacijsko omrežje. 2. Za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje se investitorjem oziroma prosilcem zaračuna obvezni prispevek v višini: - za eno gospodinjstvo v višini 230.000,00 SIT, - za večstanovanjski objekt, kjer je več gospodinjstev, ki so priključena - vsako gospodinjstvo 130.000,00 SIT, - za poslovni objekt 330.000,00 SIT, - za stanovanjsko poslovni objekt 280.000,00 SIT Izgradnja priključka je v celoti strošek stranke, ki se priključuje. Priključevanje se izvede po poravnavi celotnega prispevka. 3. V času izgradnje kanalizacije se občanu, ki sodeluje v akciji in jo realizira, prizna 15 % popust na vrednost definirano v točki 2. 4. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas in začne veljati 15 dan po objavi. Številka: 032-01/2003-5-2 Datum: 24.6.2003 Župan občine: KARL VURCER, s.r. 8. Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 24/95, 63/95, 74/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99, 59/99 in 70/00) ter na podlagi 81. a člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika št. 1/99), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah na območju občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika št. 1/99) in Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališča (Uradni list RS št. 52/2000) sprejme občinski svet občine Trnovska vas na 5. redni seji, dne 24.6.2003 SKLEP o višini cen najema grobnih mest in mrliške vežice 1. člen Višina letne najemnine za posamezne vrste grobnih polj na pokopališču Trnovska vas je naslednja: - za enojni grob 4.800,00 SIT - za dmžinski grob 6.000,00 SIT V ceno je zajet DDV. 2. člen Cena prvega zakupa novega grobnega polja na pokopališču Trnovska vas znaša za: - enojni grob 10.000,00 SIT - za družinski grob 15.000,00 SIT. V ceno je zajet DDV. 3. člen Cena enkratnega najema mrliške vežice na pokopališču Trnovska vas znaša 17.000,00 SIT. V ceno je zajet DDV. 4. člen Najemnine v skladu s koncesijsko pogodbo za opravljanje pogrebne in pokopališke dejavnosti v občini Trnovska vas pobere koncesionar Pogrebna in pokopališka dejavnost Slavko Jančič, s.p. Lenart. 5. člen Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas in začne veljati 15 dan po objavi. Številka: 032-01/2003-5/1 Datum: 24.6.2003 Župan občine: KARL VURCER, s.r. 9. Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91), 40., 41. in 140. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96) ter v skladu s 7. in 16. členom Statuta Občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika, št. 1/99) je občinski svet občine Trnovska vas na 6. redni seji dne 3.7. 2003 sprejel ODLOK o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Destrnik—Trnovska vas I. SPLOŠNA DOLOČILA 1. člen S tem odlokom občina Destrnik in občina Trnovska vas (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj) ustanavljata na področju vzgoje in izobraževanja Javni vzgojno-izobraževal-ni zavod Osnovna šola Destrnik-Trnovska vas. II. STATUSNE DOLOČBE 2. člen 1. Ime, sedež in pravni status zavoda. Ime vzgojno-izobraževalnega zavoda je: Javni vzgojno-izobraževani zavod Osnovna šola Destrnik-Trnovska vas. Skrajšano ime je: Osnovna šola Destrnik-Trnovska vas. Sedež zavoda je: Janežovski Vrh 45, 2253 Destrnik. V sestavo zavoda sodijo: - Osnovna šola Destrnik z oddelki vrtca (krajše: OŠ Destrnik), - Osnovna šola Trnovska vas z oddelki vrtca (krajše: POŠ Trnovska vas). Osnovna šola Trnovska vas ima status podružnice, ki izvaja izobraževanje učencev v 1. in 2. triadi. 3- člen Zavod je za svoje obveznosti odgovoren s sredstvi, ki so v pravnem prometu. Zavod je pravna oseba s popolno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, s katerim razpo- laga. 4. člen Zavod bo vpisan v sodni register pri pristojnem sodišču. 5. člen Zavod je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi v poslovanju in v pravnem prometu, kot jih določata zakon in ta odlok. 1. Pečat zavoda 6. člen Zavod ima in uporablja svoj pečat okrogle oblike premera 35 mm, v sredini katerega je grb Republike Slovenije, na zunanjem obodu pa je izpisano: Osnovna šola Destrnik-Trnovska vas, občina Destrnik. Zavod ima in uporablja tudi pečat okrogle oblike premera 20 mm z enako vsebino kot pečar iz prvega odstavka tega člena. Pečat iz prvega odstavka tega člena uporablja zavod v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja in izdaja organom, organizacijam, občanom, učencem in varovancem oziroma njihovim staršem. Pečat iz drugega odstavka tega člena uporablja zavod predvsem za žigosanje finančne in knjigovodske dokumentacije. 7. člen Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja določi ravnatelj. 2. Zastopanje, predstavljanje in podpisovanje 8. člen Zavod zastopa in predstavlja ravnatelj. Ravnatelj zastopa in predstavlja zavod s polnim pooblastilom v skladu z 49. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. 1. RS12/96, 23/96 -popr., 12/00-ZJS, 64/01, 108/02 in 34/03). Med začasno odsotnostjo nadomešča ravnatelja njegov pomočnik ali delavec zavoda, ki ga za nadomeščanje pooblasti ravnatelj. Pomočnik ravnatelja ali pooblaščeni delavec zavoda v času nadomeščanja ima pooblastila, ki mu jih da ravnatelj. Ravnatelj lahko za zastopanje ali predstavljanje zavoda v posameznih zadevah pooblasti druge osebe. 9. člen Za zavod podpisuje ravnatelj in delavci, ki so pooblaščeni za zastopanje, vsak v mejah pooblastil in poslov, ki jih opravljajo. V odnosih z Banko Slovenije in UJP podpisujejo za zavod ravnatelj, računovodja in podpisnik, ki ga določi ravnatelj, z deponiranimi podpisi pri UJP - izpostava Slovenska Bistrica. Ravnatelj z odločbo določi delavce zavoda, ki so pooblaščeni, da podpisujejo za zavod v odnosih, ki niso navedeni v tem odloku. 3. Območje zadovoljevanja vzgojno-izo- braževalnih potreb 10. člen Zavod s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po vzgoji in izobraževanju otrok na območju občine Destrnik in občine Trnovska vas za naselja: Biš, Bišečki Vrh, Črmlja, Desenci, Destrnik, Dolič, Drstelja, Gomila, Gomilci, Janežovci, Janežovski Vrh, Jiršovci, Levanjci, Ločič, Ločki Vrh, Placar, Sovjak, Strmec pri Destrniku, Svetinci, Vintarovci, Trnovska vas, Trnovski Vrh, Zasadi in Zgornji Velovlek. III. DEJAVNOSTI ZAVODA 11. člen Dejavnosti zavoda po standardu klasifikacije dejavnosti so: - M/80.101 dejavnosti vrtcev in predšolsko izobraževanje, M/80.102 osnovnošolsko splošno izobraževanje, - 0/92.511 dejavnost knjižnic, - 0/92.61 obratovanje športnih objektov, - 0/70.20 oddajanje lastnih nepremičnin, - H/55.51 storitev menz. Dejavnost zavoda se šteje kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu. 12. člen Zavod opravlja javno veljavni izobraževalni program, ki je sprejet na način in po postopku, določenim z zakonom. 13. člen Zavod izvaja program devetletne šole in opravlja vzgojno-izobraževalno dejavnost od 1. do 9. razreda osnovne šole. Zavod izdaja spričevala o uspehu in izobrazbi, ki štejejo kot javne listine. Oddelki vrtca pri OŠ Destrnik in POŠ Trnovska vas izvajata vzgojno-varstveno delo za predšolske otroke od 11. meseca starosti do vstopa v šolo in pripravo na šolo. Zavod ne sme začeti opravljati nove dejavnosti ali spremeniti pogojev za opravljanje dejavnosti, dokler ustanovitelj ne da soglasja in dokler pristojni organ ne izda odločbe, da so izpolnjeni pogoji, predpisani za opravljanje dejavnosti, glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji. Za nove dejavnosti se štejejo druge dejavnosti, ki jih opravlja zavod v manjšem obsegu, s katerimi dopolnjuje in boljša ponudba vzgojno-izobraževalnega dela ali s katerimi prispeva k popolnejšemu izkoriščanju zmogljivosti, ki se uporabljajo za opravljanje vpisanih registrskih dejavnosti. 14. člen Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge javne posle samo v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register. IV. ORGANI ZAVODA 15- člen Organi zavoda so: - svet zavoda, - ravnatelj, - strokovni organi, - svet staršev. Zavod ima lahko tudi druge organe, katerih delovno področje, sestavo in način volitev oziroma imenovanje določi s pravili. 1. Svet zavoda 16. člen Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanoviteljev, predstavniki delavcev zavoda in predstavniki staršev. Svet zavoda šteje enajst članov, in to: - tri predstavnike ustanovitelja (dva predstavnika občine Destrnik, en predstavnik občine Trnovska vas), - pet predstavnikov delavcev zavoda (trije predstavniki OŠ Destrnik, en predstavnik oddelkov vrtca OŠ Destrnik in en predstavnik POŠ Trnovska vas) in - tri predstavnike staršev (dva predstavnika OŠ Destrnik in en predstavnik POŠ Trnovska vas). Predstavnike delavcev zavoda volijo delavci izmed strokovnih, upravno-administrativnih in tehničnih delavcev. Predstavnike zaposlenih izvolijo delavci zavoda neposredno na tajnih volitvah po postopku in načinu, ki ga določajo zakon in pravila zavoda. Predstavnike ustanoviteljev imenuje občinski svet občine Destrnik - dva predstavnika in občinski svet občine Trnovska vas - enega predstavnika. Predstavnike staršev izvolijo starši izmed članov sveta staršev. Člani sveta izmed članov na konstitutivni seji izvolijo predsednika in namestnika predsednika. Svet na sejah veljavno odloča z večino glasov svojih članov. Mandat članov sveta traja štiri leta. Za člana sveta zavoda je ista oseba lahko izvoljena le dvakrat zaporedoma. Mandat predstavnikov staršev v svetu zavoda je povezan s statusom njihovih otrok v zavodu. 17. člen Svet zavoda: - imenuje in razrešuje ravnatelja (s soglasjem ministra), - sprejema programe razvoja zavoda, - sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, - odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, - obravnava poročila o izobraževalni problematiki, - odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca, - odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, - odloča o pritožbah staršev v zvezi z vzgojnim in izobraževalnim delom v šoli, - sprejema pravila in druge splošne akte zavoda, ki jih določa ta odlok ali drug splošni akt zavoda, - določa finančni načrt in sprejema zaključke in mnenja o posameznih vprašanjih, - razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda, - razpisuje delovno mesto ravnatelja zavoda, - sprejema program razreševanja presežnih delavcev, - odloča o najemu kreditov, - imenuje predstavnike zavoda v drugih asociacijah, - odloča o povezovanju v skupnost zavoda za opravljanje skupnih administrativnih in računovodskih nalog in za opravljanje drugih skupnih del (o soglasju z ustanoviteljem), - opravlja druge z zakonom ter drugimi splošnimi akti zavoda določene naloge. 1. a Volitve predstavnikov delavcev zavoda v svet zavoda 18. člen Svet zavoda razpiše volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda s sklepom največ 90 in najmanj 60 dni pred iztekom mandata svetu zavoda. S sklepom o razpisu volitev se mora javno objaviti v zavodu. S sklepom o razpisu volitev se imenuje volilna komisija, ki jo sestavljajo predsednik, njegov namestnik in dva člana ter njuna namestnika. Član volilne komisije oziroma njegov namestnik ne more biti kandidat za predstavnika delavcev v svetu in mora imeti aktivno volilno pravico. Volilna komisija se imenuje za dobo štirih let. 19. člen Pravico predlagati kandidate za člane sveta zavoda imajo najmanj trije delavci zavoda z aktivno volilno pravico in reprezentativni sindikat. Predlogi kandidatov za svet zavoda, ki se predložijo volilni komisiji najkasneje 21. dan po dnevu razpisanih volitev, morajo biti pisni, s podpisi vseh predlagateljev in s priloženimi pisnimi soglasji h kandidaturi vseh predlaganih kandidatov. Kandidati za predstavnike delavcev v svetu zavoda morajo imeti pasivno volilno pravico. 20. člen Glasovanje na volišču vodi volilna komisija. Volitve morajo biti organizirane, tako da je zagotovljena tajnost glasovanja. Volilna komisija lahko določi, da se za delavce, ki bodo na dan volitev odsotni, zagotovi možnost predčasnih volitev. Voli se osebno z glasovnicami. Vsak delavec ima en glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abecednem redu priimkov, z navedbo koliko kandidatov se voli (izmed kandidatov strokovnih, upravno administrativnih in tehničnih delavcev). Voli se tako, da se obkrožijo zaporedne številke pred imeni tistih kandidatov, za katere se želi glasovati. Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti volje volivca, sta neveljavni . Neveljavna je tudi glasovnica če je volivec glasoval za več kandidatov, kot jih je potrebno izvoliti. Volitve so veljavne, če se jih udeleži več kot polovica delavcev zavoda z aktivno volilno pravico. 21. člen Izvoljenih je toliko kandidatov za člane sveta zavoda kot je predstavnikov delavcev v svetu zavoda (izmed strokovnih, upravno administrativnih in tehničnih delavcev), ki so dobili največje število glasov. Če sta dva kandidata dobila enako število glasov, je izvoljen tisti , ki ima daljšo delovno dobo v zavodu. O poteku volitev na voliščih se piše zapisnik, komisija pa izdela poročilo o rezultatu volitev, ki ga objavi v roku pet dni od dneva izvedbe glasovanja. 1. b Odpoklic predstavnikov delavcev v svetu zavoda. 22. člen Postopek za odpoklic predstavnika delavcev v svetu zavoda. Ta se začne na podlagi pisne zahteve najmanj 10 % delavcev zavoda z aktivno volilno pravico oziroma na zahtevo sindikata, če gre za člana sveta, ki ga je kandidiral sindikat. Zahtevi za odpoklic, ki jo predložijo delavci, morajo biti predloženi podpisi delavcev, ki predlagajo odpoklic. Zahteva za odpoklic mora vsebovati razloge za odpoklic. Zahteva se predloži volilni komisiji, ki preveri formulo pravilnosti zahteve, ne da bi presojala razloge za odpoklic. Če volilna komisija ne zavrne zahteve za odpoklic, v 30 dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu zavoda in določi dan glasovanja. Predstavnik delavcev v svetu zavoda je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina delavcev, ki imajo aktivno volilno pravico v času glasovanja o odpoklicu. Za izvedbo glasovanja o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu zavoda se smiselno uporabljajo določbe tega odloka in zakona o volitvah predstavnikov delavcev v svetu zavoda. 23. člen Za volitve in odpoklic predstavnikov delavcev v svet zavoda se, dokler ne bo sprejet zakon, ki bo urejal sodelovanje delavcev pri upravljanju zavoda v zadevah, ki jih ureja ta odlok, uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev v upravljanju podjetij. 2. Ravnatelj 24. člen Pedagoški vodja in poslovodni organ zavoda je ravnatelj. Ta organizira ter vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost zavoda. Ravnatelj opravlja naslednje naloge: - organizira, načrtuje in vodi delo zavoda, - pripravlja program razvoja zavoda, - pripravlja predlog letnega delovnega načrta in odgovarja za njegovo izvedbo. - pripravlja za uresničevanje pravic in dolžnosti učencev ter varovancev in drugih programih usposabljanja, - vodi delo učiteljskega zbora, - oblikuje predlog nadstandardnih pro- gramov, - spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev, - organizira mentorstvo za pripravnike, - prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje, predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive in odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede, - spremlja delo svetovalne in strokovne službe, - skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja), - obvešča starše o delu zavoda in o spremembah pravic otrok in obveznosti učencev, - odloča o vzgojnih ukrepih, - določa sistemizacijo delovnih mest, - odloča o sklepanju delovnih razmerjih in o disciplinski odgovornosti delavcev, - imenuje in razrešuje svojega pomočnika in vodjo organizacijske enote, - skrbi za sodelovanje zavoda s šolsko zdravstveno službo in - opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi. 25. člen Ravnatelj zavoda je dolžan poleg nalog, za katere je pristojen po zakonu, opraviti vse potrebno, da zavod uskladi organizacijo dela ter oblikuje svet zavoda v skladu s tem odlokom. 26. člen Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca v zavodu, ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju ter ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj 5 let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit. Ravnatelja imenuje in razrešuje svet zavoda v soglasju z ministrom za šolstvo in šport. Mandat ravnatelja traja 5 let. Svet zavoda si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo ravnatelja pridobiti mnenje učiteljskega in vzgojiteljskega zbora in mnenje občine - ustanoviteljice. Učiteljski in vzgojiteljski zbor o mnenju za imenovanje ravnatelja glasuje tajno. Če učiteljski in vzgojiteljski zbor ali ustanoviteljica ne dajo mnenja v roku 20 dni od dneva, ko je bilo zanj zaprošeno, lahko svet zavoda imenuje ravnatelja brez tega mnenja. 27. člen Ravnatelju zavoda preneha mandat z iztekom dobe, za katero je bil imenovan. Po izteku mandata se opravi razpis prostega delovnega mesta na način in po postopku, določenim z zakonom. Ne glede na določbe 1. odstavka 25. člena tega odloka je lahko za ravnatelja imenovana oseba, ki nima opravljenega ravnateljskega izpita, vendar ga mora opraviti najkasneje v enem letu po začetku mandata. Ravnatelju, ki ne opravi ravnateljskega izpita v roku iz prejšnjega odstavka, preneha mandat po zakonu. Ravnatelj, ki ima na dan uveljavitve Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja višješolsko izobrazbo, ki so si jo pridobili po programih, sprejetih pred uveljavitvijo zakona o visokem šolstvu, petindvajset let delovne dobe in so opravljali funkcijo ravnatelja najmanj dva mandata, so lahko ne glede na določbo drugega odstavka 53. člena zakona ponovno imenovani za ravnatelja, če izpolnjuje druge pogoje za ravnatelja po določbi tega člena. Ravnatelji, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnjega odstavka in so bili do uveljavitve ZOFVI imenovani za ravnatelja v skladu s 144. členom ZOFVI, so lahko ponovno imenovani za ravnatelja do 1. septembru 2003. Pod pogoji iz prejšnjega odstavka so lahko za ravnatelja imenovani tudi sedanji vršilci dolžnosti ravnatelja, ki so začeli opravljati funkcijo vršilca dolžnosti ravnatelja po 1. septembru 2000. Kdor je imenovan za ravnatelja v skladu s četrtim in petim odstavkom tega člena, si mora pridobiti predpisano izobrazbo in naziv najkasneje do 1. septembra 2005 oziroma mora najkasneje v enem letu po začetku mandata opraviti ravnateljski izpit. 28. člen Če ravnatelju predčasno preneha mandat oziroma če nihče od prijavljenih kandidatov ni imenovan, svet zavoda imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja izmed strokovnih delavcev zavoda oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto. Če v 60 dneh po prenehanju mandata ravnatelja svet zavoda ne imenuje niti vršilca dolžnosti ravnatelja, imenuje vršilca dolžnosti minister v naslednjih 8 dneh. 2. a Pomočnik ravnatelja 29. člen Zavod lahko ima pomočnika ravnatelja. Pomočnika ravnatelja imenuje ravnatelj izmed strokovnih delavcev zavoda in ga tudi razreši. Ravnatelj mora pomočnika ravnatelja, ki ga razreši, seznaniti z razlogi za razrešitev. Pred razrešitvijo mora ravnatelj z razlogi za razrešitev seznaniti vzgojiteljski, učiteljski oziroma predavateljski zbor. Pomočnik ravnatelja opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti ravnatelj, in ga nadomešča v njegovi odsotnosti. 3. Strokovni organi 30. člen Strokovni organi v zavodu so učiteljski in vzgojiteljski zbor, oddelčni učiteljski zbor, razrednik in strokovni aktivi. 31. člen Učiteljski in vzgojiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci zavoda. Vzgojiteljski in učiteljski zbor: - obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom, - daje mnenje o letnem delovnem načrtu, - predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti, - odloča o posodobitvi programov vzgoje in izobraževanju in njihovi izvedbi v skladu s predpisi, - daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja in pomočnika ravnatelja, - odloča o vzgojnih ukrepih, - opravlja druge naloge v skladu z zakonom. 32. člen Oddelčni učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v posameznem oddelku. Oddelčni učiteljski zbor: - obravnava vzgojno-izobraževalno problematiko v oddelku, - oblikuje program dela z nadarjenimi učenci in tistimi, ki teže napredujejo, - odloča o vzgojnih ukrepih in - opravlja druge naloge v skladu z zakonom. Razrednik vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne rezultate oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učence, sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom. 33- člen Strokovne aktivne šole sestavljajo učitelji istega predmeta oziroma predmetnih področij. Strokovni aktivi obravnavajo problematiko predmeta oziroma predmetnega področja, usklajujejo merila za ocenjevanje, dajejo učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela, obravnavajo pripombe staršev in učencev ter opravljajo druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom. Strokovne aktive v vrtcu sestavljajo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev. Obravnavajo vzgojno delo, dajejo vzgojiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojnega dela, obravnavajo pripombe staršev ter opravljajo druge strokovne naloge določene v letnem načrtu. 4. Svet staršev 34. člen Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v zavodu oblikuje svet staršev zavoda. Ta je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka. Prvi sklic sveta staršev opravi ravnatelj. Svet staršev: - predlaga soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah, - daje mnenje o predlogu programa razvoja zavoda in o letnem delovnem načrtu, - razpravlja o poročilih ravnatelja, o vzgojno-izobraževalni problematiki, - obravnava pritožbe staršev (v zvezi z vzgo-jno-izobraževalnim delom), - voli predstavnike staršev v svet zavoda in - opravlja druge naloge v skladu z zakonom. 5. Svetovalna služba 35. člen Zavod v skladu z normativi in standardi organizira svetovalno službo, ki svetuje učencem ter sodeluje z učitelji in vodstvom pri načrtovanju, spremljanju in evaluaciji razvoja zavoda ter pri opravljanju vzgojno-izobraževalnega dela in poklicnem svetovanju. Pri opravljanju poklicnega svetovanja se svetovalna služba povezuje z republiškim zavodom za zaposlovanje. 6. Knjižnica 36. člen Zavod ima knjižnico. Ta izbira knjižnično gradivo, ga strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja ter opravlja informacijsko-dokumentacijsko delo kot sestavino vzgo-jno-izobraževalnega dela v zavodu. Zavod ustanovi učbeniški sklad, čigar upravljanje določi minister. Za učence, ki zaradi socialnega položaja ne morejo plačati prispevkov za izposojo učbenikov in učbeniškega sklada, zagotovi sredstva država v skladu z merili, ki jih določi minister. V. ZAPOSLENI V ZAVODU 37. člen Vzgojno-izobraževalno in drugo strokovno delo v zavodu opravljajo učitelji, svetovalni delavci, knjižničarji, vzgojitelji, pomočnice vzgojiteljic in drugi strokovni delavci, ki z njimi sodelujejo pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje zavoda (v nadaljevanju: strokovni delavci). Strokovni delavci izvajajo vzgojno-izobraževalno in drugo strokovno delo v skladu z zakonom in pravno veljavnimi programi tako, da zagotavljajo objektivnost, kritičnost in pluralnost ter so pri tem strokovno avtonomni. Strokovni delavci morajo obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo (določeno z zakonom in drugimi predpisi) ter opravljen strokovni izpit v skladu z zakonom. Znanje slovenskega knjižnega jezika se preverja pri strokovnem izpitu. Pri učiteljih, ki niso diplomirali na slovenskih univerzah, se znanje slovenskega knjižnega jezika preverja ob prvi namestitvi. Smer strokovne izobrazbe za strokovne delavce v primerih, ko to določa zakon pa tudi stopnjo izobrazbe, določi minister potem, ko si je pridobil mnenje pristojnega strokovnega sveta. Strokovna, administrativna, tehnična in druga dela opravljajo delavci, določeni s sistematizacijo delovnih mest. Delavci iz prejšnjega odstavka morajo imeti izobrazbo, določeno s sistematizacijo delovnih mest, obvladati morajo slovenski jezik. 38. člen Delovna razmerja, udeležbo delavcev pri upravljanju in uresničevanju sindikalnih pravic v zavodu zavod uredi v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo ter zakonom o organizaciji in financiranju vzgo- je in izobraževanja v svojem splošnem aktu. Prosta delovna mesta strokovnih in drugih delavcev v zavodu se objavijo na podlagi sistematizacije delovnih mest. VI. VIRI IN NAČINI PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA DELO ZAVODA 39- člen Ustanovitelj in država zagotavljata pogoje za delo zavoda. Ustanovitelj zavoda zagotavlja sredstva in premoženje, s katerim je zavod upravljal do uveljavitve tega odloka. Zavod samostojno upravlja s sredstvi, ki so mu dana v posest (upravljanje), ne more pa s pravnimi posli odtujiti nepremičnine (premoženja) ali le-te obremeniti s stvarnimi ali drugimi bremeni brez soglasja ustanovitelja. Za gospodarjenje z nepremičninami se lahko v občini ustanovi premoženjski sklad, ki posluje v skladu z zakonom. 40. člen Zavod pridobiva sredstva za delo iz javnih sredstev, sredstev ustanoviteljev, prispevkov staršev, sredstev od prodaje storitev in izdelkov ter iz donacij, prispevkov sponzorjev in drugih virov. Javni zavodi, ki izvajajo javnopravne programe, po katerih se pridobiva javnoveljavna izobrazba, se ne smejo financirati iz sredstev političnih strank. Merila za delitev presežkov prihodkov nad odhodki v zavodu določi minister. Primanjkljaj prihodkov, ki v zavodu nastane pri izvajanju medsebojno dogovorjenega programa iz osnovnih dejavnosti, upoštevajoč dogovorjena merila, kriterije ter normative in standarde, ki veljajo za področja dejavnosti zavoda, krije ustanovitelj oziroma država. 41. člen Za nadstandardne storitve lahko zavod pridobiva sredstva tudi z dotacijami, sponzorstvom, prispevki staršev in drugimi viri, določenimi z zakonom. Zavod lahko ustanovi šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti, ki niso sestavine izobraževalnega ali drugih programov usposabljanja oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev za nakup nadstandardne opreme, za zvišanje standarda pouka in drugih vsebin dejavnosti zavoda. Sklad iz prejšnjega odstavka pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in drugih virov. Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov, od katerih so najmanj trije predstavniki zavoda. Upravni odbor imenuje svet staršev. Predstavnike zavoda predlaga svet zavoda. Za delovanje sklada lahko upravni odbor sprejme pravila. VII. ODGOVORNOSTI USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI ZAVODA 42. člen Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda omejeno subsidiarno do vrednosti sredstev, s katerimi upravlja zavod. VIII. NADZOR 43. člen Nadzor nad izvajanjem zakona, drugih predpisov in aktov, ki urejajo organizacije, financiranje, namensko porabo sredstev in opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja v zavodu, izvaja šolska inšpekcija. Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda iz področij, ki niso navedena v prvem odstavku tega člena, izvajajo institucije družbenega razvoja, določene z zakonom. 44. člen Porabo javnih sredstev v zavodu nadzoruje Računsko sodišče Republike Slovenije. Gospodarjenje z nepremičninami v lasti ustanovitelja nadzirajo ustanovitelj ali upravni odbor sklada, če je ustanovljen premoženjski sklad, v katerega so vključene nepremičnine upravljanja zavoda. IX. SPLOŠNI AKTI ZAVODA 45. člen Zavod lahko o zadevah, ki jih ne ureja ta odlok, ter v drugih zadevah, ki jih je potrebno regulirati z interno normativo, uredi svoje notranjo organizacijo in delo s pravili. Pravila sprejme svet zavoda. Zavod ima lahko tudi druge splošne akte, s katerimi ureja druge zadeve, če tako določa zakon. Pravila in splošni akti iz drugega odstavka tega člena ne smejo biti v neskladju s tem odlokom. 46. člen Splošne akte zavoda sprejme svet zavoda ali ravnatelj. Razmejitev pristojnosti pri sprejemanju splošnih aktov se določi s pravili. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 47. člen Svet šole Destrnik-Trnovska vas se konstituira v skladu s tem odlokom najkasneje v treh mesecih po njegovi uveljavitvi. 48. člen Z uveljavitvijo tega odloka se mandat dosedanjega ravnatelja javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Destrnik-Trnovska vas-Vitomarci nadaljuje do izteka časa, za katerega je bil imenovan. 49. člen Vzgojno-izobraževalni javni zavod Osnovna šola Destrnik-Trnovska vas je pravni naslednik Vzgojno-izobraževalnega javnega zavoda Osnovna šola Destrnik-Trnovska vas-Vitomarci, vpisanega v sodni register pri registrskem sodišču v Ptuju, pod številko registrskega vložka: 1/00074/00 in prevzame vse pravice in obveznosti pravnega prednika razen pravic in obveznosti, ki se nanašajo na podružnično Osnovno šolo Vitomarci. 50. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitve Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Destrnik-Trnovska vas-Vitomarci, ki ga je sprejel občinski svet Občine Destrnik-Trnovska vas na seji dne 24. 7. 1997, objavljen v Uradnem vestniku Občine Destrnik - Trnovska vas št. 8/1997. 51. člen Ta odlok je sprejet, ko ga v enakem besedilu sprejmeta občinski svet občine Destrnik in občinski svet občine Trnovska vas in začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Destrnik in Uradnem vestniku občine Trnovska vas. Štev.: 032-01-2003-6 Datum: 3- 7. 2003 Župan občine Trnovska vas Karl Vurcer, s. r. 10. Na podlagi Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališča (Uradni list SRS, št. 34/94) 7. člena Statuta Občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika, št. 1/99) 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika, št. 1/99) ter 36. člena Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališča je Občinski svet Občine Trnovska vas na 6. redni seji, dne 03. 07. 2003 sprejel povišanje cen pogrebnih in pokopaliških storitev, ki znašajo: CENIK O POGREBNIH EN POKOPALIŠKIH STORITVAH - izkop in zasip groba ter zaščita sosednjih grobov 21.680,00 - pogreb v grobnico 10.900,00 - pogreb otroka do 1. leta 10.900,00 - žarni pokop 7.339,00 - delo s pokojnikom (oblačenje, polaganje, prelaganje) 5.360,00 - pobiranje pokojnika: - brez večjih poškodb 2.752,00 - z večjimi poškodbami 4.193,00 - kompletiranje krste in znamenje 1.310,00 - prijava pogreba 1.310,00 - urejanje dokumentacije (mrliški list, dovolj, za pokop, odjava zavarovanj, obveščanje KS) 1.966,00 - poglobitev groba 3.276,00 - prva ureditev groba (odvoz vencev, ureditev groba) 5.503,00 PREVOZ: - prevožen km v domovini 119,00 - prevožen km v tujini 131,00 - lokalni prevoz do 50 km 7.148,00 ESHUMACIJA: - pred pretekom 10 let 45.865,00 - po poteku 10 let 35.382,00 VREDNOST URE: - grobar KV 1.394,00 - delavec PKV 1.179,00 - intelektualna ura (IU) 1.394,00 - strojna ura 1.929,00 - cinanje kovinskega vložka 2.358,00 - organizacija pogreba 3-4 ure štev. ur x 1.394,00 - pogrebno moštvo štev. oseb x 3.539,00 Vse cene so v SIT, v cenah storitev ni zaračunan 8,5% davek na dodano vrednost. Z dnem uveljavitve tega cenika preneha veljati cenik o pogrebnih in pokopaliških storitvah z dne 27. 06. 2001. Nove cene začnejo veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Trnovska vas. Številka: 032-01/03-6 Datum: 03. 07. 2003 Župan Občine Trnovska vas Karl Vurcer, s. r Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2003/2004 Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2003/04 je izšel 15. 5. 2003 v časopisu Delo in Večer. Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo kandidati, katerih letni bruto dohodek njihove družine v 1. 2002 ne presega 756.367 SIT na družinskega člana. Štipendisti, ki so lani prejemali republiško štipendijo, lahko ta znesek presegajo za 10% (832.004 SIT). Vloge (obr. DZS 1,51- dobijo se v papirnicah in knjigarnah) se že sprejemajo na Uradih za delo (po naslovu stalnega bivališča); za upravno enoto Ptuj: OS Ptuj, Vodnikova ulica 2, soba 227 (nad novo pošto, v drugem nadstropju), za upravno enoto Ormož: UD Ormož, Ptujska cesta 25. Uradne ure so vsak delovni dan razen četrtka od 8.00 do 12.00, v sredo še od 14.00 do 16.00. Pred izpolnjevanjem natančno preberite navodilo, ki je priloženo obrazcu za vlogo. Vlogo lahko vložijo redno vpisani dijaki, vajenci ter redno in izredno vpisani študenti, določen je pogoj o starosti, statusu in pogoj o prejemanju drugih štipendij - glej razpis. Zadnji rok za oddajo vloge je za vajence in dijake 5. 9. 2003, za študente 3. 10. 2003. Vloga mora biti vložena do roka. Če kakšna priloga še manjka, se lahko vloga dopolni tudi po tem roku (v dogovoru z referentom pri sprejemu vloge). Študenti naj s seboj prinesejo indeks na vpogled. Vloga se ne šteje za zamujeno, če je bila vložena po roku iz opravičljivih razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti vloga z vsemi dokazili vložena v 15 dneh od nastanka oziroma prenehanja razloga. Izjemoma se lahko vloga vloži tudi med letom, če pride v družini kandidata do znižanja dohodka zaradi razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primem mora biti vloga vložena v 30 dneh od nastanka razlogov. Izobraževalni zavodi lahko do enakih rokov predlagajo tudi kandidate za Zoisovo štipendijo, za katere menijo, da izpolnjujejo pogoje intelektualne oziroma umetniške nadarjenosti. Intelektualna nadarjenost se preverja s psihološkimi preizkusi sposobnosti. Učenci, dijaki in vajenci morajo imeti najmanj prav dober uspeh, študenti najmanj povprečno oceno 8. Vajenci, dijaki in študenti morajo imeti še javno priznan uspeh oziroma izjemen dosežek v zadnjih dveh šolskih letih (kaj se šteje za izjemni dosežek, je navedeno v razpisu). Vse informacije o razpisu, pravilniku o štipendiranju in pogojih lahko najdete na internetnih straneh Zavoda za zaposlovanje: WWW.ESS.GOV.SI v rubriki AKTUALNO, kjer si lahko ogledate vlogo za republiško štipendijo (jo tudi izpišete), lahko pa naredite tudi okvirni izračun upravičenosti do republiške štipendije. Priporočamo vam, da vloge oddate čimprej, tudi če so nepopolne. S tem boste sebi prihranili čakanje v vrsti za oddajo vloge (kajti v dneh pred potekom roka so dolge čakalne vrste), nam pa omogočili tekoče delo in pravočasno izplačilo štipendij upravičencem. Manjkajoče priloge (predvsem potrdila o vpisu) lahko pošljete tudi po pošti ali oddate v nabiralnik pri vložišču Območne službe Ptuj, Vodnikova ulica 2. Na vsako naknadno vloženo ali poslano prilogo napišite ime in priimek ter datum rojstva kandidata za štipendijo. OBMOČNA SLUŽBA PTUJ Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje REVIJA AMATERSKIH SKUPIN V GLEDALIŠČU PTUJ Foto: Zmago Stati na odru pred množico ljudi, je za vsakega posameznika velik izziv in poseben občutek. Še posebej prijetno je, ko vidiš, da so ljudje zadovoljni in da jim je všeč tvoj nastop, kajti le tako veš, da se nisi trudil zaman in da je tvoje delo bilo vredno truda in odrekanja. Ko si je predsednik društva Muršec - Živkov, Danilo Muršec, omislil, da bi ustanovili dramsko skupino, verjetno ni računal, da bi že pri prvi igri amaterskih igralcev doživeli poseben uspeh. Že v prejšnji številki Zvona je bilo napisano nekaj o uspešni premieri naše igre z preprostim naslovom Janč (upam, da ste si jo tudi sami ogledali in da ste se tudi vi nasmejali nerodnim prigodam glavnega junaka). Po odzivu občinstva smo bili tudi mi izredno zadovoljni in odločili smo se, da svoje igralske sposobnosti (če jih lahko tako imenujem) pokažemo še kje drugje. Tako smo predstave pod vodstvom režiserja Rajka Vrečarja odigrali v Vitomarcih, Kungoti, Hajdošah in potem še enkrat v Trnovski vasi. Ker smo novonastala dramska skupina, je bil obisk gledalcev na igrah povprečen, toda vsi tisti, ki so nas prišli gledat, so bili izredno zadovoljni. Ker je v tem času potekala tudi revija amaterskih skupin v gledališču na Ptuju, smo se odločili, da se prijavimo.V gledališču pač ni mogoče igrati vsak dan in tako smo se torej igralci in režiser odločili, da se preizkusimo tudi na pravem gledališkem odru. Ponosni smo na to, da smo prva dramska skupina iz Trnovske vasi, ki je uspela stopiti na gledališki oder. Polni pričakovanja in seveda tudi z malo treme smo 26. 4. 2003 odigrali našega Janča. Zapisati moram, da smo bili zelo veseli, da si je predstavo ogledal tudi naš župan Karl Vurcer, ki je po koncu igre tudi vsem osebno čestital. Igralci smo nato na kratko analizirali igro z gospo Branko Bezeljak Glazer, ki je odločala o tem, katere skupine bodo šle na regijsko tekmovanje. V glavnem je bila z našo predstavo izredno zadovoljna, popraviti smo morali le nekatere finese in sama se je ponudila, da skupaj z njo opravimo vajo, kjer nam je pokazala, kako vadi ona z njenimi igralci in spet smo dobili izkušnjo več, saj je gospa Branka prava profesionalka. Čez nekaj dni smo dobili vest, da smo se uvrstili naprej. Seveda smo bili zelo veseli, saj smo presegli naša pričakovanja in tako smo se še enkrat, 3. 5. 2003, predstavili z Jančem na regijskem tekmovanju, ki je prav tako potekalo v gledališču na Ptuju. Naprej, na državno, se ni uspelo uvrstiti nobeni skupini s Ptuja in tako smo za to sezono z našimi predstavami tudi končali. Za končno analizo lahko povem, da smo vsi izredno zadovoljni, saj smo dosegli kar lep uspeh. Najbolj veseli pa smo, da smo skupaj mladi, ki se zelo razumemo, znamo poslušati drug drugega, kajti le tako lahko najdemo ideje, ki so pri gledaliških igrah najbolj pomembne. Romana Breznik Društvo upokojencev Trnovska vas KORK JE DEJAVEN 17. občni zbor, ki smo ga izvedli 13. aprila 2003, je potekal po programu, ki smo ga pripravili v zadovoljstvo članov. Naše društvo šteje 182 članov. Od teh je 118 žensk in 69 moških. Razvidno je, da občni zbor pripravljamo zadovoljivo, saj je bilo od 182 članov prisotnih vključno z gosti 170 ljudi. To je številka, ki nam zagotovo pove, da so člani zadovoljni, ker vsaj pri veselem delu lahko trenutno pozabimo na vsakdanje delo in skrbi, ki jih v domačem okolju nikdar ne zmanjka. Naše društvo upokojencev nima nobene pridobitne dejavnosti, zato je letni program dela sestavljen tako, da ga lahko v celoti realiziramo z denarnimi sredstvi od zbrane članarine, prostovoljnih prispevkov od koledarjev, donacije občine in od vsakega posameznega člana. Poudariti moram, da so pridobljena finančna sredstva namenjena predvsem za nemoteno poslovanje v društvu ter za izvedbo letnega občnega zbora, ki je po pravilih Društva upokojencev Slovenije obvezen enkrat na leto. Stroške srečanj in izletov si udeleženci v celoti pokrivamo sami. Želel bi spregovoriti še o pokojninah. Ne moremo si dovoliti, da se govori, da smo upokojenci v breme družbe. Zavedati se morajo, da smo z vloženim delom v naši družbi odvajali denarna sredstva za pokojnine. S tem naj bi nam bilo zagotovljeno, da zasluženo prejemamo te skromne pokojnine. Sklicevanje na brezposelnost ni naša skrb - smo pa zaskrbljeni, če ne bo zaposlitve predvsem za mlajše generacije, ki si želijo delati in na tej osnovi ustvariti svoj dom in družino. Glede naše občine pa si ne smemo zatiskati oči. Veliko se je že naredilo, veliko potreb in želj nas čaka. V celoti zadovoljiti vsakega posameznika je glede na finančna sredstva nemogoče. Če nam bo služilo zdravje in razum, bomo po svojih fizičnih močeh še vedno pripravljeni doprinesti delež koristnega dela v dobrobit nas vseh za lepši jutri. Predsednik DU: Franc Kuplen KORK Trnovska vas tudi v teku leta nadaljuje svoje delo. Na uspešno izpeljanem občnem zboru smo podali plan dela, ki je omejen s finančnimi sredstvi. Glede na naše zmožnosti smo si zastavili cilje in nekatere izmed njih smo že izpeljali. 20. maja smo organizirali predavanje na temo zdrava prehrana - predavala je patronažna sestra v našem okraju ga. Martina Žele. Drugo predavanje smo organizirali 27. 5. 2003, g. Šučur, specialist ginekologije, nam je predstavil zanimivo temo - mena in težave. Ob tej priložnosti se obema predavateljema zahvaljujemo. KORK sodeluje tudi z VITO. V tem času organiziramo tudi srečanje krvodajalcev v Veržeju. Konec avgusta želimo izpeljati srečanje vseh naših članov. Člani upravnega odbora smo se po občnem zboru sestali na 2 rednih sejah, na katerih smo se pogovorili o tekočih zadevah in načrtih. Za vse cilje je treba veliko dobre volje ljudi pa tudi precej financ. Upravni odbor upa, da je v občini še kaj ljudi, ki bi prisluhnili neizrečeni prošnji nekoga, ki želi pomagati bližnjemu. Kristina Čeh NZ OBČNI ZBOR STRELSKEGA DRUŠTVA V soboto, 17. 5 2003, je bil že 23. redni občni zbor Strelskega društva Trnovska vas. Udeležilo se ga je 30 članov društva ter predstavniki PGD Biš, lovske družine, društva upokojencev, turističnega društva, Športnega društva Kenguru, kulturnega društva, predstavniki SD Osek in župan občine Trnovska vas g. Karl Vurcer. Ta občni zbor je bil za društvo zelo pomemben, saj je bila na dnevnem redu tudi točka nadomestne volitve, na podlagi katere so člani izvolili novega predsednika. Po odprtju in pozdravu predsednika društva je sledila izvolitev delovnega predsedstva. V predsedstvo 23. občnega zbora so bili izvoljeni Alojz Fekonja kot predsednik, Davorin Čeh in Franci Čuček kot člana predsedstva, Franci Hameršak kot zapisnikar, Dušan Kramberger in Stanko Tašner kot overovatelja zapisnika, v verifikacijsko komisijo pa so bili izvoljeni Bojan Brumen, Mitja Štumberger in Boštjan Čeh. Sledila so poročila predsednika, tajnika, blagajnika, nadzornega odbora in tehnične komisije. Iz njih je bilo razvidno, da društvo dobro in uspešno deluje, kar se vidi v odličnih rezultatih, ki jih dosegamo na tekmovanjih po Slovenskih goricah, saj smo se z vsakega tekmovanja ali turnirja vrnili z najmanj enim pokalom. Ker je dosedanji predsednik društva g. Mitja Kovačič na seji upravnega odbora izrazil željo, da ne bi več opravljal funkcije predsednika, saj meni, da je bilo devet let, kolikor je predsedoval društvu, dovolj dolga doba in da je čas, da to funkcijo prevzame nekdo drug. Tako sta upravni odbor in komisija za volitve in imenovanja spoštovala njegovo željo in na seji predlagala za novega predsednika g. Mitja Štumbergerja, ki je bil na občnem zboru tudi potrjen. Novi predsednik se je zahvalil g. Kovačiču za dolgoletno predsednikovanje, saj je v tem času društvo dosegalo izjemne rezultate na turnirjih in tekmovanjih po Slovenskih goricah in izrazil željo, da bi še naprej aktivno sodeloval v društvu. V planu dela za leto 2003, ki ga je predstavil novi predsednik društva, smo zajeli naslednje naloge: pridobitev novih članov - pred- vsem pionirjev in mladincev, za katere naj bi izvedli tudi posebne učne ure, redni treningi članov, organiziranje meddruštvenih in internih strelskih tekmovanj in turnirjev, organiziranje družabnih prireditev v kraju, nakup novega orožja, predvsem malokalibrske puške in zračne pištole, nabava strelskih jopičev in rokavic ter druge opreme, ki je pomembna za uspešno delo v društvu. Možnosti za nakup vse opreme, ki jo potrebujemo, so zelo majhne, saj društvo nima dovolj denarja. Za uspešno dvajsetletno delo v društvu so priznanja dobili: Mirko Roškar, Stanko Tašner, Stanko Ornik in Mitja Kovačič. Za desetletno delo v društvu so dobili priznanja Aleksandra Potrč, Vesna Toplak, Marjetka Potrč in Marjetka Požegar. Medaljo za najboljšega strelca v društvu za leto 2002 je dobil Mitja Kovačič, za drugega najboljšega strelca Jani Čeh in za tretjega Boštjan Čeh. Tajnik SD Trnovska vas: Franci Hameršak Ligaški pokal 2002 Tekmovanje z zračno puško V preteklem letu je Strelsko društvo Trnovska vas organiziralo člansko ligo v streljanju z zračno puško. Tekmovanje se je odvijalo na montažnem strelišču v Kulturnem domu v Trnovski vasi. V tej ligi so sodelovali člani društva. Sestavljena je bila iz dveh delov in je skupaj štela 10 krogov. Prvi del je potekal spomladi in je zajemal pet kol, drugi del je prav tako zajemal pet kol in se je odvijal jeseni, vsakih štirinajst dni. Skupni zmagovalec je postal Mitja Kovačič s 3119 krogi, drugo mesto je zasedel Jani Čeh s 3038 krogi, tretje Boštjan Čeh s 2769 krogi, četrto Mitja Štumberger z 2504 krogi, peto mesto je pripadalo Janezu Tašnerju z 2336 krogi, šesto pa Franciju Hameršaku s 1790 krogi. Skupno je v tej ligi sodelovalo 16 članov društva. Najboljšim trem tekmovalcem so bile na občnem zboru podeljene medalje. Hkrati so bili razglašeni tudi za najboljše strelce v Strelskem društvu Trnovska vas za leto 2002. Prvomajski turnir Strelsko društvo Trnovska vas je organiziralo 1. maja turnir med sosednjimi strelskimi društvi, s katerimi sodeluje tudi v medobčinski ligi. Turnirja se je udeležilo skupno šest ekip. Dve sta predstavljali Strelsko društvo Osek, dve ekipi sta bile iz Strelskega društva Vitomarci in dve iz domačega strelskega društva. Ekipa je štela tri člane, streljalo se je na 400 krogov. Najbolje se je odrezala ekipa Osek A v sestavi Branko Peklar, Franc Slekovec in Vlado Šteinfelser, ki je dosegla kar 1002 kroga od 1200 možnih. Drugo mesto je pripadlo domači strelski ekipi Trnovska vas A v postavi Jani Čeh, Mitja Kovačič in Janez Tašner, ki je dosegla 929 krogov. Tretje mesto je osvojila druga ekipa Oseka B v postavi Dominik Slekovec, Srečko Vrečar in Stanko Polič, ki je dosegla 890 krogov in s tem za 81 krogov prehitela drugo ekipo Trnovske vasi. Najboljšim trem ekipam so bili izročeni pokali na občnem zboru. Predsednik društva g. Mitja Štumberger se je na koncu zahvalil vsem sodelujočim za udeležbo na turnirju in hkrati izrazil željo, da bi se naslednje leto spet srečali na tem turnirju oziroma da bi postal tradicionalen. Tajnik SD Trnovska vas: Franci Hameršak Badmintonski turnir V prvih spomladanskih dneh letošnjega leta smo se v ŠD Kenguru odločili, da poleg ostalih prireditev in turnirjev organiziramo tudi tekmovanje v badmintonu. Turnir je potekal 6.aprila 2003 od 15. ure naprej v KD Trnovska vas. Tekmovanje je bilo organizirano za moške in ženske posebej. V obeh kategorijah smo se tekmovalci razdelili v dve skupini. Skupno se je prijavilo 25 tekmovalcev, od tega 16 moških in 9 žensk. V vsaki skupini tekmovalcev se je vsak pomeril z vsakim. Pri moških so se iz vsake skupine v nadaljnji krog uvrstili prvi štirje najboljši. Nato so se pomerili tako, da se je prvi najboljši iz A-skupine pomeril z zadnjim (četrtim) naprej uvrščenim iz B-skupine in tako naprej. Po zaključku so se v polfinale uvrstili štirje najboljši. V polfinalu je tekmovalna para določil žreb. Pri moških je prvo mesto osvojil Matjaž Šalamun, drugo Darijan Kovačec in tretje Tomaž Šalamun. V ženski kategoriji smo se tekmovalke prav tako pomerile v vsaki skupini vsaka z vsako. Najboljši dve iz vsake skupine sta se nato uvrstili v nadaljnje tekmovanje, kjer smo se tekmovalke znova pomerile vsaka z vsako. Tako je pri ženskah prvo mesto osvojila Barbara Drumlič, drugo Mirjana Drumlič in tretje Nena Pukšič. Ob koncu tekmovalnega dela sta predsednik ŠD Kenguru Boris Pukšič in podpredsednik Uroš Majerič zmagovalcem podelila priznanja in nagrade (badmintonske loparje). Zmagovalci in zmagovalke so si z osvojitvijo enega od prvih treh mest pridobili tudi točke za naj športnika oziroma športnico občine Trnovska vas. Točke lahko osvojiš le, če si naš občan. Vrstni red: pri moških je na prvem mestu Vili Lovrenčič s 14 točkami, na drugem Tomaž Šalamun s 123 točkami, na tretjem Darijan Kovačec z 10 točkami, četrto mesto pa zaseda Rajko Vrečar s 4 točkami. Pri ženskah je vrstni red naslednji: na prvem mestu je Nena Pukšič (14 točk), druga je Barbara Drumlič (10 točk) in tretja je Mirjana Drumlič (6 točk). Turnir v badmintonu se je zaključil v poznih popoldanskih urah. Ogledalo si ga je kar nekaj občanov. V ŠD Kenguru smo sklenili, da bomo takšne in podobne turnirje še organizirali, kajti športno udejstvovanje ni nikoli odveč in je zmeraj dobrodošlo. Barbara Drumlič LETNO POROČILO O DELU TD TRNOVSKA VAS 11. maja je preteklo leto, ko se je v domu krajanov zbralo 33 občanov, da bi ustanovili turistično društvo Trnovska vas. Sprejeli smo pravila društva, izvolili upravni in disciplinski odbor ter nadzorno komisijo. Sprejeta sta bila sklepa o žigu in članarini. Sledila je registracija društva. Zavedamo se, da ima naša občina bogato kulturno in naravno dediščino, ki jo želimo ohraniti, prav tako pa ponuditi na ogled vsem, ki jih zanimata zgodovina in narava. Istega meseca, 30. maja, smo bili soustanovitelji TZ Slovenske gorice, kjer je bil za podpredsednika izvoljen Zmago Šalamun in za člana častnega razsodišča Jože Kapun. V začetku junija smo kupili kape z našim logotipom. 28. 6. nam je Simon Petrovič na nazomo-prak-tičen način predstavil zdravilne rastline in čaje. Naslednji dan, 29. 6. 2002, smo pripravili v sodelovanju z društvom kmetic in občino sprejem motoristom in oldtajmerjem. Julija so se najpogumnejši z veliko kondicije povzpeli na Triglav. V začetku avgusta smo začeli sodelovati z LTO Lenart - Vesno Murko zaradi predstavitve na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni skupaj z društvom kmetic in občino. Nastal je informativni list o predstavitvi občine. 31. 8. smo 9.00 -14.00 predstavili našo občino na sejmu v Gornji Radgoni, in sicer upravni odbor, društvo kmetic, ljudski pevci, harmonikar. Na eni stojnici smo imeli možnost tržiti domače dobrote, na drugi je bila degustacija - od vina, bučnega olja do prehrambenih dobrot. Predstavljena so bila ročna dela, aranžmaji, umetniška dela iz lesa, in videokaseta. V šolskem letu 2002/03 je na pobudo turističnega društva začel na šoli delovati turistični krožek pod mentorstvom Majde Drumlič. Ob simpoziju, 26. in 27. oktobra, o Jakobu Gomilšaku, smo postregli predavateljem in udeležencem z napitki, pecivom in “krapci”, ki so jih spekle gospodinje. Člani upravnega odbora so v soboto in v nedeljo prodajali zbornik. Namen društva je predvsem druženje, zato smo se odločili, da vsak prvi petek organiziramo kolesarki izlet. Za to vedno poskrbi podpredsednik Jože Kapun. Izvedli smo naslednje izlete: 5. 7. po občini, 2. 8. Vitomarci-Grlinci-Pacinje-Velovlak-Trnovska vas, 6. 9. Zavrh - ogled spominske sobe in filma o Rudolfu Maistru, degustacija v kleti Šuman, 4. 4. 2003 Trnovska vas-Vitomarci-Cerkvenjak-Sveta Trojica. 9. 5. Trnovska vas-Sveta Trojica-Cerkvenjak-Vitomarci. V prvi polovici oktobra smo organizirali kostanjev piknik. Skupaj z društvom kmetic smo organizirali od 12. 11. 2002 dalje razgibalne vaje - rekreacijo. Vaje imamo ob torkih od 15. 00 do 16.30. Udeležuje se jih od 8 do 15 žensk pod vodstvom profesorice športne vzgoje. Spet smo se začeli dogovarjati za predstavitev in trženje aktiva kmetic v Mariboru v trgovskem centru City pod blagovno znamko Ovtar, ki jo predstavlja LTO Lenart - ga. Vesna Murko. To nam je uspelo 27.11., kjer so poleg prodaje domačih dobrot predstavili še obrt -pletenje košar. Tudi v decembru je bil tržni dan. Novembra se je podpredsednik Jože Kapun udeležil kot predstavnik TZ Slovenske gorice skupščine TZ v Ljubljani. 15. februarja 2003 je bil izlet po Slovenskih goricah: Dominkova domačija v Gorišnici, Puchov muzej v Sakošaku - sprejem pri županu občine Juršinci, mlin na veter, muzej in cerkev na Stari Gori, prisrčen sprejem in ogled šole v Spodnji Kungoti ter nepozabno srečanje na kmetiji Gorjupovih s KUD Lipa. 26. 2. - prva skupina, ki si je ogledala Simoničevo domačijo so bili Zreli vedeži s Ptuja. V okviru akcije čiščenja okolja je imelo turistično društvo največ udeležencev. 29. 3-smo očistili jarke ob regionalni cesti Ptuj-Lenart v naši občini ter odcepe lokalnih cest. Šolarji z učiteljicama smo pobrali in očistili nepotrebno navlako v ‘Jezerih”. Ugotavljamo, da je med nami še premalo osveščenosti za varovanje narave in žal premalo sodelovanja društev v okviru občine za izvajanje akcij širšega pomena. Sodelujemo tudi s športnim društvom Kenguru. Izdelava panoramske table v središču občine, ureditev učne poti okoli “Jezer”, izdelava zloženke so že aktivnosti društva, ki so zahtevala veliko ur dela. Namenu jih nameravamo predali do konca junija. V natečaju za spominke, ki ga razpisuje TZS, bo sodeloval učitelj likovne vzgoje Danilo Muršec. Volje do dela nam ne manjka, težava nastane, ko je aktivnost povezana z denarjem, saj nam je bil do sedaj na voljo le zbran denar od članarine. Predsednica TD: Angela Fras Lovska družina Trnovska vas ODPRTJE STRELIŠČA Lovska družina Trnovska vas si je na letnem občnem zboru zadala precej velik plan aktivnosti za leto 2003. Tako smo si kot prioriteto zadali nakup zemljišča za krmne njive in strelišča ter ureditev lastništva, kar nam je uspelo. Da bi zemljišče služilo svojemu namenu, smo njivo posadili s koruzo, s katero bomo hranili divjad v težkih zimskih časih. Nato smo se lotili izgradnje in ureditve strelišča, za kar smo porabili približno 15 ur. Hvala vsem članom lovske družine, ki so na kakršen koli način prispevali, da smo zadano nalogo končali v predvidenem času. Predvsem se moramo zahvaliti podjetju Epson Emeršič, ki je s svojimi uslugami ogromno pripomoglo pri izgradnji in ureditvi igrišča. Lovska družina Trnovska vas je v soboto, 14. junija 2003, organizirala blagoslovitev in predajo novega lovskega strelišča ter srečanje lovcev oziroma občanov in sponzorjev. Za kulturni program so poskrbeli domači ljudski pevci. Po odprtju se je začelo veliko lovsko strelsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, ki se je nadaljevalo tudi 15. junija 2003- Za nagrade in pokale, ki so bili podeljeni najboljšim ekipam in posameznikom, so prispevali člani lovske družine, donatorji iz naše občine in okolice. Vsem izrekamo zahvalo. Lovci Trnovske vasi smo poleg naše osnovne dejavnosti, ki je lov, ohranjanje narave, gojitev divjadi, v tem letu vodili tudi druge. Tako smo v aprilu organizirali razstavo in ocenitev tro- fej v dvorani v Trnovski vasi, kjer so sodelovale vse lovske družine tega gojitvenega območja. S tem pa še niso končane vse aktivnosti v tem letu, saj se bomo še naprej udeleževali lovsko-strelskih meddružinskih tekmovanj, organizirali bomo strelsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokal občine in posvečali pozornost lovsko-gojitvenemu področju. Starešina LD Trnovska vas: Alojz Fekonja POTI NAS VODIJO NA VSE STRANI Foto: M. Maguša Tako so si naslovili svojo osnovnošolsko valeto učenci 8. a in 8. b razreda osnovne šole z Destrnika. Prireditev je letos prvič potekala v kulturnem domu v Trnovski vasi, ker šolo v Destrniku obiskujejo tudi otroci iz Trnovske vasi (8. a razred). 6. junija ob 18. uri smo se zbrali starši obeh razredov, skoraj vsi učitelji od male šole naprej in vsi ostali šolski delavci. Približno 150 nas je bilo, ki smo bili priča poslavljanju otrok obeh razredov od osnovnošolskih klopi. Pričeli so izvajati plesne točke (blus, angleški in dunajski valček, čačača, diskofoks in četvorko). Njihov plesni učitelj je bil Aleš iz plesne šole ROLI. Izvrstno so odplesali vse plese, nad katerimi smo bili očarani, zato smo vsak takt pospremili s ploskanjem. Za ves trud in napore, ki jih je imel z otroki pri učenju, se mu iskreno zahvaljujemo. Po končanih plesnih točkah so pričeli program, ki jim ga je pripravila učiteljica Bojana Kolenko. Povezovala sta ga učenec 8. a Roki Pernat in učenka 8. b Mateja Kuhar. Poslovili so se od vseh učiteljev, ki so jih poučevali vseh 9 let in od vseh šolskih delavcev, ki so jim povzročali skrbi in vsakemu so se oddolžili z darilcem, enim tudi z rdečo vrtnico, nam staršem pa dali spoznanje, da so zdaj mimo le majhne skrbi, čakajo pa nas večje, kajti otroci so se za trenutek ustavili v križišču številnih poti, ki jih vodijo na vse strani. Še bodo potrebni naši nauki, še bolj bo potrebna - naše spremstvo, da prispejo do življenjskega cilja, ki so si ga izbrali. Kmalu bo pozabljena preteklost, poslikana s skeči iz radoživega otroštva in tudi z resnimi prizori, kot so jih odigrali v programu. Pred nas stopa prihodnost, za katero ne vemo, kaj nam prinaša. Potrudili se bomo, kot smo se do sedaj, in s skupnimi močmi na koncu poti svojemu otroku prižgali luč, da bi dosegli življenjski cilj. Naj bo vsem izbrana pot lahka in uspešna, brez zablod in temačnih dejanj, saj so vendar naši otroci, čeprav ne več osnovnošolci. Čeprav nas čaka negotova prihodnost, za trenutek pozabimo nanjo in se vrnimo v sedanjost k programu, ki so ga pripravili otroci obeh razredov. Po odigranem življenjskem skeču Na obisku pri sošolki sta spregovorili tudi razredničarki 8. a in 8. b razreda. Prva se je poslovila razredničarka 8. a Katja Vrtič. Zahvalila se jim je za sodelovanje, jim prebrala življenjsko zgodbico, ob kateri so tudi staršem prišle solze v oči, jim zaželela mnogo sreče in uspehov na njihovi izbrani poti, kajti bili so njena prva generacija, ki jim je bila razredničarka od 6. razreda dalje, čeprav jo je zaradi porodniškega dopusta v 7. razredu zamenjala učiteljica Bojana Kolenko. Za vso skrb so se ji oddolžili s prekrasno sliko, ki jo naj ob vsakem pogledu nanjo spomni na njeno prvo generacijo. Tudi razredničarka 8. b Ivanka Kramberger je otrokom svojega razreda podala zahvalo in napotke za prihodnost, jim zaželela sreče in uspehov na poti do izbranega cilja. Tudi njej so podarili lepo sliko, se ji zahvalili za ves trud in skrbi z željo, da jih ohrani v srcu kakor bodo njo tudi oni. Po vseh solzah so povabili na oder ravnatelja osnovne šole Draga Skurjenega. Po kratki zahvali vsem učencem obeh razredov, po izrečenih besedah vzpodbude za prihodnost so tudi njega obdarili in se mu za vse zahvalili. Sledila so podeljevanja raznih priznanj in diplom za razna šolska in državna tekmovanja ter za odličen uspeh vseh 8 let. Naši otroci so bili dokaj uspešni, saj jih je vseh 12 dobilo kakšno priznanje, trije od njih pa diplome za odličen uspeh in knjižne nagrade za odličen uspeh vseh 8 let. Iz 8. a so diplome prejeli: Leon Pavalec, Boštjan Nežmah in Janja Potrč, iz 8. b razreda pa: Kaja Horvat, Ajda Božič in Mateja Kuhar. Po podelitvi priznanj in diplom so otroci zapeli še skupno himno, ob kateri so se marsikomu orosile oči. Res, bil je prav prisrčen program, nepozabno doživetje, za kar gre zahvala učiteljici Bojani Kolenko in pa iskrena hvala vsem mamam, posebej še Mariji Maguša iz Trnovske vasi in gospema Zelenko in Božič z Destrnika za ves trud pri pripravi in krašenju dvorane, za vse potrebne organizacijske poti, ki jih ni bilo malo. Iskrena hvala vsem, ki so se potrudili, da nam je bilo lepo in enkratno. Hvala tudi županoma občin Destrnik in Trnovska vas za denarni prispevek ob pokritju stroškov valete in vsem, ki so priskočili na pomoč. Zaradi službene zadržanosti župana občine Destrnik gospoda Pukšiča je prisotne pozdravil in nagovoril podžupan gospod Zelenko. Vsem osmošolcem je čestital ob uspehu, jim zaželel še mnogo uspehov na nadaljnji poti in poudaril, da je denarni prispevek občina vložila v njihovo prihodnost. Vsem nam so se zahvalili naši otroci z uspehi in pridnostjo vseh 8 let, s prvim plesom in rdečo vrtnico. Očetje so zaplesali s hčerkami, mame s sinovi. In ob solznem očesu od sreče so pozabljeni vsi napori. Hvala vam. Sledila je večerja, za katero se je potrudilo gostišče Siva čaplja iz Trnovske vasi. Bila je okusna in hvala vsem kuharjem in natakaricam, saj okrog 150 obrokov ni tako malo. Za dobro voljo in zabavo s plesom so po večerji poskrbeli Pero, Aleš in Marijan iz tria DA DUL PADEŠ. Bilo je veselo in nepozabno in seveda vroče do jutranjih ur. Zakaj pa ne, saj valeta je le enkrat. Vsem učencem obeh razredov: Naj vas sreča spremlja še naprej, vendar tako lahko več ne bo. Naj vam bo uspešna začrtana pot in dosežen cilj, ki je pred vami. Samo pogum, pridnost in uspeh ne bo izostal. Hvala vam in z vami bomo. Marjan Potrč GLILI IN GLAL NA POTI DOMOV (poustvarjanje) Ko so bila vrata živalskega vrta že zdavnaj zaklenjena in je tudi čuvaj že legel k počitku, je na živalski vrt legla tišina. Le iz kosovirske kletke se je slišal klepet. Glili in Glal sta se pogovarjala o Kosoviriji. V mislih sta videla svojo domovino. Njuna največja želja je bila, da bi bila spet svobodna. Igrala bi se z drugimi prijatelji. Vse dni bi se zabavali in dnevi bi tekli kot v pravljici. Njun pogovor je slišal čuvaj, ki se je sprehajal med kletkami. Živali sta se mu zasmilili, zato je odklenil kletko in ju spustil na svobodo. Kosovirja sta se mu zahvalila in sedla vsak v svojo žlico. Poletela sta proti svoji domovini. Nad Kosovirijo sta naredila krog in pristala. Prebivalci so jima pripravili veličasten sprejem. Veselili so se tri dni in tri noči. Kako se ne bi, saj sta bila spet doma, na svobodi. Uroš Čeh, 3 razred GASILCI IN GASILSKA ZVEZA BREZ POGODBE ŽE SKORAJ ŠEST MESECEV Gasilska zveza Trnovska vas-Vitomarci deluje v takšni obliki štiri leta. Vanjo sta vključeni PGD Biš in PGD Vitomarci. Čeprav je ena manjših gasilskih zvez, je bilo v obdobju zadnjih štirih letih precej narejeno. Izobraževanje: - tečaji za gasilce - 16 gasilcev, - tečaj za vodjo skupine - 23 gasilcev, - tečaji za gasilske strojnike - 28 gasilcev, - tečaj za vodjo enote - 48 gasilcev za GZ Trnovska vas Vitomarci, GZ Destrnik, GZ Lenart, - tečaj v izobraževalnem centru Ig za specialnost - nosilci dihalnih aparatov 11 gasilcev, - vodstvo gasilske zveze se je redno izobraževalo v izobraževalnem centru na Igu. Druge aktivnosti Aktivnosti v mesecih požarnega varstva: - predavanja po šolah ob mesecih požarnega varstva - pregled orodišč in gasilskih domov, - taktične vaje ob mesecih požarnega varstva, - občinska tekmovanja - preverjanje znanja operativnih enot, - strokovno svetovanje pri opremljanju operativnih enot, - strokovna pomoč pri vodenju intervencij. Duge opravljene naloge v gasilstvu: udeležbe na regijskih posvetih, organiziranje dnevov gasilca v obeh občinah, udeležbe na posvetih na nivoju GZ Slovenije IG, Pekre, Piran. Trditi si upam, da je v štirih letih bilo kar precej postorjeno v požarnem varstvu, čeprav se občine niso držale pogodb, ki smo jih tropatitno podpisali. Zato smo gasilci pogodbe prekinili oziroma so roki teh pretekli. Mislim, da je v obeh občinah požarna varnost ogrožena, saj je minilo že skoraj 6 mesecev v tem letu pa še niso podpisane pogodbe za izvajanje javne gasilske službe, kot je v zakonu predpisano. Omeniti je tudi treba, da za delovanje gasilske zveze v tem letu od obeh občin ni bilo nakazano niti tolarja, čeprav je zveza svojo funkcijo opravljala. Smotrno bi bilo, da se odgovorni v občinah in v gasilskih društvih odločijo, ali zvezo rabijo ali se želijo vključiti v kakšno drugo, ki bo bolj poceni kot ta, ki v tem letu za delovanje ni dobila nič finančnih sredstev. Zaradi navedenega in ker mi ni vseeno, kaj se bo zgodilo skoraj z 130-letno gasilsko tradicijo, apeliram na vodstvi občin in vodstvo PGD, da čimprej ugotovijo stanje in se odločijo, v kakšno zvezo se bodo vključili oziroma čimprej podpišejo pogodbe za opravljanje gasilske javne službe in s tem omogočijo nemoteno delovanje gasilskih društev, ki bodo zagotavljala požarno varnost občanov. Dosedanji poveljnik GZ Trnovska vas-Vitomarci: Alojz Fekonja, višji gasilski častnik I. stopnje NOČ, KO SPOMINI OŽIVIJO OB KRESU Bil je lep, sončen zadnji aprilski dan. Prav prijeten delovni dan, saj so pred nami praznični dnevi, da si malo odpočijemo in naberemo novih moči. Seveda, saj sreda, zadnjega aprila, je vendar čas za kresovanje, postavljanje majskih dreves in za druge zabave. To je spomin na nekdanje rdeče nageljne, ki so jih ob prvem maju nosili pripete v gumbnici naši dedje, babice ter še naši očetje in mame, ki so bili zaposleni. Prvi maj - praznik dela. Danes je to le spomin: seveda bi bil, če bi bili vsi zaspani, nezainteresirani za praznične zabave, čakajoč le nov dan po praznikih, ko se spet vračamo v tovarne na delo, da si zaslužimo tolar za naše življenje. Vendar ni vsepovsod tako, še so ljudje, ki ne pozabljajo, ki ne živijo le od spominov, so dejavni, potrudijo se za razvedrilo sočloveka. In tako je vsako leto ob istem času, ko spomini oživijo ob kresu, ki zažari in osvetli noč daleč naokrog tudi na Vrečarjevem bregu v spodnjem Bišečkem Vrhu. Tradicija živi že 8. leto in nič je ne more preprečiti; zato poskrbijo krajani in pobudniki: Vlado Štumberger, Robert Klasič, Mitja Štumberger, Vinko in Rajko Vrečar, Ivan Kurnik in Robert Hari in seveda vsi ostali, ki priskočijo na pomoč. V popoldanskih urah so postavili majsko drevo, ki ga je letos spet podaril Ivan Kurnik. Pripravili so vejevje za kres, ki so ga letos vozili od vseh strani, največ so ga dobili od lovcev iz Trnovske vasi. Največja zahvala za trud in prevoze gre Robertu Hariju, ki se je zares potrudil in žrtvoval veliko časa. Na velikem kupu za kres se je znašlo celotno ostrešje gospodarskega poslopja v Bišu 2, ki ga je prispeval Boštjan Štumberger. Mrak je legel na zemljo in še malo pa bodo prižgali kres. Tradicija bo spet oživela, pospremljena z vriski veselja, s pesmijo in smehom in odišavljena z odličnimi pečenkami iz Vladekovega kotla. Oživela bo tudi harmonika, ki bo privabila še več obiskovalcev, željnih dobre volje. In prav je tako, da to noč zadiši tudi potica in pecivo Marice Štumberger. In potem se mora vse to zaliti, s čimer pa ni težav, saj smo sredi vinskih goric. Mrak je postal gostejši, ura je odbila devet in čas je, da se prižge ogenj. Kres počasi oddaja svoj sijaj, medel žar že meče sence in ustvarja čudne podobe naokrog v noč. Vedno močneje prasketa in vedno večji roj isker se izgublja nekje v temni višini. Sence so vedno večje in se zibljejo ter begajo okrog ognja. Kres je zagorel v pozdrav prazniku dela. Oglasila se je tudi prijetna glasba, za katero sta letos poskrbela muzikanta Senkič in Krašovec iz Destrnika. Zbranih je mnogo obiskovalcev (mislim, da okrog 200), ki se veselijo plešejo, pojejo, tudi kak vrisk odmeva v noč. Tako je tudi prav. Naj se ve, da je tudi na deželi lahko lepo, če so odločni ljudje kot v našem kraju, ki že 8. leto skrbijo za tradicijo. Zadišalo je po dobri hrani, ki jo je pripravil Vlado. Še kozarec, potem pa se veselimo naprej, saj je prvi maj samo enkrat na leto. Slastno gre v tek tudi Maričino pecivo. Naj se ljudje razveselijo, pozabijo na vsakdanje skrbi, naj jih le za nekaj uric zaklenejo v skrinjo pozabe. Saj bo jutri spet nov dan, ko bomo hiteli novim zmagama naproti in pozabljen bo prejšnji večer do prihodnjega kresovanja. Organizatorji obljubljajo, da tradicija ne bo izumrla še nekaj prihodnjih let. Za teh 8 tradicionalnih kresovanj iskrena hvala vsem, ki so se potrudili in vložili mnogo napora in dragocenega časa. Zatorej, nasvidenje prihodnje leto na Vrečarjevem bregu, ko bo spet veselo in bodo ob ognju ter plesu isker oživeli spomini. KNJIGA ŽIVLJENJA ... stran 80 80. rojstni dan Franca Gaspariča Iz davnine pot se vila, od rojstva le trpljenja sila. Pot gorja, duše ni zlomila, še si tu, ponosna korenina. Življenje ti moči je pilo, trpljenje dušo utrdilo. Iskra svetla žuljavih dlani, žari otrokom v svetlejše dni. Le želja skromna je ostala, kanček povrnite mu ljubezni. Danes smo veseli tukaj zbrani, jutri nismo, cvet usuje se v slani. Zakaj se rodimo? Le zato, da na naši strmi in težki poti od rojstva pa tja do večnosti le trpimo, se trudimo, da bo nekoč nekomu lepše. Da, to je naše edino upanje, ki nam daje moč, da pogumno - ne glede na muke - prehodimo našo pot skozi viharje, ki nam jih prinaša življenje. Le redki so trenutki, obsijani od sonca sreče, a vendar se le ti ohranijo v naših spominih. Takšna nam je bila v zibel položena usoda in morali smo jo sprejeti. In ko pride jesen življenja, ko lasje posrebrijo, roka se prične tresti in srce hrepeni po toplini ljubljenih otrok, vnukov in pravnukov. Vsaj kanček tega želimo, ker smo jim mi nudili, da bi jim bili dnevi lepši in ohranjene bridkosti na poti skozi bitke življenja. Saj ne zahtevamo preveč? Skoraj enako pot je začel Franc Gašparič davnega 26. marca 1923 kot edinec matere in očeta v Destrniku, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Leta 1932 so se preselili v Trnovski Vrh 18, kjer so kupili majhno kmetijo in kjer Franc živi še danes. Bili so hudi časi pred drugo svetovno vojno in Franca so mobilizirali. Moral je vzeti slovo od domačega kraja in oditi v neznane tuje kraje služit tujim gospodarjem, nevedeč, ali ga bosta oče in mati še pričakala živa. Ali še ju bo objel? In vendar ju je. Po 45 mesecih v uniformi nemškega vojaka se je vrnil v domače kraje. Po osvoboditvi se je zaposlil na kmetijski zadrugi, kjer je delal 15 let do leta 1965. Po vrnitvi domov je spoznal ženo Nežiko Pukšič, ki mu je postala zvesta spremljevalka. Poročila sta se leta 1949. Leto prej se jima je rodila hčerka Nežika. Za njo pa še Marija, Franci, Ivanka, Stanko, Zinka, Anica in Jože. Leta 1965 je Franc odšel na delo v Avstrijo, da je lahko preživljal številno družino, Nežika pa je z otroci opravljala dela na kmetiji. Ni jima bilo lepo, težka je bila pot, vendar sta jo premagoval in otrokom dajala ljubezen, skrbela zanje, da so danes srečni z družinami, vsak v novem domu. Poleg otrok imate še 13 vnukov in 4 pravnuke. Leta 1992, 30. avgusta, sta izgubila v prometni nesreči sina Stanka, kar ju je zlomilo in je bila za njiju huda preizkušnja. Kljub neizmerni žalosti za sinom sta premagala tudi to. Na presenečenje obeh sta pričakala 29. marec 2003. Ta dan so ju presenetili njuni otroci. Le tri dni po Francevem 80. rojstnem dnevu in 54 letih skupnega življenja so ju vsi presenetili. Ob 13-uri so imeli sveto mašo v cerkvi sv. Bolfenka v zahvalo za zdravje in 54 let skupnega življenja. Po maši so se odpeljali v Drbetince na turistično kmetijo Vršič, kjer ju je čakalo slavnostno kosilo z vsemi otroki, vnuki in pravnuki. Veselili so se pozno v noč, saj je presenečenje prešlo v neizmerno srečo, kar sta tudi pokazala in se otrokom iskreno zahvalila, vedoč, da je bilo povrnjeno kanček ljubezni, ki sta je toliko razdajala med vse svoje otroke. Knjiga življenj... stran 80, kjer je zapisan Franc Gašparič. Tu je tudi omenjeno, da še ne ve, kaj je to zobobol in da še ni nikoli obiskal zobozdravnika, saj ima vse svoje zobe. Mi pa bomo dodali in mu zaželeli še mnogo srečnih in zdravih let, skupaj z svojo ženo naj še prehodita začrtano pot. Naj strmina preide v ravnino, da jima bo lažje in naj zalivata svojo rožo ljubezni, da nikdar ne oveni, kajti še bosta potrebovala ljubezen za petega pravnuka. Naj vama bo sreča mila in naj vaju Bog obdari še z mnogimi zdravimi leti brez trpljenja. Mnogo sta prestala, se trudila in zdaj je čas, da si odpočijeta in se prepustita ljubezni svojih otrok, vnukov in pravnukov. Še na mnoga zdrava in srečna leta, draga Nežika in Franc. Marjan Potrč JANEŽ (Foeniculum vulgare Mili. s., lat.) LJUDSKA IMENA: Fenkelj, komarač, komarček, koper, koperc, kapre, koprivec, morski janež. BOTANIKA: Dveletna rastlina ima gladko, okroglo, modrikasto, nadrobno progasto in razraslo steblo. Listi so modrikasto zeleni, dvojno pernati, lističi so nitasti. Plodovi so podolgovati, rebrasti in sploščeni. VONJ IN OKUS: Plod diši aromatično, po okusu je zelo podoben sladkemu janežu. Cveti od julija do oktobra, zori septembra in tja do konca oktobra. NAHAJALIŠČA: Janež je doma v južni Evropi. Ker ptice raznašajo plodove, ga dobimo marsikje tudi v naravi. Zraste do 60 cm visoko. ZDRAVILNI DELI: Zdravilne so korenine, ki jih izkopavamo od druge polovice marca do konca aprila. Plodove nabiramo jeseni. Tudi zel uporabljamo, nabiramo jo lahko vse polet- je in jo sušimo v senci. ZDRAVILNOST: V lekarništvu uporabljajo janeževe plodove (Fructus Foeniculi), ki jih dodajajo odvajalnemu čaju. Janeževo olje pridobivajo iz plodov. Janeževe korenine prištevajo k štirim odvajalom: belušem, peteršilju, zeleni. To povzroči velika množina eteričnega olja, ki učinkuje enako kot pri sladkem janežu proti napenjanju, krčem in vnetju. Pri majhnih količinah pospešuje izločanje želodčne in črevesne sluznice, prav tako bronhialne sluznice, zato janež ni samo zdravilo za želodec, ampak tudi dragocen dodatek pri katarju dihalnih poti. Janeževo olje se ne uporablja samo za zboljšanje okusa, ampak mdi za zdravilo proti napenjanju s sladkorjem, za zdravljenje katarja in bolečin v grlu, pri hripavosti ga dodajajo vodi za grgranje. Pri revmi ga dodajajo vtiralom. V vinu zavreti janež je dober pri vsakovrstnih boleznih ledvic in mehurja, odpravlja kamne in pomaga pri bolečem mehurju. Dober je za jetra in vranico, odpravlja sesedeno kri v drobovju. Obkladki s pogretimi janeževimi plodovi zdravijo čire. Janežev čaj je odličen pri oslovskem kašlju in astmi. UPORABA V KUHINJI: Izboljšuje okus slaščicam, tortam, biskvitom, kruhu, ribam in lupinarjem, paradižnikovim omakam, zelenjavnim jedem, sladkim in pikantnim mešanicam z lešniki in posušenim sadjem, zlasti figam in kostanju. Dodaja se lahko tudi pijačam - aperativom. Uporablja se tudi pri kuhi za dodajanje okusa nekaterim jedem. Mlade liste lahko v manjših količinah dodajamo zelenim solatam, kuhani zelenjavi, ribjim juham ali omakam ter sadnim solatam. Poleg tega daje janež polnejši okus tudi ribam in morskim sadežem. Pri nas ga gospodinje uporabljajo pri pripravi ozimnice. Tako se uporablja pri vlaganju kumaric, da se skisajo in jih lahko užijemo v dolgih zimskih dneh (liste z cvetjem). KORISTNI NASVETI IN SHRANJEVANJE: Za boljši vonj in okus je zmeraj treba kupovati cela in ne že zmletih semen, da si jih za sproti sami zdrobimo, ker zmleti janež hitro izgubi vonj in aromo. Liste lahko za krajši čas v plastični vrečki shranimo v hladilniku. Semena hranimo v neprodušno zaprti posodi v hladnem in temnem prostoru, vendar ne predolgo, saj sčasoma izgubijo svoj značilni vonj in okus. UPORABA V ŽMNOZDRAVSTVU: Plodove dodajajo krmi, kadar živina noče jesti. Z medom sladkan čaj nastavijo čebelam v plitve posode, da ostanejo zdrave. Povzeto po knjigi: Richard Willfort: Zdravilne rastline in njih uporaba. Marjan Potrč ISKRICA Pravični postanemo, če ravnamo pravično, Umirjeni, če ravnamo umirjeno, pogumni, če ravnamo pogumno. Aristotel Tako rad si imel življenje. Poln načrtov in idej. Vedno si bil pripravljen pomagati, nas s prijazno besedo razvedriti, a mi tebi žal nismo mogli več pomagati. Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš nikoli več. SPOMIN 4. junija je minilo leto žalosti, tihe bolečine, ko se je prerano ustavilo ljubeče srce dobremu možu, očetu, dedku in tastu JOŽETU MAJERIČU iz Sovjaka 4 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečo, podarite cvet z mislijo na njega, nam pa namenite besedico tolažbe. Žalujoči: žena Marica in vsi njegovi Štajerski TEDNIK RADIOPTUJ 89,8 98,2 I04r3 glas naše dežele Opravičilo zlatoporočencema Sušnik Opravičujemo se zlatoporočencema Sušnik, ker smo v prvi številki glasila objavili napačen zapis v sestavku Zlata poroka Juste in Maksa Sušnika. Pravilno se glasi: Življenje Maksa Sušnika in Juste, rojene Kramberger, ki je v Biš prišla iz Gočove, ni bilo postlano z rožicami. uredništvo Trnovskega zvona Spominov bolečih tri leta so preč, ko sinko predragi in bratec ljubljeni te med nami ni več. Na grobu še vedno ti svečka gori, v spominu na tebe se oko zasolzi in rožice bele s solzo bolečine orosi. (M. Potrč) SPOMIN Se vedno živi spomin na nesrečni 7. julij 2000, ko je vzel slovo od nas predragi sin in ljubljeni bratec MIRKO KRAMBERGER iz Bišečkega Vrha 62 Se vedno si v naših srcih, še je boleč spomin, čeprav so minila 3 leta, odkar te več ni. Z nami si živel, z nami si in z nami boš večen v spominu. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate sveče in se ga z nami spominjate. S teboj v spominu: ata, mama, sestri Darinka in Erika z družinama, sestra Milena z Jankom, brat Matej in vsi, ki nam živiš v srcu. Življenja več ni, živi le spomin. Ko tvoje želimo si bližine, gremo tja v tvoj mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ono noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi... Med nami si! SPOMIN Našemu ljubemu Franciju Pihlerju iz Trnovske vasi 15 b 26. 5. 2001-26. 5. 2003 Na cesti obležal je cvet mladosti ... Ostal je sveži cvet spomina, ostaja tiha žalost, nema bolečina. Hvala vsem, ki obiskujete njegov mnogo prerani grob, hranite spomine in obžalujete trenutke krute usode. Tvoji: žena Cvetka, hčerka Mateja z Milanom ŠD Kenguru, TD Trnovska vas in občina Trnovska vas / Izlet, ki ne bo nikoli pozabljen KOLESARJENJE V LOGARSKO DOLINO Ta zelena dežela me prevzame, ko vozim po cesti do Ljubljane, tu imam ljubezen, tukaj sem doma. se kako drži verz iz pesmi ene sd slovenskih glasbenih skupin. Na poseben način, način, ki ga nikoli ne bomo pozabili, nas je lepota naše dežele prevzela zadnji konec tedna v maju. TD Trnovska vas, ŠD Kenguru in občina Trnovska vas so skupaj organizirali kolesarjenje v Logarsko dolino, eno najlepših v Sloveniji. Kolesarjenje je potekalo pod vodstvom g. Jožeta Kapuna. V petek, 30. maja 2003, smo ob 6. uri zjutraj krenili proti našemu cilju. Startali smo na domačiji Kronvoglovih v Črmlji, saj je N elektroinstalacije ZELENIK Jože Zelenik, s.p., Janežovski Vrh 49, 2253 Destrnik Tel.Vfaks: 02/753 14 11, GSM: 041/731 214 E mail: joze.zelenik@amis.net Se priporoča z naslednjimi storitvami - elekro inštalacije, - elektro popravila - montaža strelovodov, - alarmni sistemi, - domofoni - meritve strelovodov in električnih instalacij z ustreznim poročilom bilo kolesarjenje namenjeno spominu Sonji Vidic, ki je pred 40 leti skupaj s sošolci in razrednikom prevozila isto pot. Odpravilo se nas je 17 kolesarjev (Karl Vurcer, Jože Kapun, Vanja Požegar, Simona Požegar, Barbara Drumlič, Mirjana Drumlič, Boris Pukšič, Matjaž Šalamun, Vili Lovrenčič, Marko Požegar, Nena Pukšič, Franc Muršec, Jože Šomen, Drago Petrovič, Milan Šegula, Bojan Vidovič in Stanko Rebrec), ves čas nas je spremljal Manfred Jakop z gasilskim kombijem. Naš prvi postanek je bil v Slovenski Bistrici, nato v Frankolovem. Naslednji počitek smo si privoščili v Mozirju, nato pri Igli in še zadnjega, čisto kratkega, na začetku oziroma vstopu v Logarsko dolino. Tako smo po 12 urah prispeli na naš končni cilj - Dom planincev v Logarski dolini. Naslednji dan, v soboto, 31. maja 2003, so se nekateri odpravili na Klemenčevo planino, ostali pa smo se podali do slapa Rinka in izvira Savinje. V popoldanskih urah smo si pripravili piknik, kljub dežju, ki nas je, vsaj nekatere, poštno namočil. Na pikniku so se nam pridružili še nekateri domačini, ki so nas prišli obiskat. Zvečer smo se še malce poveselili, a se v mislih že pripravljali na naslednji dan. V nedeljo, 1. junija 2003, smo ob 6. uri krenili proti domu. Kaj kmalu smo prispeli v Mozirje. Kako tudi ne bi, ko pa smo imeli tako prijeten spust. Nato smo se odpravili dalje, proti Velenju in si tako za nekaj kilometrov skrajšali pot do doma. V domač kraj smo prispeli okrog pol šeste ure, kjer nas je pričakalo nekaj občanov, staršev, prijateljev, ki so nam zaželeli dobrodošlico in nam iz srca čestitali, da nam je uspelo. Človeku marsikaj ostane v spominu, še najbolj pa tisto, kar sam doživi. In ni lepšega, kot je opazovati našo čudovito deželo in uživati njene lepote in ob tem storiti nekaj za svojo dušo in telo. Barbara Drumlič Foto: Manfred Jakop Domoznanski oddelek 35 TRNOVSKI zvon 2003 352(497.4 Trnovska vas) ^ E '3 v tranzitu S 12 7575401 l ',n'C9 C0BISS a NUDIMO VAM DNEVNO SVEŽE. malice, hamburgerje, pizze, kosila in jedi po naročilu. NOVONAIRSTVG^ GBUKGVANIJIE SVETOVANI JHE Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas GSM: 041/670-740, http://www.pikaplus.com, e pošta: info@pikaplus.com Spletna predstavitev predstavlja aktualno, informativno in učinkovito predstavitev vaše dejavnosti. Učinkovita spletna mesta spreminjajo način komuniciranja podjetij s poslovnimi partnerji in učinkovito podajajo informacijo obiskovalcu. Internet se tako z vse hitrejšimi povezavami izredno hitro vključuje v vitalne segmente poslovanja in promocije. V Pokličite in izdelali vam bomo kvalitetno spletno vizitko! y